la vida espiritualj 1960 XXVII duhovno življenje Z nafte mladinske prireditve SDO in SFZ na slovenski Pristavi poleg Buenos Airesa: lepe vrste ter nasmejani obrazi, veselje in zabava kakor na naših mladinskih taborih nekdaj doma Naslovna stran): Znamenje, značilen 'ip „križa" v Srni' :lavžu na Koroškem (Foto V. Zaletel) Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar) Urejujejo Rant Jože dr. Rozman Branko dr. Starc Alojzij Šušteršič Marijan LETO XXVII. Št. 3 MAREC VAM PRINAŠA: Costumbres patrias ......................... 130 Pust ali post................................ 131 Prvo pismo v tujini.......'................ 133 ,Okno v svet................................. 139 Cernu spet cerkveni zbor..................... 141 Materina modrost............................ 144 Zakrament sprave in odpuščanja............... 145 Ko sta se srečala nebo in zemlja........... 149 Ali kontemplativni redovi res nič ne koristijo človeštvu ................:........... 152 Glas iz Rima................................. 153 7 nepostnih postov........................... 154 Kaj pa protestantizem .....................* 155 Ali Cerkev res skrbi samo za bogatine........ 159 4 vprašanja in 5 odgovorov .................. 160 Vse sem mu povedala.......................... 164 Domovina, mili kraj.......................... 166 Admiral Jamamoto o sebi...................... 170 Od doma ..................................... 172 Največja med temi pa je...................... 176 Anglikanci in cerkvena edinost............... 179 Kaj je novega v Argentini.................... 181 Naslovno stran risal Franci Holosan COSTUMBRES PATRIAS Hay reformas que duelen, aunque puede ser que signifiquen un gran Pa9° adelant.e. Las reformas dentro dc la Iglesia, mäxime aquellas procedentes Vaticano directamente, siempre traen progreso. Pero ne dejan de doler a vece9' a pesar de todo. Porque todo progreso implica una ruptura con el pasado, cual uno se ha encarinado, tal vez en demasia. Asi un poco estan las cosas con las costumbres pascuales eslovenas traid»s de la Patria y vividas aqui, por algunos con obstinaciön, y por otros, desechad»9 por completo. Ahora parece que todos hemos de cambiarlas un poco, y de hecho ya lo hicimos, mal que nos pese. Es cierto, uno picnsa en todo aquello: en la iglesia, los tres dias ‘*e* “sepulcro”, estando el Santisimo expuesto dia y noche basta aquel canto aleg*0 del Aleluia, cuando toda la feligresia irrumpe en cänticos de jübilo y šale en procesion triunfal por las calles de čada pueblo...; en časa, el sabado canto con el horario de siempre, distribuido exactamente: en la manana, el fuego ben-dido con la comida cocida sobre el; la bendicion de los comestibles; la corni1*11 de ellos despues del Aleluia etc. etc. jCuanto cuesta desprenderse de todo ello!— no porque estemos fuera de la Patria, sino porque se ha innovado en la liturgia. Pero lo hicieron tambi^n en la Patria,! y con exito! Hemos de probarlo aqui tambien. Son necesarias sintesis de lo antiguo y aceptable con lo nuevo, lo duC no sera sino un factor mas para unas mas cristianas Semana Santa y Pasen9 de Resurreccion. No nos aferremos demasiado a lo que ha de pasar. Nos pareceremos sino a aquella buena Calabresa que hace varios anos se habia enojado con su Cur:^ “Come cambian la religione! En Italia, Cristo resuschitaba en sabado!" — no habia forma de convencerla. El amor a las costumbres patrias jamas debe ser terco. Solo con un din® mico progreso, mediante la conservacičn de lo antiguo e aceptable y de la aceP taeion de lo novedoso, nos forjaremos costumbres tales que, si bien en algo ser»11 distintas a las pasadas, no por eso dejarän de ser tan eficaces como las otr»9 a hacemos revivir los mäs altos misterios de la redenciön. Y serän mäs nuestras. J. *• J V HUDIH ČASIH pust a L i p o s T ? Zm°tne misli o POSTU °dernemu človeku zveni beseda S(.S ^akor mrk odmev iz „temnega“ 2 *|icKa veka. Post mu je nekaj nera-elo JlVeRa *n nesmiselnega: kratko je Ve .vo življenje na zemlji in se tedaj naj bi Se čemu odpovedal? Ka °^_ domače mu doni beseda pust, ki t0 ,Va*)' k uživanju. Raj na tem svetu, van'! C'!* nieK«vih misli in želja, v uži-vidi smisel življenja. pojmovanje o zatajevanju, po-postu ni samo misel redkih po- Tako 8tlm , iU 111 o»inu misel i vunm p'»- $j,,v.ez®ikov, ampak je utrjeno med naj . Suni sir,;: o... - , ______i ____i_„ k«lj,n'' 8*°Ü- Smisel za odpoved vedno Vseh Rlne> širi pa se uživanjaželjnost v K'ne, širi m°Sočih oblikah: •bebk ""'*ul:,n oblikah: v hlepenju po veva “Zn' udobnosti in brezdelju, v pijan-ves |VU’ nečistovanju, nedovoljenem raz-Jevanju, v tisoč drugih načinih. SaMoi>hemagovanje . ~~ OSNOVNA ZAPOVED »snov r®®anstvu je samopremagovanje Zatajey zal)oved z a vsakega kristjana. %e. Vanie, združeno z molitvijo, mu je cilja 0 sredstvo, ki zanesljivo vodi do y Za katerega je ustvarjeni tudi v t 86 treba premagati v vsem, ledov,*e8unstvo še ne traja dolgo v primeri z mnogimi našimi rojaki, ki so iz[in^n!i^no Preseljeni v tuje kraje in so po tri, štiri in več let vzdihovali v K j nstyu, vendar se vedno zopet vprašujemo: „Doklej, Gospod, Sveti in H0v (Raz 6, 10), boš še pustil trajati čas našega bivanja na, tujem? Iz rssnic m°drosti odgovora ni, poiščimo ga v razodetju božjem-. Iz svetle živi j e 6 - Pida svetloba tudi na vsa temna vprašanja, na vse uganke iz /,, ’>a’ ki jih z lastnim, umom. ne moremo razvozlati. Na podlagi dogodka «kn« z.Ultovega življenja, ki je, našemu sedanjemu položaju prav podoben, B,)(J Wi0 v vsej ponižnosti vsaj nekoliko doumeti način, kako vodi in. vlada, Vsakega poedinca in vse občestvo svoje Cerkve. Križi svete družine *0**2« Herod je sklenil novorojenega Odrešenika umoriti, čim je ob pri-je iiaei °.k tz Jutrovega zvedel, da je v Betlehemu rojen. Nebeški Oče je u . Hsočero načinov, da svojega Sina reši smrtne nevarnosti, ki mu jo m eten- ^er°d pripravljal, a izbral je po naši človeški sodbi zelo nepri- J°žefu >n Za vsemogočnega Boga skoraj manj časten način. Po angelu je Rgipef !' spanju naročil: „Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v 0a p m' bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi Via ter j ^n Jožef, ves zaskrbljen, je takoj vstal, vzel dete in njegovo Prt',’ ?on°v‘ in se umaknil v Egipet (Mt 2, IS si), vladar ni.ls^ nekoliko ta božji ukrep! Herod je bil neverjetno surov in krvav viene ’(ise strašil nobenega zločina in nobene krutosti, da je le svoje nadel p0 Se9el. Bil je desetkrat oženjen, večino svojih žena je z otroki vred Gen tV(]'fnl1. Pfl vreči v dosmrtno ječo. Ni čuda, da je bil takoj priprav-1 božje dete spraviti s pota in z njim seveda tudi njegovo mater in rednika Jožefa, da bi tako uničil vso družino, iz katere naj bi izšel obljubljen* vladar hiše Jakobove. Po človeških mislih bi bilo najbolj enostavno, če bi bi Bog krivičnemu kralju takoj, ko je sklenil umor božjega deteta, poslal hitr° smrt in mu tako preprečil še nadalje kopičiti strašne grehe za še hujšo sodbo-Toda Bog je Heroda pustil v miru in na varnem v njegovi utrjeni jeruzalemski palači ter čakal, da se morda le še spreobrne in spokori, svojega z Marijo in Jožefom pa je poslal na težaven in nevaren beg čez državno me)0 med pogane. Bridka pot je bila to za Marijo in Jožefa! Za njima je šlo povelje Peri*. dovo in strah pred njegovo policijo. Okrog nju je prežala puščava s svojimi nevarnostmi, ponoči divje zveri, ki so ob karavanah iskale plena, po dne-1'11 žareča vročina, ki je grozila s sončarico — pot skozi puščavo je bila obrobljena z obeljenimi okostji ponesrečenih potnikov in jezdnih živali. Pred njim71 pa negotova usoda izgnanstva, ne vesta kako dolgo bo trajalo, angel je sam0 toliko rekel: ostani tam, dokler ti ne porečem. Kako dolgo bo to? Iz zgodovine vemo, da je njuno begunstvo trajalo gotovo dve leti, morda celo neka) več. Na potu sta morala biti na moč oprezna, saj je Herod mogel imeti povsod svoje ovaduhe, zato si nista upala pridružiti se kaki popotni skupini, pot°' vala sta z otrokom sama. Bridka, nevarna, samotna pot! Pa četudi Marija in Jožef nista razumela, zakaj nebeški Oče ni n »ki nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in v e en j e“ (l Kor 1, S). Ta božja modrost se kaže prav v tem, da je Odrešenik in ?n^n°sti premagal človeški napuli, v uboštvu in zapuščenosti pa poželenje °9astvo tega sveta. Tak je bil božji načrt odrešenja. Po » . P° Moji človeški modrosti bi seveda mislili, da bo Odrešenik, ki bo /f>, , ‘,IZ31 obljubi iz rodu kralja Davida