OBMOČNA ENOTA CELJE Ipavčeva ulica 18 3000 Celje ZDRAVJE V OBČINAH SAVINJSKE IN POSAVSKE REGIJE S TRENDI IN IZZIVI 2023 ZDRAVJE V OBČINAH SAVINJSKE IN POSAVSKE REGIJE S TRENDI IN IZZIVI 2023 Urednice: prim. Nuša Konec Juričič, prim. Alenka Hafner in mag. Marjetka Hovnik Keršmanc Avtorice: Lucija Ferš, mag. Lea Peternel, Jasmina Staroveški Anderlič, Anja Strmšek in Darja Zupan Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje: Lucija Ferš in Jasmina Staroveški Anderlič Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva ulica 18, 3000 Celje Kraj in leto izdaje: Celje, januar 2025 Elektronska izdaja. Publikacija je dostopna na spletni strani www.nijz.si. © 2025 NIJZ Uporaba in objava podatkov iz publikacije, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo vira. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 223262211 ISBN 978-961-7211-58-0 (PDF) 2 ZAHVALA Avtorice publikacije se zahvaljujemo Območni enoti Kranj NIJZ za njihovo dragoceno podporo pri pripravi pričujoče publikacije. Nastala je po zgledu dveh njihovih že objavljenih publikacij o zdravju v gorenjskih občinah: Zdravje v gorenjskih občinah s trendi in izzivi 2022 in Zdravje v gorenjskih občinah s trendi in izzivi 2023, ki sta prav tako dostopni na spletni strani www.nijz.si. Zahvaljujemo se tudi vodjem in vsem sodelavcem podatkovne platforme Zdravje v občini, ki zagotavlja pomembne podatke o zdravju in z zdravjem povezanimi dejavniki na nivoju vseh slovenskih občin. 3 KAZALO VSEBINE UVOD ....................................................................................................................................................... 6 KAZALNIKI ZDRAVJA ................................................................................................................................ 7 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA ............................................................................................................ 10 OBČINA BRASLOVČE .......................................................................................................................... 10 MESTNA OBČINA CELJE ..................................................................................................................... 13 OBČINA DOBJE ................................................................................................................................... 16 OBČINA DOBRNA ............................................................................................................................... 19 OBČINA GORNJI GRAD ....................................................................................................................... 22 OBČINA KOZJE ................................................................................................................................... 25 OBČINA LAŠKO ................................................................................................................................... 28 OBČINA LJUBNO ................................................................................................................................ 31 OBČINA LUČE ..................................................................................................................................... 34 OBČINA MOZIRJE ............................................................................................................................... 37 OBČINA NAZARJE ............................................................................................................................... 40 OBČINA PODČETRTEK ........................................................................................................................ 43 OBČINA POLZELA ............................................................................................................................... 46 OBČINA PREBOLD .............................................................................................................................. 49 OBČINA REČICA OB SAVINJI ............................................................................................................... 52 OBČINA ROGAŠKA SLATINA ............................................................................................................... 55 OBČINA ROGATEC.............................................................................................................................. 58 OBČINA SLOVENSKE KONJICE ............................................................................................................ 61 OBČINA SOLČAVA .............................................................................................................................. 64 OBČINA ŠENTJUR ............................................................................................................................... 67 OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH .............................................................................................................. 70 OBČINA ŠMARTNO OB PAKI .............................................................................................................. 73 OBČINA ŠOŠTANJ ............................................................................................................................... 76 OBČINA ŠTORE ................................................................................................................................... 79 OBČINA TABOR .................................................................................................................................. 82 MESTNA OBČINA VELENJE ................................................................................................................. 85 OBČINA VITANJE ................................................................................................................................ 88 OBČINA VOJNIK ................................................................................................................................. 91 OBČINA VRANSKO ............................................................................................................................. 94 OBČINA ZREČE ................................................................................................................................... 97 OBČINA ŽALEC ................................................................................................................................. 100 4 POSAVSKA STATISTIČNA REGIJA .......................................................................................................... 103 OBČINA BISTRICA OB SOTLI ............................................................................................................. 103 OBČINA BREŽICE .............................................................................................................................. 106 OBČINA RADEČE .............................................................................................................................. 109 OBČINA SEVNICA ............................................................................................................................. 112 5 UVOD Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga od leta 2016 dalje letno pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani na enak način za vseh 212 občin. Pri večini kazalnikov so vrednosti kazalnikov prikazane v obliki starostno standardizirane stopnje (SSS), ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. Namen publikacij je v prepoznavi izzivov in vloge vsake občine na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Lokalne skupnosti namreč lahko pomembno prispevajo k bolj zdravemu življenju svojih prebivalcev in k temu, da se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča sledenje napredka posamezne občine na posameznih kazalnikih. Ker metodologija priprave podatkov zahteva določen čas in prilagoditve, vsakoletne publikacije prikazujejo večino podatkov izpred dveh koledarskih let, v publikaciji 2023 tako podatke za leto 2021, nekateri podatki pa so prikazani tudi kot večletno povprečje. Vsako leto je prikazanih od 34 do 37 kazalnikov zdravja za vsako občino. Izbor kazalnikov se sicer po letih malo spreminja, njihove glavne skupine pa ostajajo iste. Te skupine so: prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. V publikaciji, ki je pred vami, so s pomočjo kazalnikov zdravja predstavljene vse občine (35), kjer deluje Območna enota Celje NIJZ. Za vsako občino so predstavljeni ključni izzivi tako v tekstovni obliki kot tudi v infografiki. Občine so zajete iz dveh statističnih regij: Savinjske regije (31) in Posavske regije (4). Prikazane so primerjave občine s Slovenijo. Pri kazalnikih, kjer je od prve do zadnje publikacije prišlo do statistično pomembnih razlik, je opisano tudi njihovo gibanje. 6 KAZALNIKI ZDRAVJA V nadaljevanju na kratko opisujemo kazalnike, predstavljene v tokratni publikaciji, več informacij o posameznem kazalniku pa lahko najdete na spletni strani https://obcine.nijz.si/kazalniki/. Za večino kazalnikov so vrednosti prikazane v obliki starostno standardizirane stopnje (SSS), ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. PREBIVALCI IN SKUPNOST:  Kazalnik »Razvitost občine« prikazuje razlike med občinami, kjer so upoštevani tako ekonomski dejavniki (dodana vrednost, dohodnina), socialni kazalniki (indeks staranja, brezposelnost ...) kot tudi kulturni vidik (kulturni spomeniki) in naravne danosti.  Kazalnik »Skupni prirast prebivalstva« pomeni razmerje med seštevkom naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1.000.  Kazalnik »Starejše prebivalstvo (nad 80 let)« predstavlja odstotek prebivalstva, starega 80 let in več na določenem območju v sredini leta.  Kazalnik »Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj)« prikazuje delež populacije v starosti med 25 in 64 let, katerih zadnja zaključena stopnja izobrazbe je osnovna šola ali manj.  Kazalnik »Stopnja delovne aktivnosti« prikazuje odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva, starega med 15 in 64 let, po občinah stalnega prebivališča. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ZDRAVJE:  Kazalnik »Telesni fitnes otrok« prikazuje raven gibalne učinkovitosti osnovnošolskih otrok v posamezni občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Izračuna se kot povprečna vrednost štirih gibalnih merskih nalog: dviganje trupa, tek na 600 m, predklon na klopci in vesa v zgibi.  Kazalnik »Prekomerna prehranjenost otrok« prikazuje delež osnovnošolskih otrok, ki imajo indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti za ustrezno starost.  Kazalnik »Poškodovani v transportnih nezgodah« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah na 1.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji« opisuje delež nezgod, povzročenih s strani alkoholiziranih udeležencev prometa, glede na vse prometne nezgode v občini v opazovanem večletnem časovnem obdobju.  Kazalnik »Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti« prikazuje delež prebivalcev, starih od 18 do 74 let, ki so v anketi odgovorili, da lahko v okolju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti.  Kazalnik »Sodelovanje pri odločitvah skupnosti« prikazuje delež prebivalcev, starih od 18 do 74 let, ki so v anketi odgovorili, da menijo, da lahko sodelujejo pri odločitvah skupnosti in pomagajo spremeniti stvari na bolje v svojem kraju. 7 PREVENTIVA:  Kazalnik »Odzivnost v Program Svit« opisuje delež prebivalcev, starih od 50 do 74 let (od 50 do 69 let do vključno leta 2014), ki so v opazovanem koledarskem letu v Program Svit vrnili izjavo o sodelovanju, med vsemi prebivalci, ki so v koledarskem letu prejeli vabilo v program.  Kazalnik »Presejanost v Programu ZORA« opisuje delež prebivalk v starosti od 20 do 64 let, ki so se udeležile Programa ZORA, preračunano na število vseh prebivalk v starosti od 20 do 64 let.  Kazalnik »Presejanost v Programu DORA« opisuje delež prebivalk v starosti od 50 do 69 let, ki so opravile presejalno slikanje, preračunano na vse prebivalke v starosti od 50 do 69 let, ki so bile v obdobju dveh koledarskih let povabljene v Program DORA. ZDRAVSTVENO STANJE:  Kazalnik »Bolniška odsotnost« prikazujemo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela.  Kazalnik »Astma pri otrocih in mladostnikih (0–19 let)« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, starih med 0 in 19 let, na 1.000 otrok in mladostnikov te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi stanj, neposredno povezanih z rabo alkohole, pri osebah, starejših od 15 let, na 1.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni« opisuje število prejemnikov zdravil za zniževanje sladkorja v krvi na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.  Kazalnik »Prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka« opisuje število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega tlaka na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.  Kazalnik »Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi« opisuje število ljudi, ki prejemajo antikoagulantna zdravila, na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.  Kazalnik »Srčna kap (35–74 let)« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi brez smrtnega izida ali s smrtnim izidom pri osebah, starih med 35 in 74 let, na 1.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Možganska kap (35–84 let)« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi brez smrtnega izida ali s smrtnim izidom pri osebah, starih med 35 in 84 let, na 1.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Novi primeri raka« opisuje povprečno letno število novo ugotovljenih primerov raka, razen nemelanomskega kožnega raka, na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Novi primeri raka debelega črevesja in danke« prikazuje povprečno letno število novih primerov raka debelega črevesja in danke na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Novi primeri pljučnega raka« prikazuje povprečno letno število novih primerov pljučnega raka na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Novi primeri raka dojke« prikazuje povprečno letno število novih primerov raka dojke na 100.000 prebivalk v opazovanem večletnem obdobju. 8  Kazalnik »Novi primeri raka želodca« prikazuje povprečno letno število novih primerov raka želodca na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več)« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka pri osebah, starih 65 let ali več, na 1.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj« opisuje število prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj na 100 prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.  Kazalnik »Pomoč na domu« opisuje delež prebivalcev, starih 65 let in več, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, uporabniki pomoči na domu, preračunano na število vseh prebivalcev, starih 65 let ali več.  Kazalnik »Oviranost pri vsakdanji skrbi zase« opisuje delež prebivalcev, starih 55 let in več, ki so v anketi odgovorili, da imajo težave pri opravljanju ene izmed sledečih aktivnosti brez pomoči: hranjenje, leganje/sedanje ali vstajanje s postelje ali stola, oblačenje in slačenje, uporaba stranišča, kopanje ali tuširanje, preračunano na število vseh prebivalcev, starih 55 let in več.  