rojen, tedaj prišel na svet, ko je V‘vski rod Davidov bil mogočen in slaven in je trdno držal v rokah oblast Te i n° svoje moči pri sosednjih vladarjih užival ugled in spoštovanje. Posl13 ^ Odrešenik sodeležcn slave in vplivne moči in bi s svojim ^ onstvom lažje in popolnejše uspel. Tako bi mislili mi, po božji modrosti mn 6 z9°dHo ravno narobe. Ko je Davidov rod zgubil prestol in krono, ko da 361, a "dvzeta oblast nad izvoljenim ljudstvom, ko je bil tako obubožan, ' blagoslovljena kraljevska potomka, deviška Mati Odrešenikova, bila de- revzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman ob priliki narodnega evharističnega kongresa leta 1935 v Ljubljani lavka in njen ženin kraljevskega rodu, Jožef, tesar, ki sta si oba z rodnim delom v najbolj skromnih razmerah služila vsakdanji kruh, tedaj je bil V° božji modrosti najpripravnejši čas, da se Sin božji učloveči in se nebeški Kralj rodi v skrajni revščini zapuščenega hleva in da kmalu po 7-ojstvu še iz tega uboštva beži v še večjo revščino tujine. Tako previdnost nebeškega Očeta vlada in vodi zunanje življenje in zunanjo usodo svojega Sina, nje.gov>' Matere in njegovega rednika. Navadno brez čudežev Ce v zemeljskem življenju Jezusovem premišljujemo pota previdnosti nebeškega Očeta, bomo božje vodstvo v našem lastnem življenju bolje razumeli, marsikaj se nam bo razjasnilo in spoznali bomo nekatere modre poteze božjega vodstva. Prva taka poteza je, da Bog pri svojem vodstvu redno uporablja naravna sredstva in se zelo redko poslužuje čudežev. Jezus zase in za svoje zemeljske potrebe nikdar ni storil čudeža, ampak vedno le v korist drugih, kolikor je bilo potrebno, da z deli svoje vsemogočnosti dokaže in potrdi svoje nauke in svojo božjo vsemogočnost. Lačne množice, ki so šle za njim in poslušale njegovo očarujočo besedo, je dvakrat nasitil s čudežno pomnoženim kruhom, ko pa je bil sam lačen po štiridesetdnevnem postu, nt spremenil puščavskega kamenja v kruh, kakor mu je skušnjavec predlagal-Ob Jakobovem studencu je utrujen in žejen prosil grešno Samarijanko, naj mu zajame vode iz globokega vodnjaka. Učencem in ljudstvu je ganljivo govoril o skrbnosti nebeškega Očeta, ki ve, česa potreujemo, o sebi je pa moral reči: „Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezdu, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil“ (Lic 9, 58). Tako Bog tudi z nami dela. Čuva nad nami in ve za naš korak, pozno sleherno skrb in bojazen, ki vstaja v naših dušah, vidi naprej vsako nevarnost, ki prihaja nad nas, ko je mi še niti slutimo ne, a čudežev ne dela, dobi nas obvaroval preskušenj in trpljenja, pač pa nas s svojo milostjo podpira, da s svojimi silami duha in telesa in z naravnimi sredstvi, ki nam jih življenje nudi in si jih po treznem premisleku izberemo, obvladamo težave in nevarnosti življenja in si trudoma pridobivamo zveličanje. V življenju večine vernikov se ne zgodi noben čudež, vse vodi Bog po poti naravnih sil in človeških lastnosti, podprtih od njegove milosti. To vidimo tudi v božjem vodstvu Cerkve: Čudeži so le redke izjeme, ki jih Bog dela, da božjo ustanovo Cerkve izpriča, kadar v svoji modrosti spozna, da je to potrebno. Navadno pa Cerkev pusti, da v zvestobi sledi skritemu in nevidnemu vodstvu Svetega Duha, uporabljajoč naravne talente in spretnosti tistih, ki jih je za vidne vodnike svoji Cerkvi postavil. Oboje pa, tako čudežna vsemogočnost kakor tudi redno skrito vodstvo z naravnimi sredstvi, je v rokah istega nebeškc.go Očetu, ki za. vse svoje otroke z neizmerno ljubeznijo skrbi, tudi tedaj, če jih brez vidnega varstva pošilja po poti skozi puščavo. Težko je zapustiti rodno hišo, še težje pa domači kraj Pušča človeško svobodo Druga potreba božjega vodstva, ki jo iz Jezusovega življenja spoznamo, 'e ta: Bog pušča neverjetno veliko svobodo človeški grešni volji. Zdi se, 1 se umika pred človeško svobodno voljo tudi tedaj, kadar človek svojo lobodo zlorablja v greh. Ze v raju je božja, previdnost prvima človekoma 1 °dvzela svobodne volje, ko sta nameravala grešiti. Stvarnik je dopu“ u mu je svobodni človek* prekrižal načrte. In isto opazujemo v življenju Rusovem: Pusti ga bežati skozi puščavo v tujino, ne ovira pa svobodne °‘Je Herodove, ki namerava izvršiti nečloveški zločin nad novorojencem in ga je potem iZVršil nad betlehemskimi nedolžnimi otročiči; tudi ni ukinil vobodne volje tistim, ki so Jezusa na smrt obsodili in na križ pribili. Tako Vusca Bog tudi zdaj in vedno, da nedolžni trpe pod grehi bližnjih, in ne Prepreči krivif, če bi moral pri tem grešniku vzeti svobodno voljo. In Bog e’ da je tako prav! Prišel bo dan, ko bo vpričo vsega človeštva opravičil ravnanje, in tedaj bomo začudeni gledali veličino božje modrosti, in na ■ e'nib molili in hvalili njegovo ljubeznivo previdnost, ki nas je: tako modro Dubeče vodila skozi trpljenje in križe življenja po tisti poti, ki je bila • emn zveličanju najbolj koristna in primerna. Vodi skozi trpljenje t ? retje, kar spoznamo na vodstvu božje previdnosti, je, da rada vodi skozi. ■P Jen;e. Pomislite, koliko bridkih skrbi, koliko strahu in naporov sta, imela X(,nJ ^nrDn ln re-dnik sv. Jožef, ko sta z begom reševala božje dete! In Bog, Pa 's Trstom ne gane, kakor da nima nobene ljubezni do lastnega Sina, nje Ven<^ar ima največjo, najmočnejšo in najskrbnejšo ljubezen do njega in vod °Ve M"terc in rednika. In prav ta neizmerna, ljubezen nebeškega Očeta. ve.! Di najljubše mu osebe po potu trpljenja. V božjih očeh ima trpljenje sto°t vre'dn°st kot vse drugo, kar more človek velikega, važnega in dobrega 1 '■ Trpljenje je najvišje in najboljše, kar more božja previdnost človeku ^ ^ v * *’ 1 J J v- # nej l/fruyt/ v# O z * o Priljubljen nadškof Samo štiri leta je bil nadškof v mestu Caracas (Venezuela) msgr. Rafael Arias Blanco, ki je bil žrtev avtomobilske nesreče skupno s škofom iz Barcelone v Venezueli, pa je naredil veliko in užival izredno .velik ugled. Njegova smrt ni pretresla le njegove vernike ter številne slovenske izseljence v tej deželi, marveč je žalost napolnila srca vsem, ki so poznali njegova socialna načela, njegovo prizadevanje za porast duhovniških poklicev, za njegove načrte v bodočnosti, predvsem na šolskem področju. V kratki dobi njegovega škofovanja je bilo ustanovljenih 14 novih zavodov za fante, do-čkm se je število dekliških zavodov dvignilo od 17 na 59. Vlada je odredila ob priliki njegove smrti tri dni narodnega žalovanja, odpovedane so bile vse predstave in zabavne prireditve, vse socialne struje so bile edine v sodbi, da je umrl eden najbolj priljubljenih škofov in ljubiteljev preprostega ljudstva. 20. novembra 1959 so v Washington»! v ZDA posvetili novo cerkev v čast Marijinega brezmadežnega spočetja. Cerkev so gradili 38 let in je stala 30 milijonov dolarjev. Posvetilne obrede je opravil kardinal Spellman. Cerkev je izredno velika, saj je največja v ZDA in po velikosti sedma na svetu. Fatimska skrivnost Msgr. Joao Pereira Vennancio, škof v Leiria na Portugalskem, je izjavil, da bo pismo, 'ki vsebuje tretjo in zadnjo fa-timsko skrivnost, gotovo odprto pred koncem leta 1960. Skrivnost je shranjena v zapečatenj kuverti. Zapisala jo je Lucija sama, ena izmed fatimskih vidcev, ki je sedaj karmeličanka. Škof pa je poudaril onemu, ki je stavil vprašanje o tretji skrivnosti: „Povejte ljudem, naj se nikar preveč ne ukvarjajo s tem, ampak naj spolnjujejo, kar nas je Gospa že prosila.“ Kaj je dejansko zapisano v tej kuverti, ve samo Lucija. Znano je, da je Lucija uradno izjavila, da ni nikoli govorila o kaznih, ki naj bi prišle na svet po letu 1960. Splošno mnenje onih, ki poznajo fatimske dogodke iz prvih virov, je, da ta „skrivnost“ vsebuje nekaj, kar je dejanski že znano. Pa naj bo kakor koli, eno je gotovo: vsi tisti, ki pričakujejo senzacije, bodo razočarani, zakaj Bog ne dela čudežev, da bi z njimi na-sičeval človeško radovednost. Kar poglejmo v sveto pismo, pa bomo videli, da je res tako. Ko je Fr. Gerard Gardner, irski dominikanec, ki je bil 18 let na Portugalskem in je dobro poznal Lucijo, vprašal Lucijo, ali bi lahko povedala z enim stavkom bistvo Marijinega naročila v Fatimi, je po kratkem premisleku odgovorila: „Naša Gospa je prišla, da je prosila, naj se grešniki spreobrnejo in naj se duše vrnejo k Bogu.“ Skoro 3.000 km je prehodil peš šestindvajsetletni romar Janez Azzara iz Sicilije v Lurd. Za pokoro je nosil s seboj 8 kg težki in skoro 2 metra visok križ. To spokorno pot je napravil kuhar in slaščičar Azzara zato, ker se je tako zaobljubil. Leta 1956 je hotel napraviti samomor. Skočil je iz četrtega nadstropja in si pri tem zlomil obe nogi ter poškodoval tudi hrbtenico. Kljub tem poškodbam pa je tako hitro ozdravel, da si zdravniki kar niso mogli razlagati tega. V zahvalo za ozdravljenje se je zaobljubil, da poroma peš v Lurd. Za to dolgo pot je rabil približno tri mesece. Vsak dan je prehodil kakih 25 do 40 km. Pri prihodu v Lurd, ga je tam že čakal sedemdesetletni oče. Post Katoliške žene v Španiji so pozvale vse, naj bi se en dan postile ter tako prihranjeni denar darovale za stradajoče po vsem svetu. Anglikanski pastorji in katoliška Cerkev Okoli 1000 anglikanskih pastorjev veruje v vrhovno prvenstvo rimskega pa' peža in okoli nadaljnjih 2000 jih želi zedinjenja s katoliško Cerkvijo. Mnogi čutijo, da je prišel čas, da se vrnejo v Itim. Tako piše Friderik o. Daris v angleškem katoliškem tedniku „Universe“-Friderik O. Daris je bil sam anglikanski pastor. Ko je skupina episkopalnih Pa' storjev prosila za vstop v katoliško Cerkev, jih Sveta stolica ni sprejela kot skupino, je opustil službo pastorja ter prosil za vstop v katoliško Cerkev. Sedaj študira v kolegiju sv. Bede v Rimu, da bi postal duhovnik. Anglikanci so prepričani, da so del katoliške Cerkve; zato se znova in znova zgodi, da prosijo P°' samezne skupine za sprejem v katoliško Cerkev. ČEMU SPET CERKVENI ZBOR Za staro dobo Cerkve je bil tako važen nicejski koncil (1. 325), ki se je vršil po pridobljeni svobodi, ki si jo je bila Cerkev izvojevala v katakombah in v krvi preganjanj, in ob pojavu prvih velikih verskih zmot. Ta koncil je bil začetek in v veliki meri tudi oblikovalec stoletja izrednega vsestranskega razcveta Cerkve v dobi starih velikih cerkvenih očetov. V srednjem veku je bil podobnega pomena 4. lateranski cerkveni zbor (leta 1215), ki mu sledi stoletje zlate dobe sholastike. Ves katoliški svet se pripravlja na vesoljni cerkveni zbor, ki se bo vršil * Vatikanu. Za začetek napovedujejo leto ""3. Kaj more prinesti svetu, nam bo izjasnil pričujoči članek.. Cerkev neprestano deluje in duhovno presnavlja svet; tiho in nevidno, kot ®Vangeljski kvas, ki ga je žena zamesila testo; pa tudj vidno z vso svojo orga-zacijo in organiziranjem življenja. . yesoljni cerkveni zbor je izredno de-a,1je vesoljne Cerkve, ki pomeni nov za-^°n v tem njenem delovanju v svetu. Polj16^ neko mobilizacijo vseh njenih sil, se Cerkev razgleda v sebi in v odnosu 0 konkretnega sveta, ki naj ga odreši; erkev v njem res zase in za svet »•zmeri daljo in nebeško stran“ (Župančič). Pomen cerkvenih zborov Vesoljni cerkveni zbor je odgovor ne-"•notne Cerkve na potrebe časa, ki mv s^*^aaa zdravilo in pomoč. Iz zaklada tei°Je ’esn'ce bogato zajame in poudari Pojasni času potrebno resnico in v nje Q C4' Pokaže na njegove nevarne zmote; poda smernice, ki odločilno življenje bodoče dobe — v _ njo večkrat tudi nove dobe v SVet"i zgodovini. Vem tudi oblikujejo Cerkvi in » V novem veku je Cerkev velike naloge časa sprejela in jim odgovorila s tridentinskim koncilom (1. 1545—1563), ki je prinesel Cerkvi novo zlato stoletje. Rodil je dolgo vrsto teologov, hierarhov, svetnikov, ki so oblikovali novo, moder no dobo Cerkve. DOSEDANJI CERKVENI ZBORI 1. Nicejski I. — 325 2. Carigrajski I. — 381 3. Efeški — 431 4. Kalcedonski — 451 5. Carigrajski II. — 553 6. Carigrajski III. — 680 7. Nicejski II. — 787 8. Carigrajski IV. — 861) 9. Lateranski 1. — 1123 10. Lateranski II. — 1139 11. Lateranski III. — 1179 12. Lateranski IV. — 1215 13. Lugdunski I. — 1245 15. Vienski — 1311 16. Konštanski — 1414 17. Florentinski — 1438 18. Lateranski V. — 1512 19. Tridentinski'— 1545 20. Vatikanski I. — 1869 21. Vatikanski II. — ? Vsak od omenjenih koncilov je oblikoval veliko dobo v Cerkvi, ki od nje sadov §e danes živimo in bodo v Cerkvi v notranji zakonitosti njenega življenja in razvoja tudi Vedno ostali. Nova doba Vse danes napoveduje novo dobo, ki smo morda že globoko v njej. Ne moremo njene novosti in svojskosti v vsem jasno videti in prav ocenjevati. Tudi v preteklosti je bilo tako in posebnosti in zgodovinskega pomena svoje dobe niso jasno videli sodobniki, ki so jo oblikovali, kot jo danes vidimo v zgodovinski perspektivi mi. Pravi pomen in prava podoba posamezne zgodovinske dobe človeštva nam je namreč vidna le, če tisto dobo gledamo v zvezi in v odnosu do njene preteklosti in bodočnosti; če vidimo obenem njene vzroke in njene sadove, kaj jo je oblikovalo in kako je sama oblikovala bodočnost. Le v tem okviru je vidna njena prava podoba. — Današnjo dobo gradimo mi in s tem tudi pripravljamo bodočnost Pred očmi absolutnega Uma, ki vidi vso bodočnost, je tudi najpopolnejša podoba današnjega časa; naš um bodočnosti ne vidi in ne globokih notranjih zvez našega časa v toku zgodovine in tako prave podobe svojega časa še ne more ujeti. Vera je eden prevažnih činiteljev v življenju posameznika kot družbe in človeštva sploh. Prava vera in Cerkev je velika odločujoča sila v življenju posameznika in človeštva, ki tok zgodovine usmerja k dobremu in v njen pravi cilj. V odločnih trenutkih, na razpotjih zgodovine je to večkrat posebno vidno; to tudi v nekaterih velikih vesoljnih cerkvenih zborih, ki jih smatramo še danes za mejnike in oblikovalce velikih dob človeške zgodovine. Morda je v Cerkvi naš rod poklican, da v tem razdobju velikega zla, pa tudi velike dobre volje, z vesoljnim koncilom usmeri tok zgodovine v neznano smer, ki jo človeštvo nezavestno išče, pa samo brez milosti ne zna najti. Morda more to postati kon.il, ki bo odprl in oblikoval novo dobo naše zgodovine, lepšo dobo, ki o njej vse govori, kakor si jo v slabosti našega spoznanja in naših volj tako različno predstavljamo. Priprava novega vesoljnega zora Uspeh cerkvenega zbora je seveda odvisen tudi od našega prizadevanja, od človeškega napora vse Cerkve in pri tem najprej od temeljite priprave koncila. Velika stval je koncil vesoljne Cerkve in se ne more sklicati in dobro izvršiti kar na hitro in na slepo Ogromna so pripravljalna dela ne le zunanja v organizaciji koncila, ampak še važnejša notranja, ki so prava vsebina vseh teh priprav. Koliko študija, molitve, izkušenj, uspehov in razočaranj, trpljenja in triumfov, kar Cerkev vsak dan doživlja v svojih udih, pride pri tem v poštev. Časi samo, ki Cerkev danes v njih živi in dela, kličejo po novem koncilu; z vsem svojim dobrim in slabim, s svojo zmoto in resnico, zlobo in plemenitostjo. V velikih spremembah v toku časa je tudi duhovom najboljše volje večkrat težko ločiti dobrega in slabega duha v sodobnem svetu, kaj k dobremu in kaj ne (vodi). Pa je ob tem spet treba umeti in imeti pred očmi poslanstvo Cerkve in naše posiastvo v njej in v svetu; da v želji po modernosti ne žrtvujemo svojega krščanskega poslanstva in se morda slepo udinjamo toku časa; pa da se spet ne navezujemo na nepotrebne preživele oblike, ki je glede njih krščanstvo sva-bodno, da bi pustili čas mimo in ga ne oblikovali in tako ne izvršili svojega krščanskega poslanstva. Koliko se moremo in moramo današnjemu času prilagoditi in koliko ne smemo, ampak čas prilagoditi in oblikovati po krščanstvu in ga dvigati ? Kje so meje ? v. Kaj storiti, da se v Cerkvi sami po-j'lv* notranje življenje in njena moč, da *o po sami naravi bujnega notranjega življenja današnji svet prevevala z bož-11M duhom? „ P°d vtisom teh osnovnih velikih vpra-sanj potekajo vsa pripravljalna dela na veliki koncil. In kdo more res pravilno Presojati svet in v globine umeti poslan-stvo Cerkve in videti najprimernejše me-°de za njena in naše delo v današnjem fsu? Brez predsodkov in nepravih osebam nagibov in strasti, res v božji luči? oliko čistosti srca je potrebno za to v erkvi, koliko dobre volje, globokega do-Jemanja in življenja krščanstva, koliko svetosti! Za vse to ni dovolj ves človeški trud veso]jne naj bi bil še tako velik; Potrebno je toliko božje milosti in zato oliko molitve — že v vseh pripravljal-n’h delih. Naše sodelovanje Kot bo koncil sam tudi že vsa pri-rava nanj pomeni življenjski napor vse-^a telesa Cerkve. Predpripravljalna ko-ki za sedaj šele dela, je samo kot . k* vidni organ tega vitalnega doga-,"Ja- ki sprejema in koordinira notranje h a ^ei‘kve v današnjem svetu v izvedbo ^odočega koncila. Do nje prihajajo iz-«*, mnenja in dognanja in želje ver-sv t°-V vsega sveta: mislecev, teologov, VsV*1. lastnikov v Cerkvi preko o stopenj cerkvene hierarhije. or vsak od teh bil res voljno ge°dje božje milosti v tej veliki zadevi kotle']*’6?1 