Kazalnik »Klopni meningoencefalitis« opisuje povprečno letno število bolnišničnih obravnav zaradi klopnega meningoencefalitisa na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju. UMRLJIVOST:  Kazalnik »Umrljivost po stalnem bivališču (splošna umrljivost)« opisuje povprečno letno število umrlih, ne glede na vzrok smrti, v celotni populaciji na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let)« opisuje povprečno letno število umrlih zaradi bolezni srca in ožilja pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let)« opisuje povprečno letno število umrlih zaradi raka pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Umrljivost zaradi pljučnega raka (0–74 let)« opisuje povprečno letno število umrlih zaradi pljučnega raka pred 75. letom starosti na 100.000 prebivalcev te starosti v opazovanem večletnem obdobju.  Kazalnik »Umrljivost zaradi samomora« opisuje povprečno letno število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev v opazovanem večletnem obdobju. 9 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA OBČINA BRASLOVČE Občina Braslovče je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,1, ki se znotraj regije uvršča na 17. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, po nižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let, ter po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Braslovče se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Braslovče +4,8 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Braslovče 70,0 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  telesni fitnes otrok – Braslovče 54,0 indeks (Slovenija 43,7 indeks);  pregledanost v Programu ZORA – Braslovče 75,9 % (Slovenija 71,7 %);  bolniška odsotnost – Braslovče 17,4 dni (Slovenija 19,4 dni);  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Braslovče 0,6 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Braslovče 32 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Braslovče 4,7 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Braslovče 23,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Braslovče 13,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada;  stopnja novih primerov raka pljuč upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada. 10 v 10,1 10,3 10,5 alce 9,7 9,2 biv 8,2 8,3 8,0 7,3 7,3 7,3 pre 0 5,5 5,5 Braslovče 100.00 3,8 a Slovenija n SSS Slika 1. Občina Braslovče – Starostno standardizirana stopnja (SSS) hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Braslovče so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših. 11 ZDRAVJE V OBČINI BRASLOVČE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE BOLNIŠKA ODSOTNOST 15-64 let AKTIVNOSTI +4,8 ‰ 17,4 dni 70 ,0 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % SLO: 19,4 dni PREGLEDANOST V PROGRAMU ZORA TELESNI FITNES OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 75,9 % VIŠJA SLO: 71,7 % gibalna učinkovitost BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ALKOHOLU15 let in več UMRLJIVOST ZARADI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA0-74 let 0,6 32 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 1,7 SLO: 69 NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več ZA RIST JA OP OČ P Preprečevanje padcev pri starejših JŠI DR VNE PO AKTI rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 12 MESTNA OBČINA CELJE Mestna občina Celje je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,18, ki se znotraj regije uvršča na 1. mesto med 31 savinjskimi občinami, skupaj z Občino Prebold. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva ter po višji stopnji delovne aktivnosti. Mestna občina Celje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 19 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, in sicer:  razvitost občine – Celje 1,18 indeks (Slovenija 1,00 indeks);  stopnja delovne aktivnosti – Celje 68,3 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  prekomerna prehranjenost otrok – Celje 26,8 % (Slovenija 28,7 %);  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Celje 7,3 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik narašča;  bolniška odsotnost – Celje 17,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Celje 1,4 hospitaliziranih na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 hospitaliziranih na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  pomoč na domu – Celje 3,1 % (Slovenija 1,7 %);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Celje 4,1 hospitalizacija na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za pet opazovanih kazalnikov, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Celje –7,2 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  poškodovani v transportnih nezgodah – Celje 1,3 bolnišnične obravnave na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  sodelovanje pri odločitvah skupnosti – Celje 44,2 % (Slovenija 50,8 %), podatki za občino temeljijo na statističnem modelu;  odzivnost v Program Svit – Celje 60,4 % (Slovenija 63,4 %), kazalnik narašča;  umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Celje 82 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Celje 5,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Celje 12,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Celje 2,7 hospitaliziranih na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 hospitaliziranih na 1.000 prebivalcev); 13  hospitalizacije zaradi možganske kapi (35–84 let) – Celje 2,7 hospitaliziranih na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka – Celje 498 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Celje 15,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada. ) (% 25,7 bo 23,7 braz Š izo ajv 15,3 15,2 Celje 14,6 14,4 14,0 z n 13,6 13,2 13,2 12,9 12,9 12,7 12,7 Slovenija tva eč 17,0 16,1 O vals bi re ž p le De 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 2. Mestna občina Celje – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend: • stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča; • stopnja splošne umrljivosti narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Celje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - presejalnih programih, predvsem Programu Svit; - preprečevanju padcev pri starejših; - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. 14 CELJE 2023 S TRENDI ZDRAVJE V OBČINI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI RAZVITOST OBČINE STOPNJA DELOVNE PROMETNE NEZGODE Z 1,18 AKTIVNOSTI15-64 let ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI 68,3 % indeks 7,3 % SLO: 1 indeks SLO: 8,5 % SLO: 66,1 % PREKOMERNA PREHRANJENOST BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE POMOČ NA DOMU65 let in več 15 let in več OSNOVNOŠOLSKIH OTROK ALKOHOLU 26,8 % 1,4 3,1 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 1,7 % SLO: 28,7 % SLO: 1,7 BOLNIŠKA ODSOTNOST KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 17,5 4,1 dni hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI SODELOVANJE PRI ODLOČITVAH SKUPNOSTI UMRLJIVOST ZARADI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA0-74 let 44,2 % 82 odraslih prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 50,8 % SLO: 69 SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA POŠKODOVANI V TRANSPORTNIH ODZIVNOST V PROGRAM SVIT NEZGODAH –7,2 ‰ 60,4 % 1,3 SLO: –0,9 ‰ hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 63,4 % SLO: 1,1 NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH SPLOŠNA UMRLJIVOST PREBIVALCIH 65 let in več Ozaveščanje o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka ter presejalnih ZA programih, predvsem izboljšanje udeležbe v Programu Svit ČJA TOP Preprečevanje padcev pri starejših PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Izboljšanje prometne varnosti zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 15 rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini OBČINA DOBJE Občina Dobje je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,92, ki se znotraj regije uvršča na 28. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva in višji stopnji delovne aktivnosti ter po višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj). Občina Dobje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Dobje +8,4 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Dobje 0,0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev);  umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Dobje 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev);  stopnja delovne aktivnosti – Dobje 71,0 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča. ) 71,5 71,0 70,2 69,6 (% 65,8 66,1 ti 64,4 64,6 62,4 61,4 60,7 nos 60,3 61,6 59,5 57,9 tiv 57,2 ak Dobje ne elov Slovenija d nja Stop 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 3. Občina Dobje – Stopnja delovne aktivnosti. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika, in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Dobje 17,3 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • splošna umrljivost – Dobje 1.422 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Dobje 7,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča; 16  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Dobje 27,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Dobje 0,3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi možganske kapi (35–84 let) – Dobje 6,4 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev). Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, astma pri otrocih in mladostnikih, bolezni, neposredno pripisljive alkoholu, prejemniki zdravil proti strjevanju krvi, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, pomoč na domu, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Dobje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja. 17 ZDRAVJE V OBČINI DOBJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +8,4 ‰ 71,0 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % UMRLJIVOST ZARADI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA0-74 let KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 0 0 smrti na 100.000 prebivalcev hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 69 SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let SPLOŠNA UMRLJIVOST 17,3 % 1.422 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 933 A PRISTOP ZA ČJ Splošni ukrepi promocije zdravja PODRO AKTIVNEJŠI rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 18 OBČINA DOBRNA Občina Dobrna je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,10, ki se znotraj regije uvršča na 7. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več) ter po višjem deležu osnovno izobraženih ljudi (OŠ ali manj). Občina Dobrna se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 7 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Dobrna +11 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Dobrna 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Dobrna 17,7 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • bolniška odsotnost – Dobrna 21,8 dni (Slovenija 19,4 dni); • novi primeri raka želodca – Dobrna 54 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev); • splošna umrljivost – Dobrna 1.208 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (80 let in več) – Dobrna 3,6 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada. 19 2,0 2,0 2,0 1,9 1,9 1,9 1,9 1,8 1,7 1,6 1,4 1,1 Dobrna 1,1 1,1 1,1 1,0 Slovenija .000 prebivalcev (15 let in več) SSS na 1 Slika 4. Občina Dobrna – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Dobrna so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniške odsotnosti); - ozaveščanju o preprečevanju ter zgodnjem odkrivanju raka (novi primeri raka želodca). 20 ZDRAVJE V OBČINI DOBRNA 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA ASTMA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH0-19 let +11,0 ‰ 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: –0,9 ‰ SLO: 0,5 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let SPLOŠNA UMRLJIVOST 17,7 % 1.208 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 933 BOLNIŠKA ODSOTNOST NOVI PRIMERI RAKA ŽELODCA 21,8 54 dni na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 22 ZA Krepitev zdravja zaposlenih in zmanjševanje bolniške odsotnosti A PRISTOP ČJ PODRO Ozaveščanje o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka AKTIVNEJŠI rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 21 OBČINA GORNJI GRAD Občina Gornji Grad je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,93, ki se znotraj regije uvršča na 27. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, višjem deležu starejših prebivalcev (80 let in več), višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj) ter po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Gornji Grad se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 16 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v devetih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Gornji grad +28,5 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Gornji Grad 70,6 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  telesni fitnes otrok – Gornji Grad 52,1 indeks (Slovenija 43,7 indeks);  odzivnost v Program Svit – Gornji Grad 71,4 % (Slovenija 63,4 %);  pregledanost v Programu DORA – Gornji Grad 84,5 % (Slovenija 78 %), kazalnik narašča;  bolniška odsotnost – Gornji Grad 15,7 dni (Slovenija 19,4 dni);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Gornji Grad 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Gornji Grad 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  novi primeri raka želodca – Gornji Grad 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Gornji Grad 16,7 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Gornji grad 23,3 % (Slovenija 8,5 %);  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Gornji Grad 3,1 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  pomoč na domu – Gornji Grad 0,6 % (Slovenija 1,7 %). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Gornji Grad 8,9 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Gornji Grad 4,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  novi primeri raka – Gornji Grad 394 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev). 22 Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada. t) le 252 -74 229 (0 v ce 190 ival 169 166 165 164 160 162 eb 156 153 152 154 pr 142 139 0 Gornji Grad 0.00 111 Slovenija 10 na S SS Slika 5. Občina Gornji Grad – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0-74 let) na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Gornji Grad so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - pomoči na domu; - izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na rabi alkohola;- zmanjševanju rabe alkohola (zmanjševanju bolezni zaradi alkohola). 