'n Prevažnih pripravah pr '*'u Pa Je prav naše poslanstvo v pri-na Vaa velikega kon.ila. Vsi, tudi najbolj vpr »n*. udje Cerkve, ki sicer nismo ttirie ani. za naše verske izkušnje in vati 'Ja ln ^e^"e> moremo odločilno vpli-bokQS sv°j° molitvijo in posredno z glo-Povezanostjo z življenjem Cerkve Apostola cerkvene edinosti, sveta brata Ciril in Metod in iskrenim zanimanem za njene velike zadeve. Molimo, da bi Bog blagoslovil vse priprave, da bo koncil v našem času prinesel dušam pomoč in rešitev in morda tudi svetu dobo večje pravice in ljubezni in miru in tako večje tudi tostranske sreče. DR. FRANC GNIDOVEC Edina sreča, ki jo na svetu imamo, je, da smemo Boga ljubiti in pa zavest, da nas Bog ljubi. Od Boga ljubljen biti, z Bogom združen biti, v Njegovi pričujočnosti živeti, vse z Bogom delati, vse iz ljubezni do Njega storiti — oh, kako lepo je to! Če bi razumeli, kaj pomeni to: biti otrok božji, potem bi ne mogli ničesar slabega več storiti, potem bi bili kakor angeli na zemlji. M A TERINA MODROST Italijanski zdravnik dr. Andrej Maiocchi, vodja velike bolnišnice v Milanu in slaven kirurg, je izdal svoje spomine „Življenje kirurga“. V njih nam lepo pripoveduje, kako je ostal veren kljub raznim težavam, ki so ga begale- Sam pripoveduje: V zgodnji mladosti sem najrajše sedel pri materinih nogah, ko je šivala-Tedaj mi je morala pripovedovati pravljice, obenem pa odgovarjati na vprašanja, ki sem jih ji zastavljal. Včasih sem jo mučil s hudo smešnimi sprašanji, drugič sem- jo pa spraševal stvari, ki o njih razmišlja vsek pameten in resen človek. Večkrat sem jo vprašal: „Povej mi mama, zakaj sem prišel na svet?“ — In ona mi je odgovorila: „Bog te je ustvaril, on želi, da živiš.“ Pa- se nisem s tem zadovoljil. Spraševal sem dalje: „Pa zakaj nas je ustvaril?“ Mati je potrpežljivo odgovarjala: „Da ga spoznavamo in ljubimo, mu na zemlji služimo in da se bomo mogli z njim v nebesih veseliti.“ Mali Andrejček je molčal, pa ni bil popolnoma zadovoljen z odgovorom-ln čez nekaj časa je zopet vprašal: „Pa zakaj se ne moremo že tu na zemlji veseliti?“ Mati se je žalostno nasmehnila, pogladila sinčka po laseh in resno odvrnilo- ■' „Dragee, na zemlji pa neskaljenega veselja ne boš našel, ker niso vsi ljudje dobri." Na koncu svojih spominov se zdravnik vrne na ta dogodek iz svoje mladosti in zaključi knjigo takole: Kadar koli me je v poznejšem življenju prijelo malodušje ob misli, zakol vsi ti boji, vse te stiske, ki jim je človek vsak dan priča in jih vsak do11 občuti, sem si vedno poklical v spomin besede svoje matere, ki je dejalo-' „Zato smo na svetu, da Roga ljubimo, mu služimo in se bomo veselili ž njim v prihodnjem življenju.“ Takrat se mi je vedno zazdelo, da teh besed vsebuje modrost vseh časov, da je edino to prava rešitev tega težkega vprašanja. In ko se bo približal večer mojega življenja, ko mi bo ostalo le upanje m1 večno veselje, tedaj bodo zadnje besede, ki jih bodo moje ustnice še mogle šepetati, besede moje matere, ki so vklesane na njen spomenik: „V tebe, Gospod, sem zaupal, zato vekomaj ne bom osramočen.“ ZAKRAMENT SPRAVE IN ODPUŠČANJA Za Boga ustvarjeni le v Bogu lahko Najdemo svojo srečo in svoj mir, kakor y tako lepo povedal sveti Avguštin: »Zase si nas ustvaril, o Bog in nemirno 1® naše srce, dokler v tebi ne počiva.“ jm bliže je kdo Bogu, ki je vir vse res. n,ce, dobrote in lepote, tem bolj bo že na tem svetu užival notranji mir, oni ,r> ki ga svet nima in dati ne more, ba Bog z njim polni srca svojih zvestih. °Ru zvesti, sveti ljudje so v vseh časih kJ1 v zauPanja in veselo Bogu vdani, v akršnih koli razmerah se tudi nahajajo, i o drugi strani pa so grešniki tisti, ki kljub varljivemu zunanjemu videzu ne 1Zlvajo dušnega miru, ne prave notranje nrece. Na mnogih mestih Sveto pismo to nudarja, kako greh ugasne v duši luč dosti in božje tolažbe in prežene iz nje t°j*j* niir. „Brezbožniki nimajo miru,“ 0 Rovori sam Bog po preroku Izaiju t-lS, 22). r>a bi grešnikom vrnil izguljeni dušn; u lr’ Notranjo srečo, luč božje milosti in jbanje večnega zveličanja, je Gospod *Ua’ božji Odrešenik, med sedmerimi ramenti ustanovil tudi zakrament h ra'T 'n odpuščanja, kjer po svojih du-nadaljuje svojo ljubečo skrb za s ® lcanie človeštva. Je to zakrament j0C® Pokore, na kratko sveta spoved, ki zod a/.*<0 imenujemo eno največjih ra-et,l ljubečega Jezusovega Srca. USTANOVITEV ZAKRAMENTA SVETE POKORE Medtem ko je zakrament svetega Rešnjega Telesa Gospod Jezus ustanovil na veliki četrtek, pri zadnji večerji, predno je šel v trpljenje in smrt, je za ustanovitev svete pokore izbral slavni večer Velike noči, praznik svojega vstajenja, svoje zmage nad grehom in peklom. Saj bo ravno ta zakrament tisti, v čigar moči in milosti bodo po grehu mrtve duše vstajale k novemu nadnaravnemu življenju in lomile verige, ki so jih priklepale na pekel. • čudovito lepo in preprosto nam je opisal ta veličastni dogodek sveti Janez v 20. poglavju svojega evangelija: „Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih durih, kjer so bili učenci iz Strahu pred Judi, stopil v sredo med nje ter jim rekel: „Mir vam bodi!“ In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: „Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem.“ In po teh besedah je vanje dihnil in jim rekel: „Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpučeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani“ (19-23). Tako je bil ustanovljen veliki zakrament odpučanja in sprave, miru in usmiljenja. Apostoli in njih nasledniki so prejeli od Jezusa neizrekljivo, samo Bogu pristojno oblast, od pričati grehe. Poslanstvo miru in odrešenja, ki ga je Jezus sprejel od svojega Očeta, bodo po njegovem pooblastilu nadaljevali njegovi apostoli in za njim škofje in duhovniki svete Cerkve do konca sveta. Čudoviti studenec miru in odpučanja, ki ga je Jezus na Veliko noč odprl, ne bo do konca sveta več usahnil. Vsi, ki se bodo po svojih zmotah in krivdah želeli spet približati svojemu dobremu Bogu, se z njim spraviti in združiti, bodo našli v zakramentu svete pokore, pri sveti spovedi, vedno odprto in pripravljeno božje Srce. Tako je ta zakrament resnično najlepši velikonočni dar od smrti vstalega Zveličarja grešnemu človeškemu rodu. POM EN SVETE SPOVEDI ZA NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE Duhovno življenje je življenje v posvečujoči božji milosti. Brez božje milosti je duša nadnaravno mrtva, čeprav živi svoje neumrljivo naravno življenje. Po smrtnem grehu se duša odtrga od Boga, ga zavrže. Nič več ni predmet božje ljubezni, ampak božje, žalosti in jeze. Duša, ki v smrtnem grehu pride pred božjo sodbo, bo slišala iz Jezusovih ust strašno besedo: „Ne poznam te. Proč izpred mene!“ Njena usoda bo za vso večnost popolna ločitev od Boga, v kraju neskončnega, večnega trpljenja in obupa, ki iu Jezus označuje s pretresljivo besedo: „Tam bo jok in škripanje z zobmi.“ Vemo iz vere, da en sam smrtni greh, ki ga človek zagreši, ko vedoma in prostovoljno prestopi božio postavo v veliki in važni stvari, v duši povzroči ta strašni1 prelom z Bogom, ki je v luči vere gledan za človeka resnično najhujša in najstrašnejša nesreča. Ako je smrt- nih grehov več, je zadolženje še večje in razdejanje v duši še žalostnejše. Mali grehi, ki jih zagrešimo, ko prelamljamo božjo postavo v ne zelo važnih in velikih stvareh, ali četudi v važnih, pa ne s popolnim spoznanjem in privoljenjem, nimajo v duši onih strašnih posledic kot smrtni. Tudi neštevilna vrsta malih grehov ne doseže v svoji neurejenosti hudobije enega samega smrtnega greha. Posvečujoče božje milosti vsi mali grehi, ki jih je človek zmožen storiti, v duši ne ugasnejo. Je torej med smrtnim in malim grehom velika razlika. Zato se ker se nam laglje odpuščajo kot smrtni mali grehi imenujejo tudi odpustljivi, in to tudi izven svete spovedi, ko skesani opravljamo dela pobožnosti, spokor-nosti in krščanske ljubezni. Vendar so tudi mali grehi za dušo zlo, ker povzročajo duhovnemu življenju veliko škodo. V bistvu so tudi oni žalitve neskončno dobrega in svetega Boga in zato se radi njih razmerje med nami in Bogom ohlaja; nevredni postanemo mnogih milosti, ki bi nam jih Bog sicer dal; mlačnost in površnost se po njih v duši naselita in po malih grehih se v dušo odpira pot za smrtni greh. Z ozirom na vse to je zakrament svete pokore neizmerne važnosti za vsakega vernega kristjana. Poglejmo sam», kaj nam krščanski nauk pove o čudovitih učinkih dobro opravljene spovedi: Odpustijo se nam dokončno smrtni in mali grehi, ki smo se jih skesano obtožili. Odpusti se nam večna kazen v peklu, ki smo jo zaslužili s smrtnimi grehi, pa tudi del časnih kazni, ki bi jih morali pretrpeti bodisi na tem svetu, bodisi v vicah. Povrne se nam izgubljena posvečujoča milost in z njo božje otroštvo in pravica do nebes.. Vrne se nam tudi zasluženje dobrih del, ki smo ga 6 smrtnim grehom zapravili. Posebne milosti tega veliktga zakramenta so še te, da nas potrdi v dobrem, nam da moč ustavljati se skušnjavam, živeti v res- J j>e,n krčanskem duhu in. se tako pri-®vljati na srečno smrt in blaženo vecnost. A ko te sadove zakramenta svete polj^6 drugega za drugim premišljujemo, ni° morali priznati, da se v njem ka?° usmiljenje do skesanih grešnikov ze v čudoviti, nezasluženi, nesluteni eri in veličini. Tako odpušča samo Bog, "ar usmiljenje je neskončno. dolžnost svete spovedi * ° sami božji zapovedi so se dolžni sto V-v*at' vs* ki so po svetem krstu sn r' ' ,*vedi a*‘ vsaJ hrez želje opraviti jo, Užene s popolnim kesanjem, ne mo- ka'k° Zyeližati- *z tega lahko sklepamo, ° silno važna je spoved v smrtni uri v smrtni nevarnosti, jjv yeta Cerkev pa v skrbi za naše zve-^ v 906. kanonu svojega zakonika g aca’ da se morajo vsi verniki, obojega ° a’ ko so enkrat prišli k pameti, spo-jej aty vseh svojih grehov vsaj enkra v nik*1" Va °hveznost pa veže le tiste ver-„ ®.k' so v smrtnem grehu, ker mali sed * n*SO nuin' predmet spovedi.. Be-Ve ,e" enkrat v letu — kažejo, da se spo-in a*’k° »pravi kadar koli tekom leta ^ e Vključno v velikonočnem času. o pa zapoved letne spovedi veže SnT^t Za v®likonočni čas, ako je kdo v Iti PTpllIl no Krn» vv/trlnn onnvcdal, čeprav bi se mu zdelo, da Ha . r®snično popolno kesanje. Z ozirom njk.c cerkvene odredbe se katoliški ver-Času navadno spovedujejo v velikonočnem sv«»’ 10 i'b veže dolžnost velikonočnega j^ea °bhajila. dolžn-1 ,’1"ehov, kot že rečeno, se nismo tudi '. sb°vedovati, ker sc nam odpuščajo kev t,Z!en sPovedi. Vendar sveta Cer-1 spoved malih grehov resno pri- poroča vsem, ki sta jim pri srcu stanovitnost in napredek v duhovnem življenju in tako pogostno spoved naravnost naroča osebam, ki so se posvetile božji službi, kot so duhovniki in redovniki. + Iz teh resnic in dejstev lahko spoznamo, da ne smemo gledati v sveti spovedi le neljubega, neprijetnega bremena, ampak veliko milost, ki nam je po božjem Zveličarju z njo dana, velik božji dar, za katerega se mu nikoli nc moremo zadosti zahvaliti dar, ki nam ga je zaslužil s prelitjem svoje dragocene krvi. Hodimo zato radi in pogosto k spovedi, kjer nas čaka duhovnik, Kristusov služabnik, da nam z Jezusovo krv-jo opere dušo grešnih madežev, jo posveti in potrdi z božjo milostjo, nas pomiri in potolaži in na novo spodbudi za stanovitnost v krščanskem življenju. Žrtve, ki so s sveto spovedjo združene, so z bogatimi sadovi svetega zakramenta vedno obilno poplačane. Sledimo torej glede spovedi ljubeznji-vemu povabilu svetega apostola Pavla, ki v pismu do Hebrejcev piše: „Bližajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da dosežemo usmiljenje in najdemo milost za pomoč o pravem času“ (4, 16. ALOJZIJ KOŠMERLJ odpenjanje gumbov RAVNAJ SE PO SPOZNANEM. PREBERI, PREMISLI, 1. „Kaj ti nisem pravil že od kraja, kaj ti ne pridigujem vsak dan posebej!... Gledal si človeka — radost vsem pravičnim očem! Stal je na odru, črno oblečen, desnico visoko v zraku, levico o boku; obraz sladak in svetal, takorekoč od notranjega ognja obžarjen. Besede njegove — pesem, zložena domovini na čast; in v kakšnih verzih zložena! Narod je navdušen, joka, poje, vriska; srca mladine so do vrha polna tistih svetih idealov, ki jih P° navadi imenuješ fraze...Ti pa stojiš v kotu, gledaš čemerno in molčiš. Da bi le molčal! Gumb za gumbom odpenjaš na spodobni suknji govornika, slečeš ga do golega ter ga pokažeš ljudem, kako je gobav.. . Ali misliš, da so ti hvaležni? Oskrunil si jim ideal... Ali se ti ne zdi to početje nespametno, kakor je bilo tvoje vedenje zadnjič, ko si na plesu pozdravil damio z vzklikom: Mislil sem, da ste lepša! Dama ti je na vekomaj zamerila, o svoji lepoti pa j6 bila uverjena kakor prej." (Iz „Bele krizanteme") 2. Saj je popolnoma razumljivo, da smo vsi občutljivi za kritiko in do se kaj neradi damo v zobe ljudem. Je že tako, da je človek s seboj, napolnjen tako do konca, da bo egoizem v njem umrl šele četrt ure po smrti, kot je nekdo zapisal. To je tista neurejena ljubezen do sebe, žalostna dediščino prednikov, ki jo nosimo s seboj. Je nekaj neverjetnega: pri sosedu vidimo samo senco, pri sebi samo sonce. A treba je do resnice, do resničnih sodb. Treba se je prazniti sebe, da je pogled čist, da vidi oko stvari, kot so. Ljubezen do sebe mora postati urejena: le taka bo mogla biti zdrav temelj z® trdno stavbo. Najslabše pri bolniku je, če hoče sebi in drugim zakrivati, do je bolan. Tako ne bo nikdar ozdravel. Res pa je, da bolnika priznanje bolezni ogromno stane. A je edina pot do rešitve. Občutljivost za kritiko ni nikdar garancija za napredek, pa naj gre za posameznika, gibanja, skupnosti, delovanja .... 3. Mislim na Kristusa. Njegovo delo v času zemskega bivanja je bil° popolno, zato mu nikdar nihče ni mogel očitati resnične napake. Ce so nasprotniki iskali, kaj temnega bi našli v njegovem delu, so se za to morali P°' služiti krivih prič. A ko bi Kristus mogel narediti napako — govorim o nemogoči stvari —, kako bi sprejel resnično kritiko. On, ki mu je bila resnico tako pri srcu. On, ki je rekel, da je satan oče laži. On, ki je farizeje nagnoi s hinavci, pobeljenimi grobovi, vodniki slepih prav zaradi njihovega zlaganega življenja. A Kristus je imel osnovo za sprejetje popolne resnice, v vseh ) primerih, v vsakem času: bil je iz srca ponižen. B. D- w SREČALA %EBO IN K ZEMLJA § Str sti 'IU^'*e smo Po naravi radovedni. Zla-Pas zanimajo stvari o katerih zgodo-g na n' Pustila točnih podatkov. Tako je svetopisemskim poročilom o Marijinem jejnaPen3u. Vemo da je nadangel Gabri-ni 'V syojstvu božjega odposlanca v res-C1 Poiskal Devico Marijo in jo zaprosil, kak S^rejrne čast božje Matere. Toda, w °..se je to zgodilo, kako se je vedla l ..,Ja> kako je nastopil nadangel Ga-'Jel, kdo naj to natančno ve in pove? anečan Uennachi iz časov renesanse Je to srečanje zamislil tako, da je De-u ,C° šarijo položil v zlat naslonjač, v stn°i s°bo, v čigar ozadju se vidijo gel Pp*n cesti pohajkujoči psi. Nadan-krii (ja*3r*Jel razkazuje svoja mogočna terea’ medtem ko razvija trak, na ka-Ma st°j® zapisane besede: „Zdrava j0 milosti polna“. V kotu sobe žari-p e ''lije, znamenje njenega devištva. •z t'U j0 ^'1° v resnici tako? Žal nimamo b; časov nobene slike ali kipa, ki reč ' ta pr‘zor ovekovečil. Treba je nam-vet> Vt!t^eti, da je judovska postava prepolnih^'*1 te vrste podob, šele v Prisci-Paid ko sonce doseže svoj vrh na ne-2a*niv Plošči, ko otroci v veselem vrišču "s'ajo šolske prostore, ko prijetno Kip Brezmadežne v slovenski cerkvi v Toronto, Kanada; delo akademskega kiparja Gorše Franceta diši iz ognjišč, ko ure zvonikov v slovesnem tonu oznanjajo z dvanajstimi ALI KONTEMPLATIVNI REDOVI RES NIC ne koristijo Človeštvu? Na to vprašanje prav danes, ko je ves svet pogreznjen v materializem in zato duhovnih vrednot ne ceni pravilno ali pa jih morda sploh ne prizna, marsikdo odvrne: „Kako naj koristijo človeštvu redovi, ki se socialno ne udejstvujejo, ki nimajo stika z ljudmi? Za človeštvo so brezkoristni!“ Pravična sodba je pa popolnoma drugačna. Kesen človek ne more trditi, da so za socialen razvoj človeštva ti menihi brezkoristni. Zgodovinska dejstva so drugačna. „Vse umno poljedeljstvo je izšlo iz somostanov,“ pravi nacionalni ekonom W. Roscher. Benediktinci so bili prvi, ki so naučili Evropo umnega gospodarstva. „Benediktinci so bili učitelji poljedelstva, rokodelstva, znanosti v mnogih deželah zapada (Gregorovius). Obenem so bile opatije prava zatočišča revežem. Kakšne so šele zasluge teh menihov za znanost in umetnost! Poglejmo le, udarci poldan, v pobožni molitvi ponavljajo Marijine besede: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji besedi!