23 ZDRAVJE V OBČINI GORNJI GRAD 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE TELESNI FITNES +28,5 ‰ AKTIVNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 15-64 let 70,6 % VIŠJA SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % gibalna učinkovitost ODZIVNOST V PROGRAM SVIT PREGLEDANOST V PROGRAMU ASTMA PRI OTROCIH IN 0-19let MLADOSTNIKIH DORA 71,4 % 0 84,5 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 63,4 % SLO: 78 ,0 % SLO: 0,5 NOVI PRIMERI RAKA ŽELODCA BOLNIŠKA ODSOTNOST KLOPNI MENINGOENCEFALITIS na 100.000 prebivalcev 0 0 15,7 dni hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 22 SLO: 19,4 dni SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI 16,7 % POVZROČITELJI 23,3 % SLO: 12,7 % SLO: 8,5 % BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ALKOHOLU15 let in več POMOČ NA DOMU65 let in več 3,1 0,6 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 1,7 % SLO: 1,7 Pomoč na domu TOP Izboljšanje prometne varnosti PRIS PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Zmanjševanje rabe alkohola (zmanjševanje bolezni zaradi alkohola) rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 24 OBČINA KOZJE Občina Kozje je statistično značilno podpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,77, ki se znotraj regije uvršča na 30. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa še po višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj) ter po nižji stopnji delovne aktivnosti. Občina Kozje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 8 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, in sicer:  pomoč na domu – Kozje 3,6 % (Slovenija 1,7 %);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Kozje 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer:  razvitost občine – Kozje 0,77 indeks (Slovenija 1 indeks), kazalnik narašča;  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Kozje 19,5 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  stopnja delovne aktivnosti – Kozje 63,3 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti – Kozje 93,5 %, ocena temelji na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %);  odzivnost v Program Svit – Kozje 57,7 % (Slovenija 63,4 %);  bolniška odsotnost – Kozje 21,4 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež presejanih v Programu Zora narašča;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada. 25 t) 303 le -74 267 256 (0 249 v alce 200 192 biv 169 166 165 pre 164 162 160 156 152 Kozje 0 146 142 Slovenija 100.00 a n SSS Slika 6. Občina Kozje – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0-74 let) na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), narašča. Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, astma pri otrocih in mladostnikih, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Kozje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - dostopu do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti; - udeležbi v presejalnih programih, predvsem Programu Svit;- krepitvi zdravja zaposlenih (in zmanjševanju bolniški odsotnosti);- izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti; - zmanjševanju rabe alkohola. 26 ZDRAVJE V OBČINI KOZJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS POMOČ NA DOMU65 let in več hospitalizacij na 100.000 prebivalcev 0 3,6 % SLO: 1,7 % SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI RAZVITOST OBČINE OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI 15-64 let (OŠ ali manj) 25-64 let 0,77 indeks 19,5 % 63,3 % SLO: 1 indeks SLO: 12,7 % SLO: 66,1 % DOSTOP DO VARNIH KOLESARSKIH BOLNIŠKA ODSOTNOST ODZIVNOST V PROGRAM SVIT IN SPREHAJALNIH POTI odraslih prebivalcev 93,5 % 21,4 dni 57,7 % SLO: 63,4 % SLO: 97,5 % SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE POVZROČITELJI ALKOHOLU15 let in več Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti Višja udeležba v presejalnih programih (predvsem v Programu Svit) TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) PRIS Zmanjševanje rabe alkohola PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Izboljšanje prometne varnosti rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 27 OBČINA LAŠKO Laško je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,01, ki se znotraj regije uvršča na 25. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva, po višjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več) ter po višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj). Občina Laško se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 13 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  presejanost v Programu Zora – Laško 81,2 % (Slovenija 71,7 %);  presejanost v Programu DORA – Laško 80,7 % (Slovenija 78,0 %);  pomoč na domu – Laško 2,9 % (Slovenija 1,7 %);  novi primeri raka pljuč – Laško 49 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 70 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Laško –9 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Laško 16,4 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • prekomerna prehranjenost otrok – Laško 36,6 % (Slovenija 28,7 %); • bolniška odsotnost – Laško 22,7 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Laško 2,1 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada; • splošna umrljivost – Laško 1.058 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Laško 6,1 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Laško 2,8 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi možganske kapi (35–84 let) – Laško 3,0 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti raste;  stopnja hospitalizacij zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada. 28 v 41,6 41,0 38,5 37,0 alce biv 30,9 100.00 21,7 20,9 20,1 19,7 18,7 18,6 17,9 18,3 Laško 17,4 17,3 a 0 23,3 pre Slovenija n SSS Slika 7. Občina Laško – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Laško so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - spodbujanju zdrave prehrane in gibanja ter posledično preprečevanju prekomerne prehranjenosti pri otrocih in odraslih; - krepitvi zdravja zaposlenih (in zmanjševanju bolniške odsotnosti);- zmanjševanju rabe alkohola; - preprečevanju padcev pri starejših prebivalcih. 29 ZDRAVJE V OBČINI LAŠKO 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA PRESEJANOST V PROGRAMU DORA 81,2 % 80,7 % SLO: 71,7 % SLO: 78,0 % NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ POMOČ NA DOMU65 let in več 49 2,9 na 100.000 prebivalcev % SLO: 70 SLO:1,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PREKOMERNA PREHRANJENOST BOLNIŠKA ODSOTNOST (OŠ ali manj)25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 22,7 dni 36,6 % 16,4 % SLO: 12,7 % SLO: 19,4 dni SLO: 28,7 % SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE SPLOŠNA UMRLJIVOST ALKOHOLU 15 let in več –9 ‰ 1.058 SLO: –0,9 ‰ hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 2,1 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 933 SLO: 1,7 NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH 65 let in več ZA Spodbujanje zdrave prehrane in gibanja ČJA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Zmanjševanje rabe alkohola Preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 30 OBČINA LJUBNO Občina Ljubno je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,06, ki se znotraj regije uvršča na 14. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva, po višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj) ter po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Ljubno se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 13 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, in sicer:  stopnja delovne aktivnosti – Ljubno 70,4 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Ljubno 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada;  novi primeri raka želodca – Ljubno 3 na 100.000 prebivalcev, Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Ljubno –14,1 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Ljubno 18,3 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Ljubno 25 % (Slovenija 8,5 %); • bolniška odsotnost – Ljubno 21,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Ljubno 3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev); • splošna umrljivost – Ljubno 1.155 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Ljubno 26 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Ljubno 3,5 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka – Ljubno 363 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Ljubno 18,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada. 31 127 t) le -74 107 103 104 (0 v 89 90 89 87 alce 83 80 biv 77 74 71 71 pre 69 0 68 Ljubno Slovenija 100.00 a n SSS Slika 8. Občina Ljubno – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, pomoč na domu, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Ljubno so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - zmanjševanju rabe alkohola; - krepitvi zdravja zaposlenih (ter zmanjševanju bolniške odsotnosti);- izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. 32 ZDRAVJE V OBČINI LJUBNO 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI STOPNJA DELOVNE ASTMA PRI OTROCIH IN NOVI PRIMERI RAKA ŽELODCA 15-64 let AKTIVNOSTI MLADOSTNIKIH 0-19 let 70,4 % 0 3 na 100.000 prebivalcev hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 0,5 SLO: 22 SLO: 66,1 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PROMETNE NEZGODE Z BOLNIŠKA ODSOTNOST (OŠ ali manj)25-64 let ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI 21,5 dni 18,3 % 25,0 % SLO: 12,7 % SLO: 8,5 % SLO: 19,4 dni SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE SPLOŠNA UMRLJIVOST 15 let in več ALKOHOLU –14,1 ‰ 1.155 3 ,0 hospitalizacije na 1.000 prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev SLO: –0,9 ‰ SLO: 1,7 SLO: 933 ZA Zmanjševanje rabe alkohola ČJA TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Izboljševanje prometne varnosti rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 33 OBČINA LUČE Občina Luče je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,88, ki se znotraj regije uvršča na 29. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva in po višjem deležu osnovno izobraženih (OŠ ali manj). Občina Luče se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 8 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Luče +4,8 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  telesni fitnes otrok – Luče 58,1 indeks (Slovenija 43,7 indeks);  bolniška odsotnost – Luče 15,9 dni (Slovenija 19,4 dni);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Luče 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Luče 20,2 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  dostop do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti – Luče 94,4 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %);  zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) – Luče 13,3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 6,4 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča;  klopni meningoencefalitis – Luče 30,5 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež uporabnikov pomoči na domu narašča;  stopnja delovne aktivnosti narašča. 34 ) 68,5 65,8 66,2 66,1 64,4 64,4 64,6 (% 61,6 62,3 59,5 61,3 sti 57,2 57,9 57,7 no 55,6 54,8 tiv ak ne Luče elov Slovenija d ja pn Sto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 9. Občina Luče – Stopnja delovne aktivnosti. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  delež presejanih v Programu Zora upada. Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, srčna kap, možganska kap, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, splošna umrljivost, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Luče so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - dostopu do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti; - preprečevanju padcev pri starejših prebivalcih; - udeležbi v presejalnih programih, predvsem Programu Zora; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. 35 ZDRAVJE V OBČINI LUČE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA TELESNI FITNES OSNOVNOŠOLSKIH OTROK +4,8 ‰ VIŠJA SLO: –0,9 ‰ gibalna učinkovitost BOLNIŠKA ODSOTNOST ASTMA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH0-19 let 15,9 0 dni hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 0,5 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj) KOLESARSKIH POTI 25-64 let DOSTOP DO VARNIH SPREHAJALNIH IN 20,2 % 94,4 % odraslih prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 97,5 % ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 13,3 30,5 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 6,4 SLO: 7,3 NEUGODEN TREND PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA ZA Dostop do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti ČJA Izboljševanje udeležbe v presejalnih programih, posebej v Programu Zora TOP Preprečevanje padcev pri starejših PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 36 OBČINA MOZIRJE Občina Mozirje je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,06, ki se znotraj regije uvršča na 14. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Mozirje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 7 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Mozirje +37,5 ‰ (Slovenija –0,9 ‰), kazalnik narašča;  stopnja delovne aktivnosti – Mozirje 71,9 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  bolniška odsotnost – Mozirje 18,7 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  oviranost pri vsakodnevni skrbi zase – Mozirje 2,7 %, podatek temelji na statističnem modelu (Slovenija 6,6 %). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Mozirje 23,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  novi primeri raka – Mozirje 416 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Mozirje 16,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih (OŠ ali manj) odraslih upada;  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada. 37 v 22,0 24,0 22,1 alce 19,8 biv 17,3 0 Mozirje pre 100.00 10,5 10,1 Slovenija 9,7 9,2 12,1 a 8,0 8,3 7,3 n 4,6 SSS Slika 10. Občina Mozirje – Starostno standardizirana stopnja (SSS) hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Vrednosti kazalnikov novi primeri raka dojke in umrljivost zaradi raka pljuč zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) nista zanesljivi. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Mozirje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - preprečevanju padcev pri starejših prebivalcih. 38 ZDRAVJE V OBČINI MOZIRJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +37,5 ‰ 71,9 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % BOLNIŠKA ODSOTNOST OVIRANOST PRI VSAKODNEVNI SKRBI ZASE55 let in več 18,7 dni 2,7 % SLO: 19,4 dni SLO: 6,6 % NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več ZA ČJA TOP Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših PODRO AKTIVNEJŠI PRIS rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 39 OBČINA NAZARJE Občina Nazarje je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,13, ki se znotraj regije uvršča na 4. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Nazarje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 8 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Nazarje +26,1 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Nazarje 73,8 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Nazarje 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Nazarje 15,1 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Nazarje 18,9 % (Slovenija 8,5 %);  bolniška odsotnost – Nazarje 21,2 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  klopni meningoencefalitis – Nazarje 25,1 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Nazarje 18,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka (0–74 let) upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča. 40 (% 78,0 ra 77,5 76,7 Do 76,2 ) 79,3 80,2 75,0 gramu v P Nazarje st ro no Slovenija 71,3 eja Pres Slika 11. Občina Nazarje – Presejanost žensk v presejalnem Programu Dora. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Nazarje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti ( zmanjševanje rabe alkohola);- krepitvi zdravja zaposlenih (in zmanjševanju bolniškega staleža);- cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. 41 ZDRAVJE V OBČINI NAZARJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +26,1 ‰ 73,8 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % ASTMA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH0-19 let 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 0,5 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI ali manj) 25-64 let 15,1 % POVZROČITELJI 18,9 % SLO: 12,7 % SLO: 8,5 % BOLNIŠKA ODSOTNOST KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 21,2 dni 25,1 SLO: 19,4 dni hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 7,3 Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniškega staleža) PRIS PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 42 OBČINA PODČETRTEK Občina Podčetrtek je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,98, ki se znotraj regije uvršča na 26. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let), višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Podčetrtek se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 13 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Podčetrtek +12,7 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Podčetrtek 68,5 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  telesni fitnes otrok – Podčetrtek 54,3 indeks (Slovenija 43,7 indeks);  presejanost v Programu Zora – Podčetrtek 78,6 % (Slovenija 71,7 %), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Podčetrtek 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov);  pomoč na domu – Podčetrtek 3,6 % (Slovenija 1,7 %);  novi primeri raka pljuč – Podčetrtek 30 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 70 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Podčetrtek 16,8 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • bolniška odsotnost – Podčetrtek 20,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Podčetrtek 1.125 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Podčetrtek 4,3 % (Slovenija 5,5 %);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Podčetrtek 24,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  novi primeri raka – Podčetrtek 411 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada. 43 3,4 3,4 3,2 3,2 2,7 2,0 2,0 2,0 2,0 1,9 2,2 1,9 1,9 1,8 Podčetrtek 1,7 1,6 Slovenija .000 prebivalcev (15 let in več) SSS na 1 Slika 12. Občina Podčetrtek – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) narašča. Vrednosti ostalih kazalnikov (novi primeri raka dojke, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Podčetrtek so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- preprečevanju padcev pri starejših. 44 ZDRAVJE V OBČINI PODČETRTEK 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +12,7 ‰ 68,5 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % TELESNI FITNES OSNOVNOŠOLSKIH OTROK POMOČ NA DOMU65 let in več VIŠJA 3,6 % gibalna učinkovitost SLO: 1,7 % PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA ASTMA PRI OTROCIH IN NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ 78,6 % MLADOSTNIKIH0-19 let 30 0 SLO: 71,7 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev na 100.000 prebivalcev SLO: 0,5 SLO: 70 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI SPLOŠNA UMRLJIVOST BOLNIŠKA ODSOTNOST (OŠ ali manj) 25-64 let 16,8 % 1.125 20,5 dni smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 19,4 dni SLO: 933 NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH UMRLJIVOST ZARADI PREBIVALCIH65 let in več BOLEZNI SRCA IN OŽILJA0-74 let ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) ČJA TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 45 OBČINA POLZELA Občina Polzela je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,08, ki se znotraj regije uvršča na 8. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, višjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Polzela se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Polzela +11,5 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Polzela 68,8 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  odzivnost v Program Svit – Polzela 69,6 % (Slovenija 63,4 %);  presejanost v Programu Zora – Polzela 78,3 % (Slovenija 71,7 %);  pomoč na domu – Polzela 2,9 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer:  prekomerna prehranjenost otrok – Polzela 33,2 % (Slovenija 28,7 %);  poškodovani v transportnih nezgodah – Polzela 1,6 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1.000 prebivalcev);  bolniška odsotnost – Polzela 22,6 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Polzela 6,2 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  novi primeri raka – Polzela 465 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada. 46 ) (% 28,4 zb 25,7 o bra izo č OŠ 18,3 17,9 17,0 ve 16,4 16,1 aj 15,2 15,1 Polzela 14,4 14,4 z n 13,6 13,4 13,2 13,2 a 12,7 Slovenija tv als biv re ž p le De 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 13. Občina Polzela – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednost kazalnika umrljivost zaradi raka pljuč zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Polzela so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- spodbujanju zdrave prehrane in gibanja ter posledično preprečevanju prekomerne prehranjenosti otrok in mladostnikov ter odraslih; - izboljšanju prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč ter spodbujanju udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. 47 ZDRAVJE V OBČINI POLZELA 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +11,5 ‰ 68,8 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % ODZIVNOST V PROGRAM SVIT POMOČ NA DOMU65 let in več PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA 69,6 % 78,3 % 2,9 % SLO: 63,4 % SLO: 1,7 % SLO: 71,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI PREKOMERNA PREHRANJENOST POŠKODOVANI V TRANSPORTNIH BOLNIŠKA ODSOTNOST NEZGODAH OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 33,2 1,6 22,6 dni % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 28,7 % SLO: 1,1 SLO: 19,4 dni ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) ČJA TOP Spodbujanje zdrave prehrane in rednega gibanja pri otrocih in odraslih PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Izboljšanje prometne varnosti z metodami in ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 48 OBČINA PREBOLD Občina Prebold je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,18, ki se znotraj regije uvršča na prvo mesto med 31 savinjskimi občinami, skupaj z Mestno občino Celje. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Prebold se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 9 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, in sicer:  razvitost občine – Prebold 1,18 indeks (Slovenija 1 indeks), kazalnik narašča;  skupni prirast prebivalstva – Prebold +19,8 ‰ (Slovenija –0,9 ‰), kazalnik narašča;  stopnja delovne aktivnosti – Prebold 70,4 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Prebold 79,6 % (Slovenija 71,7 %);  hospitalizacije zaradi klopnega menigoencefalitisa – Prebold 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ in manj) – Prebold 14,2 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  bolniška odsotnost – Prebold 20,9 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Prebold 6,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Prebold 3,9 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada. 49 63,3 v alce biv 45,6 43,5 pre 0 Prebold a Slovenija 23,8 n 100.00 28,5 28,0 27,9 SSS 21,7 20,9 20,1 19,7 19,6 18,7 18,6 17,9 18,3 Slika 14. Občina Prebold – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Vrednost kazalnika novi primeri raka dojke zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Prebold so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- preprečevanju padcev pri starejših; - izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola. 50 ZDRAVJE V OBČINI PREBOLD 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +19,8 ‰ 70,4 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA RAZVITOST OBČINE KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 79,6 % 1,18 indeks 0 hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 71,7 % SLO: 1 indeks SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let BOLNIŠKA ODSOTNOST 14,2 % 20,9 dni SLO: 12,7 % SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI PREBIVALCIH65 let in več POVZROČITELJI Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) TOP Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola PRIS PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 51 OBČINA REČICA OB SAVINJI Občina Rečica ob Savinji je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki se znotraj regije uvršča na 21. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva in po višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Rečica ob Savinji se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  stopnja delovne aktivnosti – Rečica ob Savinji 72,8 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  sodelovanje pri odločitvah skupnosti – Rečica ob Savinji 59,5 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 50,8 %);  bolniška odsotnost – Rečica ob Savinji 17,2 dni (Slovenija 19,4 dni);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Rečica ob Savinji 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov);  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Rečica ob Savinji 0,7 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka pljuč – Rečica ob Savinji 23 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 70 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Rečica ob Savinji –13,2 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Rečica ob Savinji 30 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik narašča; • hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Rečica ob Savinji 30 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada; • splošna umrljivost – Rečica ob Savinji 1.175 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Rečica ob Savinji 24,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih odrasli (OŠ in manj) upada. 52 ) (% o zb 28,7 bra 25,7 izo z n 17,0 17,2 Rečica ob Savinji 16,1 16,3 a 15,2 15,0 14,4 Slovenija tv 14,4 13,3 13,2 13,6 13,2 ve 18,3 aj č OŠ als 12,7 biv re ž p le De 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 15. Občina Rečica ob Savinji – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Rečica ob Savinji so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola. 53 ZDRAVJE V OBČINI REČICA OB SAVINJI 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI BOLNIŠKA ODSOTNOST SODELOVANJE PRI ODLOČITVAH STOPNJA DELOVNE 17,2 dni 72,8 59,5 % SKUPNOSTI AKTIVNOSTI15-64 let odraslih prebivalcev % SLO: 19,4 dni SLO: 50,8 % SLO: 66,1 % BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ASTMA PRI OTROCIH IN NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ 15 let in več ALKOHOLU MLADOSTNIKIH hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,7 23 0 na 100.000 prebivalcev hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 1,7 SLO: 0,5 SLO: 70 SLABŠE KOT V SLOVENIJI smrti na 100.000 prebivalcev 1.175 –13,2 ‰ SPLOŠNA UMRLJIVOST SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA SLO: 933 SLO: –0,9 ‰ PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS POVZROČITELJI 30,0 30 ,0 % hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 8,5 % SLO: 7,3 ZA Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu ČJA TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na omejevanju rabe alkohola rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 54 OBČINA ROGAŠKA SLATINA Občina Rogaška Slatina je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,07, ki se znotraj regije uvršča na 11. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Občina Rogaška Slatina se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 14 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Rogaška Slatina +9,9 ‰ (Slovenija –0,9 ‰), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Rogaška Slatina 76,1 % (Slovenija 71,7 %);  bolniška odsotnost – Rogaška Slatina 17,6 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Rogaška Slatina 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada;  novi primeri raka pljuč – Rogaška Slatina 46 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 70 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Rogaška Slatina 14,7 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • odzivnost v Program Svit – Rogaška Slatina 52,0 % (Slovenija 63,4 %); • splošna umrljivost – Rogaška Slatina 1.038 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (80 let in več) – Rogaška Slatina 4,5 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Rogaška Slatina 6,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Rogaška Slatina 24,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Rogaška Slatina 12,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev);  novi primeri raka – Rogaška Slatina 458 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Rogaška Slatina 18,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. 55 Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada. 2,5 2,4 2,0 2,1 2,0 2,0 2,2 1,9 1,9 1,9 1,9 1,8 1,7 1,6 1,6 1,7 Rogaška Slatina Slovenija .000 prebivalcev (15 let in več) SSS na 1 Slika 16. Občina Rogaška Slatina – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Rogaška Slatina so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - preprečevanju padcev pri starejših; - preventivi rakavih obolenj in udeležbi v presejalnih programih – Dora, Zora in Svit;- izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola. 56 ZDRAVJE V OBČINI ROGAŠKA SLATINA 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA BOLNIŠKA ODSOTNOST +9,9 ‰ 17,6 dni SLO: –0,9 ‰ SLO: 19,4 dni PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA ASTMA PRI OTROCIH NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ 0-19 let IN MLADOSTNIKIH 76,1 % 46 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 71,7 % na 100.000 prebivalcev SLO: 0,5 SLO: 70 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI SPLOŠNA UMRLJIVOST ODZIVNOST V PROGRAM SVIT 25-64 let (OŠ ali manj) 1.038 52 14,7 % ,0 % smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 933 SLO: 63,4 % NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PROMETNE NEZGODE Z UMRLJIVOST ZARADI VSEH PREBIVALCIH65 let in več ALKOHOLIZIRANIMI VRST RAKA POVZROČITELJI ZA Preprečevanje padcev pri starejših ČJA TOP Preventiva rakavih obolenj in udeležba v presejalnih programih - Dora, Zora, Svit PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 57 OBČINA ROGATEC Občina Rogatec je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki se znotraj regije uvršča na 21. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Občina Rogatec se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 17 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, in sicer:  poškodovani v transportnih nezgodah – Rogatec 0,6 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  presejanost v Programu Zora – Rogatec 76,3 % (Slovenija 71,7 %);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Rogatec 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada;  pomoč na domu – Rogatec 3,6 % (Slovenija 1,7 %);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Rogatec 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Rogatec –26,9 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Rogatec 18,3 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti – Rogatec 86,4 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %);  odzivnost v Program Svit – Rogatec 52,7 % (Slovenija 63,4 %);  bolniška odsotnost – Rogatec 22,7 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  novi primeri raka želodca – Rogatec 62 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 22 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (80 let in več) – Rogatec 3,9 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Rogatec 7,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Rogatec 26,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Rogatec 13,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi možganske kapi (35–84 let) – Rogatec 3,9 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Rogatec 21,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. 58 Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada;  stopnja delovne aktivnosti narašča. ) 67,8 69,8 65,7 66,1 65,8 (% 64,0 64,4 64,6 65,5 62,1 ti 61,6 59,7 os 59,2 59,5 57,2 57,9 vn akti Rogatec e vn Slovenija lo de ja pn Sto 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 17. Občina Rogatec – Stopnja delovne aktivnosti. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Rogatec so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - dostopu do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti; - presejalnih programih, posebej na Programu Svit; - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- ozaveščanju o preprečevanju ter zgodnjem odkrivanju raka (novih primerih raka želodca). 59 ZDRAVJE V OBČINI ROGATEC 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI POŠKODOVANI V TRANSPORTNIH NEZGODAH POMOČ NA DOMU65 let in več hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,6 3,6 % SLO: 1,7 % SLO: 1,1 PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA ASTMA PRI OTROCIH KLOPNI MENINGOENCEFALITIS IN MLADOSTNIKIH 0-19 let 76,3 % 0 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 71,7 % SLO: 0,5 SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj) SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA ODZIVNOST V PROGRAM SVIT 25-64 let 18,3 % – 26,9 ‰ ‰ 52,7 % SLO: 12,7 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 63,4 % DOSTOP DO VARNIH SPREHAJALNIH BOLNIŠKA ODSOTNOST NOVI PRIMERI RAKA ŽELODCA IN KOLESARSKIH POTI odraslih prebivalcev 86,4 % 62 22,7 dni na 100.000 prebivalcev SLO: 97,5 % SLO: 19,4 dni SLO: 22 ZA Izboljševanje udeležbe v presejalnih programih, posebej v Programu Svit ČJA Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Ozaveščanje o preventivi pred rakavimi obolenji (novi primeri raka želodca) rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 60 OBČINA SLOVENSKE KONJICE Občina Slovenske Konjice je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,05, ki se znotraj regije uvršča na 17. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Slovenske Konjice se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  stopnja delovne aktivnosti – Slovenske Konjice 68,9 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Slovenske Konjice 5,9 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik upada;  presejanost v Programu Zora – Slovenske Konjice 75,8 % (Slovenija 71,7 %);  pomoč na domu – Slovenske Konjice 2,4 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Slovenske Konjice –2,2 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  prekomerna prehranjenost otrok – Slovenske Konjice 33,9 % (Slovenija 28,7 %);  oviranost pri vsakodnevni skrbi zase – Slovenske Konjice 15,7 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 6,6 %);  umrljivost zaradi samomora – Slovenske Konjice 39 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (80 let in več) – Slovenske Konjice 4,5 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Slovenske Konjice 23,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada;  delež odzivnih v Program Svit narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada. 61 1,8 1,3 1,4 mladostnikov 1,2 1,2 1,2 1,2 in 1,1 1,0 otrok 0,8 Slovenske Konjice 0,7 Slovenija 1.000 0,6 0,5 0,7 na 0,5 SSS 0,3 Slika 18. Občina Slovenske Konjice – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0-19 let). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  bolniška odsotnost narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Slovenske Konjice so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - oviranosti pri vsakodnevni skrbi zase; - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- padcih starejšega prebivalstva; - duševnem zdravju (umrljivost zaradi samomora); - zniževanju prekomerne prehranjenosti otrok; - zmanjševanju rabe alkohola. 62 ZDRAVJE V OBČINI SLOVENSKE KONJICE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI 15-64 let POVZROČITELJI 68,9 % 5,9 % SLO: 66,1 % SLO: 8,5 % PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA POMOČ NA DOMU65 let in več 75,8 % 2,4 % SLO: 71,7 % SLO: 1,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA PREKOMERNA PREHRANJENOST OSNOVNOŠOLSKIH OTROK – 2,2 ‰ 33,9 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 28,7 % OVIRANOST PRI VSAKODNEVNI SKRBI ZASE55 let in več UMRLJIVOST ZARADI SAMOMORA 15,7 % 39 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 6,6 % SLO: 18 NEUGODEN TREND BOLNIŠKA ODSOTNOST BOLEZNI, NEPOSREDNO ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PRIPISLJIVE ALKOHOLU15 let in več PREBIVALCIH65 let in več Pomoč pri oviranosti pri vsakodnevni skrbi zase Skrb za duševno zdravje (umrljivost zaradi samomora) TOP Zniževanje prekomerne prehranjenosti otrok PRIS Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Zmanjševanje rabe alkohola rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 63 OBČINA SOLČAVA Občina Solčava je podpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,72, ki se znotraj regije uvršča na zadnje mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji razvitosti občine in večjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let). Občina Solčava se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  telesni fitnes otrok – Solčava 58,1 indeks – podatki so pripisani od občine Luče (Slovenija 43,7 indeks);  poškodovani v transportnih nezgodah – Solčava 0 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1.000 prebivalcev);  bolniška odsotnost – Solčava 16,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Solčava 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Solčava 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev);  umrljivost zaradi samomora – Solčava 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za en opazovani kazalnik, in sicer:  razvitost občine – Solčava 0,72 indeks (Slovenija 1 indeks), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Solčava 8,2 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  novi primeri raka debelega črevesa in danke – Solčava 0 na 100.000 prebivalcev, (Slovenija 64 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  novi primeri raka dojke – Solčava 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 129 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada. 64 ) 27,7 (% o 25,7 zb bra izo č OŠ 18,5 18,1 17,0 16,8 16,6 ve 16,1 Solčava aj 15,2 15,0 14,4 13,8 z n 13,6 13,2 13,2 Slovenija a 12,7 tv als biv re ž p le De 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 19. Občina Solčava – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, odzivnost v Program Svit, presejanost v Programu DORA, bolezni, neposredno pripisljive alkoholu, prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni, prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka, prejemniki zdravil proti strjevanju krvi, srčna kap, možganska kap, novi primeri raka, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, pomoč na domu, splošna umrljivost, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Solčava so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja. 65 ZDRAVJE V OBČINI SOLČAVA 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI POŠKODOVANI V TRANSPORTNIH TELESNI FITNES BOLNIŠKA ODSOTNOST NEZGODAH OSNOVNOŠOLSKIH OTROK hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0 16,5 dni VIŠJA SLO: 1,1 gibalna učinkovitost SLO: 19,4 dni ASTMA PRI OTROCIH IN UMRLJIVOST ZARADI MLADOSTNIKIH KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 0 0-19 let SAMOMORA 0 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev hospitalizacij na 1.000 prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 0,5 SLO: 7,3 SLO: 18 SLABŠE KOT V SLOVENIJI RAZVITOST OBČINE 0,72 indeks SLO: 1 indeks ZA ČJA TOP Splošni ukrepi promocije zdravja PODRO AKTIVNEJŠI PRIS rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 66 OBČINA ŠENTJUR Občina Šentjur je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,08, ki se znotraj regije uvršča na 8. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji rasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Šentjur se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Šentjur +0,9 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Šentjur 67,9 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Šentjur 5,2 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik upada;  presejanost v Programu DORA – Šentjur 81,4 % (Slovenija 78,0 %);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Šentjur 1,6 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za en opazovani kazalnik, in sicer:  bolniška odsotnost – Šentjur 21,8 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (80 let in več) – Šentjur 4,8 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Šentjur 6,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Šentjur 23,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  možganska kap (35–84 let) – Šentjur 3,2 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka – Šentjur 477 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivost zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada. 67 1,8 1,8 1,6 1,6 1,6 1,5 1,7 1,7 1,5 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2 1,2 prebivalcev 1,1 Šentjur 1.000 Slovenija na SSS Slika 20. Občina Šentjur – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja novih primerov pljučnega raka narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča;  stopnja umrljivosti zaradi samomora narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Šentjur so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanju nekajenja;- padcih starejšega prebivalstva; - duševnem zdravju (umrljivost zaradi samomora). 68 ZDRAVJE V OBČINI ŠENTJUR 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let +0,9 ‰ 67,9 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 66,1 % PRESEJANOST V PROGRAMU DORA PROMETNE NEZGODE Z KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 81,4 % ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI 1,6 5,2 % SLO: 78 % SLO: 8,5 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI BOLNIŠKA ODSOTNOST 21,8 dni SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH UMRLJIVOST ZARADI NOVI PRIMERI PLJUČNEGA RAKA PREBIVALCIH 65 let in več SAMOMORA ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) ČJA Preprečevanje padcev pri starejših TOP Skrb za duševno zdravje (umrljivost zaradi samomora) PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Zmanjševanje rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanje nekajenja rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 69 OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH Občina Šmarje pri Jelšah je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,07, ki se znotraj regije uvršča na 11. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Šmarje pri Jelšah se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 7 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, in sicer:  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Šmarje pri Jelšah 6,1 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Šmarje pri Jelšah 75,4 % (Slovenija 71,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Šmarje pri Jelšah 14,7 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • odzivnost v Program Svit – Šmarje pri Jelšah 60,1 % (Slovenija 63,4 %); • bolniška odsotnost – Šmarje pri Jelšah 21,1 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Šmarje pri Jelšah 1.108 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Šmarje pri Jelšah 6,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada. 70 2,8 2,8 2,9 2,7 2,5 2,0 2,0 2,0 2,0 1,9 2,2 1,9 1,9 1,8 1,7 1,7 Šmarje pri Jelšah Slovenija .000 prebivalcev (15 let in več) SSS na 1 Slika 21. Občina Šmarje pri Jelšah – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja novih primerov pljučnega raka narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Šmarje pri Jelšah so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - udeležbi v presejalnih programih, še posebej v Programu Svit;- krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanju nekajenja;- preprečevanje padcev pri starejšem prebivalstvu. 71 ZDRAVJE V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI PROMETNE NEZGODE Z PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA 6,1 % 75,4 % SLO: 8,5 % SLO: 71,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let ODZIVNOST V PROGRAM SVIT 14,7 % 60,1 % SLO: 12,7 % SLO: 63,4 % BOLNIŠKA ODSOTNOST SPLOŠNA UMRLJIVOST 21,1 dni 1.108 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 933 NEUGODEN TREND NOVI PRIMERI PLJUČNEGA RAKA ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) ČJA Izboljšanje udeležbe v presejalnih programih, predvsem v Programu Svit TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Zmanjševanje rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanje nekajenja Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 72 OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Občina Šmartno ob Paki je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,03, ki se znotraj regije uvršča na 19. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji prirasti prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in nižjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Šmartno ob Paki se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Šmartno ob Paki +13,4 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Šmartno ob Paki 11,0 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  telesni fitnes otrok – Šmartno ob Paki 53,7 indeks (Slovenija 43,7 indeks);  odzivnost v Program Svit – Šmartno ob Paki 70,5 % (Slovenija 63,4 %);  presejanost v Programu DORA – Šmartno ob Paki 83,3 % (Slovenija 78,0 %), kazalnik narašča;  umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Šmartno ob Paki 18 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za en opazovani kazalnik, in sicer:  bolniška odsotnost – Šmartno ob Paki 21,6 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Šmartno ob Paki 3,9 % (Slovenija 5,5 %);  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Šmartno ob Paki 6,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Šmartno ob Paki 24,7 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Šmartno ob Paki 16,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada. 73 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 1,5 1,4 1,4 1,4 1,3 1,3 prebivalcev 1,1 1,1 1,0 Šmartno ob Paki 1.000 na Slovenija SSS Slika 22. Občina Šmartno ob Paki – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend: • stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), narašča; • stopnja splošne umrljivosti narašča; • stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) narašča; • stopnja novih primerov raka pljuč narašča. Vrednosti ostalih kazalnikov (astma pri otrocih in mladostnikih, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Šmartno ob Paki so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu);- zmanjševanju rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanju nekajenja. 74 ZDRAVJE V OBČINI ŠMARTNO OB PAKI 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI TELESNI FITNES +13,4 ‰ (OŠ ali manj)25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 11,0 % VIŠJA SLO: –0,9 ‰ SLO: 12,7 % gibalna učinkovitost ODZIVNOST V PROGRAM SVIT DORA PRESEJANOST V PROGRAMU UMRLJIVOST ZARADI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA0-74 let 70,5 % 83,3 % 18 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 63,4 % SLO: 78,0 % SLO: 69 SLABŠE KOT V SLOVENIJI BOLNIŠKA ODSOTNOST 21,6 dni SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ALKOHOLU15 let in več SPLOŠNA UMRLJIVOST UMRLJIVOST ZARADI VSEH VRST RAKA0-74 let NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) ČJA TOP Zmanjševanje rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu) Vir: Zdravje v občini https://obcine.nijz.si/ AKTIVNEJŠI PRIS Zmanjševanje rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanje nekajenja PODRO rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 75 OBČINA ŠOŠTANJ Občina Šoštanj je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,17, ki se znotraj regije uvršča na 3. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višji razvitosti občine, nižji prirasti prebivalstva, višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Šoštanj se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 12 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, in sicer:  razvitost občine – Šoštanj 1,17 indeks (Slovenija 1,00 indeks), kazalnik upada;  stopnja delovne aktivnosti – Šoštanj 68,0 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu DORA – Šoštanj 81,8 % (Slovenija 78,0 %), kazalnik narašča. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za pet opazovanih kazalnikov, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Šoštanj –2,5 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Šoštanj 15,1 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Šoštanj 16,6 % (Slovenija 8,5 %), kazalnik upada;  presejanost v Programu Zora – Šoštanj 69,5 % (Slovenija 71,7 %);  bolniška odsotnost – Šoštanj 27,4 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Šoštanj 6,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Šoštanj 24,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  srčna kap (35–74 let) – Šoštanj 3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka – Šoštanj 479 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend: • delež odzivnih v Program Svit narašča; • stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada; • stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada; • stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada; • stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada; • stopnja splošne umrljivosti upada. 76 1237 1221 1207 v 1052 1001 980 989 alce 959 943 956 936 930 916 909 922 933 biv pre 0 Šoštanj 100.00 Slovenija a n SSS Slika 23. Občina Šoštanj – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti po stalnem bivališču (splošna umrljivost). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Šoštanj so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola;- udeležbi v presejalnih programih, posebej še v Programu Zora. 77 ZDRAVJE V OBČINI ŠOŠTANJ 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI RAZVITOST OBČINE STOPNJA DELOVNE PRESEJANOST V PROGRAMU 15-64 let AKTIVNOSTI DORA 1,17 indeks 68,0 % 81,8 % SLO: 1 indeks SLO: 66,1 % SLO: 78,0 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA 15,1 % –2,5 ‰ SLO: 12,7 % SLO: –0,9 ‰ PROMETNE NEZGODE Z PRESEJANOST V PROGRAMU BOLNIŠKA ODSOTNOST ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI ZORA 27,4 dni 16,6 % 69,5 % SLO: 8,5 % SLO: 71,7 % SLO: 19,4 dni Udeležba v presejalnih programih, še posebej v programu Zora TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) PRIS PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 78 OBČINA ŠTORE Občina Štore je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,12, ki se znotraj regije uvršča na 5. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem prirastu prebivalstva, višjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Štore se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, in sicer:  dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti – Štore 98,9 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %);  presejanost v Programu Zora – Štore 74,5 % (Slovenija 71,7 %);  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Štore 0,9 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za pet opazovanih kazalnikov, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Štore –14,4 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Štore 15,2 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • sodelovanje pri odločitvah skupnosti – Štore 45,6 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 50,8 %); • bolniška odsotnost – Štore 21,5 dni (Slovenija 19,4 dni); • splošna umrljivost – Štore 1.128 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Štore 3,7 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča;  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Štore 7,1 % (Slovenija 5,5 %); Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada. 79 t) 330 le 295 286-74 (0 v 234 alce 212 198 biv 194 pre 169 170 166 165 164 162 160 0 156 Štore 152 Slovenija 100.00 a n SSS Slika 24. Občina Štore – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0-74 let) na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Vrednosti ostalih kazalnikov (astma pri otrocih in mladostnikih, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Štore so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - možnosti sodelovanja prebivalcev pri odločitvah skupnosti; - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih. 80 ZDRAVJE V OBČINI ŠTORE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI DOSTOP DO VARNIH KOLESARSKIH BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE PRESEJANOST V PROGRAMU IN SPREHAJALNIH POTI ALKOHOLU15 let in več ZORA 98,9 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,9 74,5 % odraslih prebivalcev SLO: 97,5 % SLO: 71,7 % SLO: 1,7 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj)25-64 let SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA 15,2 % –14,4 ‰ SLO: 12,7 % SLO: –0,9 ‰ SODELOVANJE PRI ODLOČITVAH SPLOŠNA UMRLJIVOST BOLNIŠKA ODSOTNOST SKUPNOSTI odraslih prebivalcev 45,6 1.128 % 21,5 dni smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 50,8 % SLO: 933 SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več Preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) Vir: Zdravje v občini PRIS https://obcine.nijz.si/ Možnost sodelovanja prebivalcev pri odločitvah skupnosti PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 81 OBČINA TABOR Občina Tabor je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki se znotraj regije uvršča na 21. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem prirastu prebivalstva in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Tabor se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Tabor +13,1 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Tabor 70,4 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Tabor 79,1 % (Slovenija 71,7 %);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Tabor 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Tabor 0,6 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  pomoč na domu – Tabor 3,5 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer: • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Tabor 17,4 % (Slovenija 8,5 %); • dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti – Tabor 94,1 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %); • bolniška odsotnost – Tabor 20,2 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Tabor 1.226 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Tabor 26,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada. 82 ) 27,6 (% o 25,7 zb bra izo č OŠ 17,8 17,0 17,0 ve 16,1 15,9 aj 15,2 15,1 Tabor 14,4 14,4 z n 13,6 13,2 13,2 12,9 a Slovenija 12,7 tv als biv re ž p le De 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Slika 25. Občina Tabor – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni, srčna kap, možganska kap, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Tabor so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola;- dostopu do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti; - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža). 83 ZDRAVJE V OBČINI TABOR 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA STOPNJA DELOVNE PRESEJANOST V PROGRAMU AKTIVNOSTI 15-64 let ZORA +13,1 ‰ 79,1 % 70,4 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 71,7 % SLO: 66,1 % PRIPISLJIVE ALKOHOLU BOLEZNI, NEPOSREDNO ASTMA PRI OTROCIH POMOČ NA DOMU65 let in več 15 let in več IN MLADOSTNIKIH 0-19 let hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,6 3,5 % 0 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 1,7 % SLO: 1,7 SLO: 0,5 SLABŠE KOT V SLOVENIJI SPLOŠNA UMRLJIVOST SPREHAJALNIH POTI DOSTOP DO VARNIH KOLESARSKIH IN 1.226 94,1 % smrti na 100.000 prebivalcev odraslih prebivalcev SLO: 933 SLO: 97,5 % PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI BOLNIŠKA ODSOTNOST POVZROČITELJI 20,2 dni 17,4 % SLO: 8,5 % SLO: 19,4 dni Dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) PRIS PODROČJA ZA AKTIVNEJŠI Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 84 MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,12, ki se znotraj regije uvršča na 5. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem prirastu prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let) in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Mestna občina Velenje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 15 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  poškodovani v transportnih nezgodah – Velenje 0,9 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,1 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  odzivnost v Program Svit – Velenje 66,9 % (Slovenija 63,4 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu DORA – Velenje 81,4 % (Slovenija 78,0 %), kazalnik narašča;  bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) – Velenje 1,4 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za pet opazovanih kazalnikov, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Velenje –6 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Velenje 16 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  prekomerna prehranjenost otrok – Velenje 30,9 % (Slovenija 28,7 %);  bolniška odsotnost – Velenje 22,1 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  pomoč na domu – Velenje 1,0 % (Slovenija 1,7 %). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Velenje 4,1 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Velenje 6,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Velenje 24,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Velenje 13,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Velenje 3,2 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Velenje 15,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča; 85 • stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada; • stopnja splošne umrljivosti upada; • stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada; • stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada. 1,2 1,2 1,2 1,1 1,0 0,9 mladostnikov in 0,8 0,8 otrok 0,7 0,7 0,6 Velenje 0,5 0,5 0,5 Slovenija 1.000 na 0,4 0,3 SSS Slika 26. Mestna občina Velenje – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0-19 let). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Velenje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - spodbujanju zdrave prehrane in gibanja med odraslimi in otroki (zmanjševanje prekomerne prehranjenosti otrok); - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zagotavljanju pomoči na domu; - ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih. 86 ZDRAVJE V OBČINI VELENJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI ODZIVNOST V PROGRAM SVIT PRESEJANOST V PROGRAMU DORA 66,9 % 81,4 % SLO: 63,4 % SLO: 78,0 % POŠKODOVANI V TRANSPORTNIH NEZGODAH BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ALKOHOLU 15 let in več hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,9 1,4 hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 1,1 SLO: 1,7 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PREKOMERNA PREHRANJENOST BOLNIŠKA ODSOTNOST OTROK (OŠ ali manj) 25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH 16 30,9 % 22,1 dni ,0 % SLO: 12,7 % SLO: 28,7 % SLO: 19,4 dni SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA POMOČ NA DOMU65 let in več –6 ‰ 1,0 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 1,7 % NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več ZA Spodbujanje zdrave prehrane in rednega gibanja pri otrocih in odraslih ČJA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Podpora izvajanju pomoči na domu Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 87 OBČINA VITANJE Občina Vitanje je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,03, ki se znotraj regije uvršča na 19. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem prirastu prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (nad 80 let), višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Vitanje se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Vitanje +2,2 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  stopnja delovne aktivnosti – Vitanje 70,0 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Vitanje 76,1 % (Slovenija 71,7 %);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Vitanje 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Vitanje 25,4 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Vitanje 42 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  umrljivost zaradi samomora – Vitanje 84 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 18 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Vitanje 3,7 % (Slovenija 5,5 %);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Vitanje 24,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Vitanje 0,8 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada. 88 3,7 3,6 2,9 2,4 2,4 2,0 2,0 2,0 1,9 1,9 1,9 1,8 2,2 1,7 Vitanje 1,5 Slovenija .000 prebivalcev (15 let in več) 1,1 SSS na 1 Slika 27. Občina Vitanje – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, splošna umrljivost, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Vitanje so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu; - duševnem zdravju (umrljivost zaradi samomora). 89 ZDRAVJE V OBČINI VITANJE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA +2,2 ‰ 76,1 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 71,7 % STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let ASTMA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH0-19 let 0 70,0 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 66,1 % SLO: 0,5 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI UMRLJIVOST ZARADI KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (OŠ ali manj) 25-64 let SAMOMORA 25,4 % 42,0 84 hospitalizacij na 100.000 prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 12,7 % SLO: 7,3 SLO: 18 ZA Skrb za duševno zdravje (umrljivost zaradi samomora) ČJA TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 90 OBČINA VOJNIK Občina Vojnik je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,08, ki se znotraj regije uvršča na 8. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem prirastu prebivalstva, nižjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Vojnik se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 10 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Vojnik +5,2 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Vojnik 10,2 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  stopnja delovne aktivnosti – Vojnik 68,5 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Vojnik 73,9 % (Slovenija 71,7 %);  presejanost v Programu DORA – Vojnik 80,7 % (Slovenija 78,0 %);  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Vojnik 0,9 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika, in sicer:  bolniška odsotnost – Vojnik 21,9 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  oviranost pri vsakodnevni skrbi zase – Vojnik 14,5 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 6,6 %). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  novi primeri raka – Vojnik 492 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Vojnik 13,1 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada;  delež odzivnih v Program Svit narašča;  stopnja hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada. 91 2,0 1,9 prebivalcev 1,4 1,3 1,3 1,2 1,1 1,8 1,6 1,7 1,6 1,6 1,6 1,5 1,5 1,4 1.000 Vojnik na Slovenija SSS Slika 28. Občina Vojnik – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Vojnik so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- omogočanju pomoči pri oviranosti pri vsakodnevni skrbi zase;- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih; - cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu. 92 ZDRAVJE V OBČINI VOJNIK 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI STOPNJA DELOVNE 25-64 let AKTIVNOSTI 15-64 let (OŠ ali manj) +5,2 ‰ 10,2 % 68,5 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 12,7 % SLO: 66,1 % PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA BOLEZNI, NEPOSREDNO PRESEJANOST V PROGRAMU PRIPISLJIVE ALKOHOLU 15 let in več DORA 0,9 73,9 % 80,7 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 71,7 % SLO: 78,0 % SLO: 1,7 SLABŠE KOT V SLOVENIJI BOLNIŠKA ODSOTNOST OVIRANOST PRI VSAKODNEVNI SKRBI ZASE55 let in več 21,9 dni 14,5 % SLO: 19,4 dni SLO: 6,6 % NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več KLOPNI MENINGOENCEFALITIS ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) ČJA Omogočanje pomoči pri oviranost pri vsakodnevni skrbi zase TOP Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 93 OBČINA VRANSKO Občina Vransko je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki se znotraj regije uvršča na 21. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem prirastu prebivalstva, višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Vransko se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 12 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Vransko +9,7 ‰ (Slovenija –0,9 ‰), kazalnik narašča; • stopnja delovne aktivnosti – Vransko 69,0 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča; • presejanost v Programu Zora – Vransko 81,3 % (Slovenija 71,7 %), kazalnik narašča; • hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Vransko 0 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov); • hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Vransko 0,8 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada; • pomoč na domu – Vransko 4,7 % (Slovenija 1,7 %), kazalnik narašča; • hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Vransko 0 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer: • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Vransko 14,9 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • bolniška odsotnost – Vransko 21,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Vransko 1.140 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, za katera odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega: • novi primeri raka – Vransko 416 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev); • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Vransko 12,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev). 94 v 24,8 ce al 20,7 iv eb 18,1 18,1 pr 000 Vransko 100. 10,5 10,1 10,4 9,7 Slovenija 9,2 8,3 8,0 na 7,4 7,3 SSS 0,0 Slika 1. Občina Vransko – Starostno standardizirana stopnja (SSS) hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Vransko so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža). 95 ZDRAV JE V OBČINI VRANSKO 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA +9,7 ‰ 81,3 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 71,7 % STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH0-19 let 15-64 let ASTMA 0 69,0 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 66,1 % SLO: 0,5 PRIPISLJIVE ALKOHOLU BOLEZNI, NEPOSREDNO 65 let in več POMOČ NA DOMU 15 let in več KLOPNI MENINGOENCEFALITIS hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 0,8 4,7 % 0 hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 1,7 % SLO: 1,7 SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI SPLOŠNA UMRLJIVOST BOLNIŠKA ODSOTNOST 25-64 let (OŠ ali manj) 1.140 21,5 dni 14,9 % smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 933 SLO: 12,7 % ZA ČJA TOP Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniškega staleža) PODRO AKTIVNEJŠI PRIS rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 96 OBČINA ZREČE Občina Zreče je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,06, ki se znotraj regije uvršča na 14. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem prirastu prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več), višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj) in višji stopnji delovne aktivnosti. Občina Zreče se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 15 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  stopnja delovne aktivnosti – Zreče 69,9 % (Slovenija 66,1 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Zreče 77,6 % (Slovenija 71,7 %);  presejanost v Programu DORA – Zreče 82,0 % (Slovenija 78,0 %);  pomoč na domu – Zreče 2,6 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer: • skupni prirast prebivalstva – Zreče –3,8 ‰ (Slovenija –0,9 ‰); • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Zreče 15,4 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • prekomerna prehranjenost otrok – Zreče 33,3 % (Slovenija 28,7 %); • bolniška odsotnost – Zreče 19,9 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Zreče 1.106 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča; • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Zreče 110 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Zreče 3,8 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Zreče 6,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Zreče 25,4 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Zreče 2,8 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2 na 1.000 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Zreče 17,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada; 97  stopnja umrljivosti zaradi samomora upada;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada. 2,0 1,8 1,6 1,6 1,6 1,6 prebivalcev 1,4 1,4 1,4 1,5 1.000 1,2 1,1 Zreče 1,0 1,3 na 1,0 0,9 Slovenija SSS Slika 30. Občina Zreče – Starostno standardizirana stopnja (SSS) hospitalizacij zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (novi primeri raka dojke, umrljivost zaradi raka pljuč) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Zreče so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - skrbi za redno gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost otrok);- krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža). 98 ZDRAVJE V OBČINI ZREČE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI15-64 let PRESEJANOST V PROGRAMU DORA 69,9 % 82,0 % SLO: 66,1 % SLO: 78,0 % PRSEJANOST V PROGRAMU ZORA POMOČ NA DOMU65 let in več 77,6 % 2,6 % SLO: 71,7 % SLO: 1,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PREKOMERNA PREHRANJENOST –3,8 ‰ (OŠ ali manj)25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH OTROK SLO: –0,9 ‰ 15,4 % 33,3 % SLO: 12,7 % SLO: 28,7 % BOLNIŠKA ODSOTNOST SPLOŠNA UMRLJIVOST IN OŽILJA UMRLJIVOST ZARADI BOLEZNI SRCA 19,9 dni 1.106 110 smrti na 100.000 prebivalcev smrti na 100.000 prebivalcev 0-74 let SLO: 19,4 dni SLO: 933 SLO: 69 ZA Skrb za redno gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost ČJA otrok) TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniškega staleža) rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 99 OBČINA ŽALEC Občina Žalec je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,07, ki se znotraj regije uvršča na 11. mesto med 31 savinjskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem prirastu prebivalstva, nižjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več) in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Žalec se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 16 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, in sicer:  odzivnost v Program Svit – Žalec 65,4 % (Slovenija 63,4 %), kazalnik narašča;  presejanost v Programu Zora – Žalec 77,1 % (Slovenija 71,7 %);  presejanost v Programu DORA – Žalec 80,9 % (Slovenija 78,0 %);  hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) – Žalec 0,1 na 1.000 otrok in mladostnikov (Slovenija 0,5 na 1.000 otrok in mladostnikov), kazalnik upada;  pomoč na domu – Žalec 2,6 % (Slovenija 1,7 %);  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Žalec 2,7 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Žalec –3,3 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Žalec 13,8 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  bolniška odsotnost – Žalec 20,5 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v sedmih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Žalec 4,8 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Žalec 6,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Žalec 24,0 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Žalec 12,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Žalec 2,8 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev);  novi primeri raka – Žalec 513 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 569 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj – Žalec 15,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 14,5 na 100 prebivalcev), kazalnik upada. 100 Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), upada;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada. 1,9 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 1,6 prebivalcev 1,4 1,4 1,4 1,5 1,3 1,3 1,1 Žalec 1.000 na Slovenija SSS Slika 31. Občina Žalec – Starostno standardizirana stopnja (SSS) hospitalizacij zaradi poškodovanih v transportnih nezgodah. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Žalec so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola;- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih. 101 ZDRAVJE V OBČINI ŽALEC 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI ODZIVNOST V PROGRAM SVIT ASTMA PRI OTROCIH IN POMOČ NA DOMU65 let in več MLADOSTNIKIH 0-19 let 65,4 % 0,1 2,6 % hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 63,4 % SLO: 1,7 % SLO: 0,5 PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA PRESEJANOST V PROGRAMU DORA KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 2,7 77,1 % 80,9 % hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 71,7 % SLO: 78,0 % SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI BOLNIŠKA ODSOTNOST 25-64 let (OŠ ali manj) –3,3 ‰ 20,5 dni 13,8 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 12,7 % SLO: 19,4 dni NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PROMETNE NEZGODE Z ALKOHOLIZIRANIMI PREBIVALCIH65 let in več POVZROČITELJI ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) ČJA TOP Izboljšanje prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 102 POSAVSKA STATISTIČNA REGIJA OBČINA BISTRICA OB SOTLI Občina Bistrica ob Sotli je podpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,69, ki se znotraj regije uvršča na zadnje mesto med šestimi posavskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižji razvitosti občine, višjem prirastu prebivalstva in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Bistrica ob Sotli se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 9 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Bistrica ob Sotli +4,4 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  bolniška odsotnost – Bistrica ob Sotli 16 dni (Slovenija 19,4 dni). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov, in sicer: • razvitost občine – Bistrica ob Sotli 0,69 indeksa (Slovenija 1 indeks), kazalnik narašča; • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Bistrica ob Sotli 17,0 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada; • prekomerna prehranjenost otrok – Bistrica ob Sotli 34,3 % (Slovenija 28,7 %); • dostop do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti – Bistrica ob Sotli 91,8 %, podatki temeljijo na statističnem modelu (Slovenija 97,5 %); • odzivnost v Program Svit – Bistrica ob Sotli 51,5 % (Slovenija 63,4 %); • splošna umrljivost – Bistrica ob Sotli 1.173 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev). Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v enem kazalniku, za katerega odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Bistrica ob Sotli 3,7 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa upada;  delež presejanih v Programu Zora narašča. 103 ) 72,9 72,2 72,4 71,3 71,5 71,8 71,8 71,7 71,8 71,7 70,6 69,5 (% 68,0 65,3 64,2 ora Z 59,8 gramu Pro Bistrica ob Sotli t v os Slovenija dan le Preg Slika 32. Občina Bistrica ob Sotli – Triletna pregledanost ž ensk v Programu Zora v drsečih triletnih obdobjih (01. 07.–30. 06.). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Vrednosti ostalih kazalnikov (poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, astma pri otrocih in mladostnikih, bolezni, neposredno pripisljive alkoholu, možganska kap, novi primeri raka, novi primeri raka debelega črevesa in danke, novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, novi primeri raka želodca, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, pomoč na domu, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Bistrica ob Sotli so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - skrbi za gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost otrok);- dostopu do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti; - udeležbi v presejalnih programih (posebej v Programu Svit). 104 ZDRAVJE V OBČINI BISTRICA OB SOTLI 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA BOLNIŠKA ODSOTNOST +4,4 ‰ 16 dni SLO: –0,9 ‰ SLO: 19,4 dni SLABŠE KOT V SLOVENIJI RAZVITOST OBČINE OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PREKOMERNA PREHRANJENOST (OŠ ali manj) 25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 0,69 indeks 34,3 % 17,0 % SLO: 1 indeks SLO: 12,7 % SLO: 28,7 % DOSTOP DO VARNIH SPREHAJALNIH ODZIVNOST V PROGRAM SVIT SPLOŠNA UMRLJIVOST IN KOLESARSKIH POTI odraslih prebivalcev 91,8 % 51,5 % 1.173 smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 63,4 % SLO: 933 SLO: 97,5 % ZA Dostop do varnih sprehajalnih in kolesarskih poti ČJA TOP Skrb za redno gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost otrok) PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Udeležba v presejalnih programih (posebej v Programu Svit) rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 105 OBČINA BREŽICE Občina Brežice je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,01, ki se znotraj regije uvršča na 3. mesto med šestimi posavskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem prirastu prebivalstva, višjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več) in nižjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ in manj). Občina Brežice se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 16 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) – Brežice 11,9 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  presejanost v Programu DORA – Brežice 80,4 % (Slovenija 78,0 %), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Brežice 1,2 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev), kazalnik upada;  hospitalizacije zaradi klopnega meningoencefalitisa – Brežice 0,4 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 7,3 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Brežice –1,7 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  prekomerna prehranjenost otrok – Brežice 32,2 % (Slovenija 28,7 %);  prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji – Brežice 12,8 % (Slovenija 8,5 %);  odzivnost v Program Svit – Brežice 58,1 % (Slovenija 63,4 %);  presejanost v Programu Zora – Brežice 70,2 % (Slovenija 71,7 %), kazalnik narašča;  bolniška odsotnost – Brežice 22,6 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) – Brežice 9,4 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 6,4 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Brežice 6,0 % (Slovenija 5,5 %), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Brežice 5,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Brežice 24,8 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Brežice 13,3 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi srčne kapi (35–74 let) – Brežice 3,3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,0 na 1.000 prebivalcev), kazalnik narašča. 106 Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  delež pomoči na domu narašča;  stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) upada;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada. t) le -74 v 188 186 (0 biv 162 160 160 156 152 145 pre Brežice 0 alce 172 169 179 166 169 169 165 164 Slovenija 100.00 a n SSS Slika 33. Občina Brežice – Starostno standardizirana stopnja (SSS) umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0-74 let) na 100.000 prebivalcev. Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja novih primerov raka pljuč narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Brežice so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - skrbi za gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost otrok); - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanju nekajenja;- izboljšanju prometne varnosti s poudarkom na zmanjševanju rabe alkohola,- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih; - udeležbi v presejalnih programih (predvsem Programa Svit in Zora) . 107 ZDRAVJE V OBČINI BREŽICE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI PRESEJANOST V PROGRAMU DORA 25-64 let (OŠ ali manj) 11,9 % 80,4 % SLO: 12,7 % SLO: 78,0 % BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE KLOPNI MENINGOENCEFALITIS ALKOHOLU 15 let in več hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 1,2 0,4 hospitalizacij na 100.000 prebivalcev SLO: 1,7 SLO: 7,3 SLABŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA PROMETNE NEZGODE Z PREKOMERNA PREHRANJENOST ALKOHOLIZIRANIMI POVZROČITELJI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK –1,7 ‰ 32,2 % 12, 8 % SLO: 28,7 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 8,5 % ODZIVNOST V PROGRAM SVIT PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA BOLNIŠKA ODSOTNOST 58,1 % 70,2 % 22,6 dni SLO: 63,4 % SLO: 71,7 % SLO: 19,4 dni ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH NEUGODEN TREND 65 let in več PREBIVALCIH 9,4 NOVI PRIMERI RAKA PLJUČ hospitalizacij na 1.000 prebivalcev SLO: 6,4 Skrb za gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih (prekomerna prehranjenost otrok) ZA Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) ČJA Izboljšanje prometne varnosti TOP Zmanjševanje rabe tobačnih in povezanih izdelkov ter spodbujanje nekajenja PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Padci pri starejših prebivalcih Udeležba v presejalnih programih (predvsem Programa Svit in Zora) rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 108 OBČINA RADEČE Občina Radeče je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 0,98, ki se znotraj regije uvršča na 4. mesto med šestimi posavskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po nižjem deležu starejšega prebivalstva (80 let in več). Občina Radeče se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, in sicer:  presejanost v Programu Zora – Radeče 76,3 % (Slovenija 71,7 %);  pomoč na domu - Radeče 3,1 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike, in sicer: • telesni fitnes otrok – Radeče 32,1 indeks (Slovenija 43,7 indeks); • prekomerna prehranjenost otrok – Radeče 33,8 % (Slovenija 28,7 %); • bolniška odsotnost – Radeče 22,7 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča; • splošna umrljivost – Radeče 1.169 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 933 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  starejše prebivalstvo (nad 80 let) – Radeče 4,4 % (Slovenija 5,5 %);  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Radeče 7,2 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Radeče 26,6 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev);  prejemniki zdravil proti strjevanju krvi – Radeče 13,5 na 100 prebivalcev (Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev);  hospitalizacije zaradi možganske kapi (35–84 let) – Radeče 3,6 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 2,4 na 1.000 prebivalcev). Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend:  stopnja delovne aktivnosti narašča;  stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada;  delež presejanih v Programu DORA narašča;  stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka (0–74 let) upada;  delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj) upada. 109 (% 27,5 o ) 25,7 razb izob č OŠ 17,9 17,5 17,0 ve 16,1 16,3 15,8 aj 15,2 14,7 14,4 14,1 13,6 13,4 z n Radeče 13,2 12,7 a tv Slovenija als biv re ž p le De Slika 34. Občina Radeče – Delež osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več), narašča;  stopnja hospitalizacije zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Vrednosti ostalih kazalnikov (novi primeri raka pljuč, novi primeri raka dojke, umrljivost zaradi raka pljuč, umrljivost zaradi samomora) zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) niso zanesljive. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Radeče so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - rednem gibanju in zdravi prehrani otrok in mladostnikov (telesni indeks otrok in prekomerna prehranjenost otrok); - krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu);- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih. 110 ZDRAVJE V OBČINI RADEČE 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI POMOČ NA DOMU65 let in več PRESEJANOST V PROGRAMU ZORA 3,1 % 76,3 % SLO: 1,7 % SLO: 71,7 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI TELESNI FITNES OSNOVNOŠOLSKIH OTROK OSNOVNOŠOLSKIH PREKOMERNA PREHRANJENOST OTROK NIŽJA 33,8 % gibalna učinkovitost SLO: 28,7 % BOLNIŠKA ODSOTNOST SPLOŠNA UMRLJIVOST 1.169 22,7 dni smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 933 NEUGODEN TREND BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH ALKOHOLU15 let in več PREBIVALCIH65 let in več ZA Spodbujanje zdrave prehrane in rednega gibanja pri otrocih in odraslih ČJA Krepitev zdravja zaposlenih (in zmanjševanje bolniške odsotnosti) TOP PODRO AKTIVNEJŠI PRIS Zmanjševanje rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu) Preprečevanje padcev pri starejših rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 111 OBČINA SEVNICA Občina Sevnica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,04, ki se znotraj regije uvršča na 2. mesto med šestimi posavskimi občinami. Od slovenskega povprečja v tokratni publikaciji po kazalnikih zdravja s področja prebivalcev in skupnosti odstopa po višjem prirastu prebivalstva in višjem deležu osnovno izobraženih odraslih (OŠ ali manj). Občina Sevnica se statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije v 11 od 37 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2023 ocenjevali zdravje slovenskih občin. Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, in sicer:  skupni prirast prebivalstva – Sevnica +1,7 ‰ (Slovenija –0,9 ‰);  presejanost v Programu DORA – Sevnica 82,4 % (Slovenija 78,0 %);  pomoč na domu – Sevnica 3,2 % (Slovenija 1,7 %). Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za pet opazovanih kazalnikov, in sicer:  osnovno izobraženi odrasli (OŠ in manj) – Sevnica 14,1 % (Slovenija 12,7 %), kazalnik upada;  prekomerna prehranjenost otrok – Sevnica 34,4 % (Slovenija 28,7 %);  bolniška odsotnost – Sevnica 20,1 dni (Slovenija 19,4 dni), kazalnik narašča;  hospitalizacije zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu (15 let in več) – Sevnica 2,3 na 1.000 prebivalcev (Slovenija 1,7 na 1.000 prebivalcev);  umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) – Sevnica 89 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 69 na 100.000 prebivalcev), kazalnik upada. Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, za katere odstopanja ni mogoče enoznačno opredeliti kot boljšega ali slabšega:  prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni – Sevnica 6,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 5,4 na 100 prebivalcev), kazalnik narašča;  prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka – Sevnica 24,9 na 100 prebivalcev (Slovenija 22,4 na 100 prebivalcev), kazalnik upada;  novi primeri raka dojke – Sevnica 172 na 100.000 prebivalcev (Slovenija 129 na 100.000 prebivalcev), kazalnik narašča. Pri spodnjih kazalnikih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar so v publikacijah od 2016 do 2023 njihovi trendi statistično značilni: Ugoden trend: • stopnja delovne aktivnosti narašča; • stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah upada; • delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji upada; • stopnja splošne umrljivosti upada; • stopnja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0–19 let) upada. 112 1,2 1,2 1,2 1,1 1,0 mladostnikov 0,8 0,8 in 0,8 0,8 0,8 0,7 0,7 Sevnica otrok 0,5 0,5 Slovenija 1.000 0,4 na 0,2 SSS Slika 35. Občina Sevnica – Starostno standardizirana stopnja (SSS) bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (0-19 let). Vir: Zdravje v občini (http://obcine.nijz.si/) Neugoden trend:  stopnja hospitalizacij zaradi zloma kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) narašča. Za varovanje, ohranjanje in izboljševanje zdravja ter zmanjševanje neenakosti med prebivalci lokalne skupnosti je pomembna tako individualna kot družbena skrb za zdravje. V občini Sevnica so v prihodnjih letih ključni splošni ukrepi promocije zdravja, z dodatno pozornostjo na: - skrbi za redno gibanje in zdravo prehrano pri otrocih in odraslih;- krepitvi zdravja zaposlenih (in zniževanju bolniškega staleža);- zmanjševanju rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu);- ukrepih za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih. 113 ZDRAVJE V OBČINI SEVNICA 2023 S TRENDI BOLJŠE KOT V SLOVENIJI SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA 65 let in več PRESEJANOST V POMOČ NA DOMU +1,7 ‰ PROGRAMU DORA 3,2 % 82,4 % SLO: –0,9 ‰ SLO: 1,7 % SLO: 78,0 % SLABŠE KOT V SLOVENIJI OSNOVNO IZOBRAŽENI ODRASLI (OŠ ali manj) PREKOMERNA PREHRANJENOST 25-64 let OSNOVNOŠOLSKIH OTROK 14,1 % 34,4 % SLO: 12,7 % SLO: 28,7 % BOLEZNI, NEPOSREDNO PRIPISLJIVE UMRLJIVOST ZARADI BOLNIŠKA ODSOTNOST ALKOHOLU 15 let in več BOLEZNI SRCA IN OŽILJA 0-74 let hospitalizacij na 1.000 prebivalcev 2,3 89 20,1 dni smrti na 100.000 prebivalcev SLO: 19,4 dni SLO: 1,7 SLO: 69 NEUGODEN TREND ZLOMI KOLKA PRI STAREJŠIH PREBIVALCIH65 let in več ZA Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših prebivalcih ČJA Krepitev zdravja zaposlenih (in zniževanje bolniškega staleža) TOP Zmanjševanje rabe alkohola (bolezni, neposredno pripisljive alkoholu) Vir: Zdravje v občini https://obcine.nijz.si/ AKTIVNEJŠI PRIS PODRO Skrb za redno gibanje in zdravo prehrano otrok in odraslih rdeča puščica prikazuje neugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) Vir: Zdravje v občini zelena puščica prikazuje ugodno gibanje kazalnika skozi leta (statistično značilen trend) https://obcine.nijz.si/ 114 115