“ Bog spoštuje človekovo svobodo. Celo pri tako potrebnem delu, kot je bilo odrešenje za ves človeški rod, jo je hotel ohraniti nedotaknjeno. Vezal jo je na preprosti „Zgodi se“ še bolj preproste Device Marije. Samo po njej se je moglo človeštvo vrniti v Očetovo hišo, v božje naročje. In prav v tem je večnostni pomen besede „Zgodi se“ na dan angelovega obiska v Nazaretu. O da bi ga razumel tudi današnji svet! Po knjigi „Ano cristiano“ priredil Jože Jurak kako primerja naš pisatelj Mencinger Cicerona in sv. Benedikta med seboj: „Prvi je neizmerno pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil grško modrost in učenost v prelepo latinščino. A zato, da ga svet še imenuje, da se čudi njegovemu jeziku in proučuje njegova dela, mora zahvaliti samo drugega i'1 njegove učence, ki so verno hranili in zvesto prepisovali stare klasike. Red pa-ki ga je ustanovil tihi Benedikt Nurzijan, je za prosveto zapadne Evrope gotovo toliko važen ko ves slavni Cicero.“ Zato po pravici pravi Ranke: „Samostani so bili središče književne kulture.“ Pa imajo kontemplativni redovniki še večje zasluge za človeštvo. S svojimi molitvami, zatajevanji in drugimi spokornimi deli koristijo človeštvu neizmerno več kot vsa materialna kultura. Ko ljudje pozno v noč veseljačijo in z grehom žalijo Boga, kipijo iz cerkva cistercijanov, kartuzijanov, karmeličanov in drugih vroče molitve kot sprava za vse žalitve, ki jih človeštvo prizadeva Bogu: „Venite exsultemus Domino...“ Pravi blagoslov za ljudi! Njihovo krepostno življenje je mnogim pravi moralni steber, v mnogih vzbuja misel za žrtev in odpoved, kreposti, ki sta dandanes tako zelo potrebni vsem. Zato ne more nihče trditi, da so menihi, ki sc ne udejstvujejo v svetu, za ljudi brezkoristni. Vsakomur, ki bi trdil» da na primer gojitev filozofije človeštvu nič ne koristi, ker ne proizvaja direktno materialnih dobrin, bi po pravici oporekali. Prav tako ne bo tisti, ki mu ie kaj do resnice, trdil, da kontemplativni redovi niso človeštvu potrebni. GLAS IZ RIMA Doikrb. za molčečo Cerkev. V božični iP ‘ niclv svetu dne 23. decembra 1959 !iVoI.JI,ez , Janez XXIII. ponovno izrazil dežni* ,Ve*’ko zaskrbljenost za vernike v jp , 1 .s komunističnimi režimi, ki jih moR°>’ni papež Pij XII. imenoval kot dežniki? Cerkev- Cerkev in verniki v teh ob1» t • -so proti veri- Pomirjenje med to)ii/tj° ln Cerkvijo, za katero si Cerkev nah ° pr’zadeva, je v sedanjih okolišči-Pred ^em?g0^e- Komunistična oblast si vržPStav!Ja Pomirjenje s popolno pod-jn , n.°stj° Cerkve, kar pa je za Cerkev Po?nhN<'-Jane nesPrejemljivo. Ne more se čevni 1 ^a'ostne kalvarije mnogih pri-kot , v Xere> ki so pretrpeli mučeništvo tudiV |lrv’k naših krščanstva. Vsled tega tu Tae,,jlore biti trajnega miru na sve-jey ,'-luoje še niso izpolnili tistih pogo-ki vni-S° osnova za resnični mir in pot, tako vod] Bogu. Zato je še na svetu dan ••nenormalno stanje, zato so se v se-rodo' povojni dobi ostvarili bloki na-0Sn v 2 vsemi negotovimi posledicami. re" ava resničnega miru na svetu je pa vol; Ca' Cerkev gleda z. velikim zado-0(lvJrtV0m vsako prizadevanje, ki lahko k]ana® Ponovno vojno, novo medsebojno £otn1e >n uničenje. Vzrok sedanjega ne-kaniV,eRa stania na svetu je tudi zanikaj6 osnovnih človekovih pravir, zani-ata]n‘ ^ravr,ega reda in morale v državi, in n 1 naPadi na svobodo posameznikov rodnik0< ov’ sistematično nreganjanie na-koli (j** .man išin in zanikanje njihovih istjv r.n|b in jezikovnih pravic, ter ego-čei0 •' nn^on gospodarsko močnih, ki ho-rabl;aZ,iakiti vse za svoje koristi in iz-pr(>o.an’e manj premožnih kakor tudi Ž?*T-an’e Cerkve. Oh V !eniska vrednost molitve Očenaša. bfn 1 ^oWetnici izvolitve dne 28. okto-1,59 je papež Janez XXIII. v bazi- liki sv. Petra ob navzočnosti cerkvenih dostojanstvenikov in vernikov obnovil misel, ki jo je dejal ob izvolitvi, da je program njegovega papeževanja vključen in zajet v Gospodovi molitvi Očenaš. Najprej vse za ime in čast božjo, potem se pa truditi, da pride k vsem kraljestvo božje. Toda to kraljestvo se ne sme smatrati kot kraljestvo človeške sile in politike, kot se je to večkrat že zgodilo v zgodovini. Kraljestvo božje je kraljestvo Kristusovo, to je kraljestvo pravice, ljubezni in miru. Zgodi se naj vedno in povsod božja volja in božja volja je, da bi vsi bili sveti. Gospod nam naj da vedno dovolj kruha kot sad našega truda, posebej pa še pomoč in razsvetljenje razuma tistim, ki s čisto vestjo iščejo potov, kako zboljšati tvarno stanje telesa, ki bo tako omogočilo dvig duha. Velika skrb Cerkve je kako narodi in posamezniki zanikajo svetost osnovnih zakonov življenja. Skoraj nihče se ne izogne grehu. Zato je pa treba prositi božjega odpuščanja in usmiljenja. Ko prosimo Boga odpuščanja in usmiljenja pa ga istočasno prosimo tudi, da nas varuje hudega. Človeška narava je podvržena stalnim skušnjavam. Kdor se preda skušnjavam je pa že tudi v največji nevarnosti za svojo svobodo in dostojanstvo. To je program za novo leto papeževanja, ki se tako odpre pred Kristusovimi učenci vsega sveta. Spomini na rojstni kraj. Na dan prve obletnice svoje izvolitve je sv. oče Janez XXIII. sprejel v konzistorialni dvorani zastopnike svoje rojstne fare. Zelo preprosto jim je govoril. Spominjal se je svoje rojstne vasi in Marijinega svetišča Madonna delle Carneve, kamor je v otroških letih rad zahajal s svojo materjo. Mati ga je vodila k Mariji in mu razlagala Njeno lepoto. Tako je vzljubil to svetišče, da je vedno maševal v njem, ko je obiskal domači kraj. Prav tako se io panež toplo spominjal že pokojnih župnikov domače fare, njihovih naukov ter družinskih očetov z zglednim krščanskim življenjem. Vse to in krščanski zgledi domačinov so pripomogli, da je on, eden izmed vaščanov postal duhovnik. Vaščanom je rekel, da se nikoli ni sramoval svojega preprostega porekla. Tudi sedaj. ko sprejema škofe in dostojanstvenike iz vsega sveta, se vedno smatra za skromnega in ponižnega Petra, kot je bil to njegov prvi predhodnik na papeškem prestolu. Važnost katoliškega tiska v sodobnem svetu. Obstoj katoliškega časopisa upravičuje njegov pozitivni program. Kot vsaka človekova aktivnost, se tudi ta vrednoti po tem, s kakšnimi nameni in prizadevanji izvršuje svoio nalogo. Katoliški tisk je dejstvo pričevanja in navzočnosti katoličanov v življenju. Je to navzočnost aktivna, razumna, budeča ob vseh problemih, ki jih razlaga in rešuje po kriteriju večne resnice. Katoliški tisk je pričevalec resnice. Ob vseh problemih zavzame svoje stališče. Ne gleda na to, če je to stališče všeč ljudem, ker hoče služiti resnici. Katoli'ki časnikar se ne pusti vplivati po javnem mnenju, anv pak on sam vodi javno mnenje po P°t’ resnice. Zato je katoliški tisk vedno v službi božje besede. Tako je govoril Pa' pež Janez XXIII. italijanskim katoliškim časnikarjem dne 18. oktobra 195». Zaupanje v apostolsko poslanstvo Cerkve. Kristus je postavil sv. Petra za prvaka apostolov in temeljni kamen svoje Cerkve. Sv. Pavel je ponesel Kristusov nauk med narode zemlje. Že ti dve dejstvi morata utrditi v vsakem katoličanu — duhovniku in laiku — zaupanje v apostolsko oblast in poslanstvo vsakega Petrovega naslednika in v vse tiste, k1 kot nekdaj sv. Pavel sodelujejo po milosti božji v tem apostolskem poslanstvu-(Iz govora papeža Janeza XXIII. francoskim romarjem dne 4. novembra 1959)-Izlet šolskih otrok. y NEPOSTNIH POSTOV Saj jih poznate, čeprav se vam zdi čudno. Le berite: 1. Vem, da ne morem jesti kar naprej; vem., da ne morem jesti samih najboljših ali najdražjih reči.. . ZMERNOST 2. Pamet mi pravi, da težko delo zahteva več jela kakor lahko ali počitek; pravi mi, da ni vsak dan praznik ne vsak praznik enak. . . RAZUMNOST VARČNOST. S. POKOREN SEM zapovedi: starši ukažejo; prepoveduje delodajalk (jed med delom); zahteva lepo vedenje (žvečenje po cesti). . . 4. Mogoče se postim, ker sem SKOP. 5. Kadar sem V STISKI za tvarne dobrine ali celo za, hrano, gotovo ne bom mogel razsipati. d. Zdravnik mi je mogoči' ukazal DIETO — malo je sicer vsakomu/r koristi. 7. Ali pa gledam na LINIJO zaradi zdravja, ugodnosti, lahke teže■ ■ ■ nečimrnosti. . . Odgovorite: /. Kateri trije so dobri? 2. Kateri je slab? 3. Kateri so lahko ali dobri ali slabi? h. Kdaj zadnji postanejo dobri? 5. Kdaj dobri postanejo pravi post? 6. Cernu pa ta? (Odgovore dobite na. strani >f>l' KAJ HOČEŠ VEDETI: Odkod protestantizem ? PA Kako je danes z njim? PROTESTANTIZEM Slovenski izseljenci po širnem svetu T°.Se znašli med ljudmi, ki pripadajo k g vünim protestantskim sektam. Z njimi j. 0 si morda sosedje, z njimi preživ-^ smo od jutra do večera pri delu, z njimi ^izgovarjamo o vseh mogočih vpra-nJih in ne malokrat o veri. Pripeti se °’ da nas obišče ta ali ona oseba ter g J® P°vabi za vstop v kako protestantsko zn • ^ato nuJno> da se vsaj malo se-s protestantizmom: kaj je, ko-° ljudi zajema ter kakšen mora biti 8 °dnos do njega ? Nastanek in današnje stanje protestantizma st Instantizern ima svoj izvor v 16. se • u" Ni Pa enotnega porekla, marveč je Pojavil v več smereh. V Nemčiji ga ustanovil avguštinski menih Martin V 6 . človek ošabne in uporne narave. 3 v«i.W je uprl Kristusovi Cerkvi Ulrik jem združili v tako imenovano ’reformirano cerkev". Razkroj pa je šel dalje. V luteraniz-mu, v „reformirani cerkvi“ ter v angli-kanizmu samem so se pojavile sekte. Na novo pa je nastalo toliko sekt, da jih je skoraj nemogoče vse našteti. Uradno jih je danes prijavljenih okrog 270 z 250 milijoni ljudi. Številčno so še vedno najmočnejši luteranci. Štejejo 80 milijonov ljudi. Največ jih je v Nemčiji in sicer 40 milijonov. V USA jih je 7 milijonov; prav toliko tudi na švedskem. Norveška ima 3 milijone luteranskih pripadnikov. Po dva milijona in pol jih najdemo na Danskem in Finskem. Številka 80 milijonov pa nj toliko nevarna, ker so luterani sami razdeljeni na 20 skupin. Manj številna je „reformirana Cerkev“, katere početnik je Calvin. Ima le okrog 15 milijonov članov in še ti so med seboj razdeljeni na 4 veje. Največ jih je na Holandskem in sicer 5 milijonov. Holandski sledi Švica s 3 milijoni, tej pa Madžarska, ki ima 2 milijona pripadnikov „reformirane cerkve“. V Nemčiji ter Rumuniji pa jih je po en milijon. Calvin pa je dal osnovo tudi presbite-rianizmu, sekti, ki jo je ustanovil Knox leta 1560. Presbiteriancev je danes na svetu 12 milijonov, ti pa so zopet razdeljeni na 12 skupin. Največ jih je na škotskem ter v USA in sicer po 4 milijone. V Angliji ter v kolonijah pa jih najdemo 2 jn pol milijona. Eden izmed vidnih voditeljev te sekte je bil bivši ameriški državni tajnik, Foster Dulles. Član pa je tudi predsednik Združenih držav, general Eisenhower. Sploh je značilno, da so mnogi severnoameriški predsedniki pripadali tej sekti. Lincoln, Cleveland, Harrison in Wilson so bili pres-biterianci. Za luteranci pa so številčno najbolj močni anglikanci. Anglikanska cerkev danes šteje 40 milijonov ljudi. So v glavnem na Angleškem ter v kolonijah. Dele pa se v visoko, široko in nizko cerkev. Visoka cerkev (hight Church) je najbolj podobna katoliški Cerkvi. Nizka cerkev (snow Church) je zelo kalvinistična. široka cerkev (broad Church) pa je zastrupljena z liberalno miselnostjo. Iz anglikanske cerkve so se v poznejših stoletjih razvile v glavnem še te-le sekte: episkopalna cerkev, metodisti, baptisti, kongregacionalisti, učenci itd. Med temi so najmočnejši baptisti. Njihova sekta šteje 22 milijonov, od teh jih biva v USA 17 milijonov. Bivši predsednik Truman pripada tej sekti. Najbolj delavni in najbolj bogati pa so metodisti, katerih je 17 milijonov; največ jih najdemo zopet v USA. Vendar ne eni in drugi niso enotni'. Baptisti so razdeljeni na 25 skupin, metodisti pa na 20. Episkopalna cerkev, kongregaciona- PROTESTANTIZEM PO SVETU (v milijonih) Luteranci ................. 80 Reformirana cerkev...... 15 Anglikanci ....... 40 Baptisti .................. 22 Metodisti ................. 17 Episkopalna cerkev ....... 10 Adventisti ............... 1 Zveličavna armada ...... 0.5 listi in učenci pa skupno ne dosegajo 10 milijonov ljudi. Tudi teh je največ v USA. Poleg zgoraj omenjenih sekt, ki so s® v glavnem razvile iz luteranizma, kalvinizma in anglikanima, pa so se bolj samostojno pojavili še: adventisti, mormonk menoriti, pentekostali, pričevalci Jehove, nazareni, bratje, novoapostolska občina itd. Nekaj posebnega je tudi sekta, 1° nosi naslov „zveličavna armada“. Vsi ti so seveda razdeljeni na manjše skupine. Adventisti, katerih je po nekaterih podatkih 1 milijon, se dele na 5 skupin-Največ jih je v USA. Ime imajo odtod* ker še vedno pričakujejo bližnjega pri' hoda (adventus) Jezusa Kristusa. Med temi ločinami je najpomembnejša sekta „adventistov sedmega dne“. Bavi se zlasti s skrivnim razodetjem, ki ga po svoj® tolmači. Početnik mormonov je Joe Smith, *° je umrl nasilne smrti 1. 1844. Ime imajo po „sveti knjigi“ mormon, ki jo je J°e Smith izdal 1. 1830. V knjig; je po avtorjevi izjavi podano „razodetje“, ki ga j® avtor prejel v viziji. Njihov nauk j® mešanica krščanskih in poganskih elementov. Ta sekta spada med najslabs® krščanske verske ločine. Pokazal; pa S0 mormoni precej smisla za socialno življenje. Vseh je 1,300.000; največ jih j® v Severni Ameriki. Razdeljeni pa so na 8 skupin. Ustavimo se še pri „zveličavni armadi“. Njen ustanovitelj je William Bootb s svojo ženo Katarino Mumford, ki Je umrl leta 1912. Zveličavna armada je vojaško organizirana verska sekta, ki ®e hoče boriti proti zlu. Močno gojijo karitativno delo. Vseh je okrog pol milijo118' Protestantizem v Argentini Koliko je vseh protestantskih sek*’ v Argentini in koliko je njihovih članov* je težko reči. Najnovejša statistika j1® navaja 434.000. Večjih sekt je baje Lokalov, kjer se vrše razni obredi, Pa J po podatkih 2.150. odmislimo nemško evangeljsko oorkev s 70.000, ki deluje le med Nemci f anglikansko cerkev, ki skrbi za an-K eske izseljence, potem si slede važnejše ekte nekako v tem-le redu: adventisti ( 0.000), baptisti (31.500), pentekostali v 5.000), nova apostolska cerkev (25 ‘!s°č), metodisti (23.000), luteranci (21 .'. ), kongregacionalisti (17.500), bra- (15.000), zveličavna armada (8.000), a denci (7.200), menoniti (4.300), naza-(3.300), „reformirana cerkev“ (tri °c). Presbiteriancev in učencev je po a tisoč. Pričevalcev ter mormonov pa nek-tj manj. Bolj ali manj sliči tem sektam tudi rKentinska iznajdba „religičn cristiana rgentina“, ki šteje že 45.000 članov. Protestantski nauk ^auka številnih protestantskih sekt i mogoče enotno opredeliti. Od prave ^mtusove Cerkve se razlikujejo v tem, zametavajo papeževo prvenstvo, več-j tudi hierarhično ustrojstvo cerkve J °a> dalje nekatere tudi vidno cerkev. . mesto cerkvenega učiteljstva postavic J°v.sv°bodno razlaganje sv. pisma. Taje sv°'al°, kot vir božjega razodetja, taje z-mašo. Priznavajo na splošno le dva j^ranienta: krst in obhajilo. A to ob-vJ1 °. Je le obhajanje spomina zadnje j erle in ne zauživanje Telesa in Krvi 1.j»,Usa Kristusa. Sicer pa če ni duhov-TelVa’ no more kiti tudi sv. Rešnjega ge,vSa; Odklanjajo pravi nauk o vicah, iZv?enju svetnikov, odpustkih. Uče, da je ja1rn’ greh človeku tako pokvaril voljo, žen'6 ?m°^en le grešiti. Jezusovo zasluzi0 ^l>ve* da je bila Cerkev sploh prva, ki Se je z vso močjo lotila ubožnega in sploh s°cialnega skrbstva. .. ,^e v prvi, jeruzalemski, krščanski ob-. ai 80 tisti, ki so vero sprejeli, proda-Ja 1 posestva in premoženje, izkupiček pa Razdeljevali med vse, kolikor je kdo po-^eboval, tako da ni bilo reveža med j^Pmi. Tudi krščanske občine v Grčiji in a|t Aziji so veliko darovale za jeruza-oniske kristjane. Red diakonov so apo-‘ °‘i ustanovili zato, da bi oskrbovali °8e. To ni bil noben komunizem, vačjemu „komunizem ljubezni“. Globoko Jmovanje Jezusovega naročila o lju-,2m do bližnjega, njegov nauk o boga-^u> samoodpovedi in ponižnosti, njegov 8 ed, zlasti pa milost božja: vse to je gibalo vernike, da so izvrševali juna-_ a dela ljubezni do bližnjega, da ubo-eKa ni bilo med njimi. v srednjem veku je krščanska dobro-g "ost zaradi splošne verske vneme do-v oi.8v°j višek. Marsikdo ne ve ali noče etl> da je prve bolnišnice, zavetišča, tgjj.iCe zgradila Cerkev. Cerkev je bila tu v'1 ^°Kata> je pa od svojega bogastva 1 darežljivo dajala. Saj so nekateri veliki samostani dnevno nasičevali na tisoče ubogih (samostan v Clunyju n. pr. deset tisoč). Srednji vek je doba sv. Frančiška Asiškega. Koliko so njegovi bratje, frančiškani, in zlasti njegov tretji red dobrega naredili najsiromašnejšim slojem, ni mogoče dovolj poudariti. Iz te dobe imajo romanski narodi besede za bolnišnice, ki jih imenujejo naravnost n. pr. Francozi „Hotels-Dieu“ ali pa „Maisons-Dieu“. Iz te dobe se dvigajo v snežnih alpskih višavah zavetišča sv. Bernarda in sv. Gotharda, ki jih še danes tudi največji sovražniki Cerkve občudujejo. V moderni dobi Cerkev dobrodelnosti ni opustila, marveč še pomnožila. Omenimo samo sv. Vincencija Pavelskega, ki je za vse, ki so živeli v bedi, našel uteho. In iz najnovejše dobe pa vsi dobro poznamo Ozanama in njegove Vincenci-jeve konference, Elizabetine konference in druge moderne socialne ustanove in dobrodelna društva. Da bi pomagale revnim in* bolnim, je bijo ustanovljenih v zadnjih desetletjih nad deset novih redovnih družb, moških in ženskih. Res je pa, da so nekatere države Cerkvi vzele in prepovedale vse karitativno delo. Kdor torej očita Cerkvi, da skrbi samo za bogatine, je bedak in lažnik. pusti voditi Svetemu Duhu, misli. Zato je veliko neštu-več vedo kakor učenjaki. . «usi, ki je z Bogom združena, vla-Večna pomlad. itlu u *tako d°hro lahko človek vidi, če -?veti Duh oči odpre! "•olitev je kakor dehteča rosa! Kdor se 7? Pravilno d,ranih, ki V diioi l Bog ne gleda na dolge in lepe molitve, temveč na tiste, ki prihajajo iz globine srca... Nič ni lažjega kot k Bogu moliti, in ničesar bolj tolažljivega. Kako se nam vendar mudi, da opravimo svoje molitve! Opravljamo jih medtem, ko hitimo z delom in skrbimo za gospodarstvo: brez vsake zbranosti. 4 VPRAŠANJA It Če je v emigraciji cesto težko govoriti o narodni zavednosti, velja to zlasti za mlajši rod, ki ga na domovino veže le bolj krvna pripadnost in posredno poznanje svojega naroda, medtem ko se že čuti počasno vraščanje v novo skupnost naroda, ki ga je v svojo sredo sprejel. Vendar bi bilo zanimivo ogledati si, kakšen je odnos mladega človeka do naroda, iz katerega izhaja, brez ozira na dolžnosti, ki jih še ima do svoje nove domovine. TU SO VPRAŠANJA: 1. Ali rad slovensko poješ? 2. Sodeluješ v kakšni mladinski organizaciji? 3. Ti je težko napisati slovensko pismo? 4. Poznaš zgodovino svojega naroda? NEKAJ NAČELNIH ODGOVOROV: Fant, tekstilni delavec, 26 let: 1. Slovenske pesmi mi zvene žalostno. 2. Sem član, a ne delam v nobeni organizaciji. 3. Sploh ne pišem nikomur, ne špansko, ne slovensko. 4. Ne. Dekle, delavka, 22 let: 1. Rada, pa le malo pesmi znam.. V družbi, kamor zahajam, se malo poje, doma pa me niso učili. 2. Delam, pa imam malo časa. 3. Mislim, da ne. Če pišem pravilno, ne vem, ker mi nihče ne popravi t. Imuni nekaj pojma še iz slovenske šole. Srednješolec, 16 let: 1. Slovenska pesem me razvedri. F°" leg naših pesmi so mi všeč argentinske narodne, one s severa (C®' tamarca). 2. Zanimam se le bolj za šport. 3. Moja martia me je učila slovensko poleg španskega šolskega pouka, zato nimam prevelikih težav. 4.. Hotel sem se zanimati, pa je male knjig na razpolago. Uradnica, 19 let: 1. Da. 2. Malo. Moram doma pomagati v gospodinjstvu. 3. Doma jih je bolj skrbelo, da bom znala dobro špansko in me sloven Ščine posebej niso učili. Zato Pra' težko pišem slovensko. 4. Skoraj nisem mislila na to. Obrtniški vajenec, 16 let: 1. Nimam posluha. 2. Sem poskusil, pa sem se naveličal- 3. Nekaj sem se naučil v slovenski šoli, doma pa mi niso pomagali 'n mi zato bolj težko gre. 4. Poznam samo argentinsko zgodovino, slovenske skoraj nič. POVZETEK: 1. Slovensko petje se med nami Vce' več zanemarja. V Sev. Ameriki goje sl°' vensko pesem še oni, ki že jezika več ne 'I 5 ODGOVOROV °b vlada jo. V Argentini utegne govorica Preživeti pesem, čudno, saj tu nismo na-^ ' nadomestila. 2- Ne čutijo vsi, da sami ne zmorejo nalog. Naše organizacije so gotovo nepo. Polne, vendar pa opravljajo velike na-„ ®le’ ki jih utegne mladi človek spoznati Sole, ko stopi v samostojno življenje. De-o (ne članstvo!) v organizaciji mladega j-' 0 vek a oblikuje in ga usposablje za živ-■lonje. Ne gre za pasivno sprejemanje, tisto, kar od organizacije „pričakujemo“, Mladi človek je sam del organi-Zacije. Prejel bo, kar bo znal dati. S. Problem pisma je problem slovenskega pisanja sploh. Po večini se zave-‘ aPio, kaj pomeni jezik obvladati. Ni do-v°*j znati toliko, da te ne „prodajo“. Tudi ni dovolj v družini govoriti slovensko. Treba je brati in pravilno pisati. 4. Četrto vprašanje je že precej zahtevno. Tu ni ravno lahko prikopati se vsaj do površnega poznanja slovenske preteklosti, ker smo predaleč od doma. Venda zanimanje zanjo izraža zavest pripadnosti k narodu, iz katerega smo izšli. ZAKLJUČEK: Prav gotovo pozitiven odgovor na vsa štiri vprašanja ni zadosten dokaz, da je narodna zavednost nekoga na višini. Vendar nam odgovori vsaj nakažejo, ali mladi človek zna najti (oz. če ga sploh išče) pravilen odnos do svoje domovine in svojega naroda, medtem ko se počasi vključuje v življenje nove domovine. J. P. 7 NEPOSTN1H POSTAV - odgovori 1' bobri no prvi trije: zmernost, varčnost, pokorščina. Slaba je skopost. Dobri ali slabi so trije: sila, dieta, skrb za vitkost. Ti postanejo dobri, kadad ne namen ne okoliščine niso slabe. Ni dober na-tPen, če se postim zato, da ohranim linijo iz nečimrnosti. Dobro je hoteti ostati zmerne teže, da se bolje počutim, sem bolj gibčen in podobno, be sem na primer v stiski, seveda nisem lačen iz kreposti. A ta nujni »post“ lahko postane dober, kadar ga vdano sprejmem. bobri ,,posti“ postanejo pravi post, kadar jih držim iz nadnaravnih razlogov: pokorščina Cerkvi, sredstvo za lastno posvečenje, zaradi Boga. Sveti Avguštin pravi: „Devic ne hvalimo zato, ker so device, marveč Z(ito, ker so Bogu posvečene.“ Prav tako velja za post: Post ima nadna-ravno veljavo samo tedaj, kadar se postimo končno zaradi Boga. čemu pravi posti I. ZDRAVJE Dejali smo, da je takih postov, ki niso post nedvomno mnogo, čemu sem jih tu nekaj zapisal ? Zato, da bi pokazal, kako nam post ni nekaj tujega. Gre za prav vsakdanjo stvar, samo da je ne imenujemo zmerom s pravim imenom. Tega hranimo navadno samo za pravi post. Kaj pa je post drugega kakor neko pritrganje v nečem ? V marsičem, čeprav redno govorimo o postu le pri hrani. Pa ni tako: koliko naših mož v postu spravi pipe ali tobačnice! Neko pritrgavanje v hrani, naj bo že prisilno ali radovoljno, je tudi nekaj nujnega. Ne bomo navajali primerov, saj vemo, da nobena stvar in nobena reč, ki ji človek da zagona — n. pr. motor — ne sprejme več, kakor porabi, človek pač. A tedaj se hitro izrabi: ni danes zastonj največ smrtnih primerov zaradi preobilne, pretežke hrane, medtem ko je tistih 7 do 9 tisoč vsakdanjih smrti zaradi nezadostne hrane pri zadnjih odstotkih vzrokov za smrt. II. VOLJA Če nimam nič dati v usta, se je lahko premagati in reči: tegale umišljenega zrezka pa ne bom! Ali pa je res tako lahko tudi v notranjosti govoriti: če bi zdajle imel kos kruha, bi ga kljub silni lakoti ne jedel ? To bi ne bilo le težko, celo nespametno, če bi ne imel za tako ravnanje zadostnih razlogov. Ko pa jed imam in sem lačen, reči: „malo ,še počakam“ ali „počasi bom jedel" al „nalašč si bom kaj pritrgal“ — mar ni to težko ? Saj se je še polnemu želodcu težko odpovedati vedno novim dobrotam, ki j* postavljajo na mizo pred „lačne“ oči. čudno, tedaj vlada v človeku nera-zumljiva (nes)pamet! Otrok se n. Pr-ustraši palice in ne sili več. Gospodična, ki jo skrbi vitkost, hitro položi žlic0. Kdor ima dieto, se že tolaži: zaradi enkrat me še ne bo konec, če pa se hočete pritrgati zato, da se premagate in ošinete vsaj zmerni — tedaj je post najtežj1- Kaže, kot da bi odločal nagib. A za' nimivo: čim manj je popoln — stran, linija —, tem močnejši naj bi bil ? Vse to je samo znamenje, kako čudn° res včasih gledamo na post. Ali pa, *e je že gledanje pravilno, kako šibka je naša volja. Gon po jedi je najmočnejši izmeC vseh, saj gre za ohranjanje lastnega življenja. Kako lahko je pretiravati! Treba je močne volje, da človek ostaja v mejah zmernosti. Zato je pa tudi res: če ste zmožni» da se zaradi kreposti postite, boste sp0' sobni tudi za druge odpovedi. Post je vaja za močno voljo. Zaradi tega je nujen že za izpolnjevanje v naravnih človeških lastnostih. III. HOJA ZA KRISTUSOM Koliko bolj se kaže ta potreba v nadnaravnem, duhovnem življenju — zlasti po izvirnem grehu. Tu pač velja Kempčanov: „Tolik0 boš napredoval, kolikor boš sam sebi silo delal.“ Tudi Kristus je dejal: „Nebeško kraljestvo silo trpi in le silni ga otemajo- Tisti Kristusov rek: „Kdor hoče biti moj učenec... naj vzame vsak dan svoj križ na svoje rame in hodi za menoj, sodi tudi sem. Včasih čakamo morda leta in leta, d9 bi nam Kristus poslal kak križ, pra ve- j 1 ega kakršen v svoji domišljavosti mi-® lrn°> da je pravi za nas. A Kristus Pravi „vzemi vsak dan svoj križ“: aJhno, da, malenkostno izpolnjevanje bobnih in drobcenih dolžnosti z njiho-lttli odpovedmi. Ena med njimi, toliko bolj vredna, rad°voljna, more biti post. Tisto na-Jdezno nepomembno, nevidno, a ven-. «e redno, zavestno pritrgovanje v ji : da ne jem kar naprej; da ne jem e najboljše; da ne jem le, kar mi prija; a ne jem preveč: da ne jem prehlastno; a Jem, kar je potrebno, kolikor je po-rebno in ker je potrebno. Toda, da tako a^nam zaradi višjih nagibov: hoja za ntsusom. In če pri tem kaj prihra-bi» naj bo za dobre namene (reveži, a se obvarujemo tudi le videza kake naPaČne usmerjenosti. . Tako post res postane celo vidno konten. V karmeličanskih jedilnicah imajo zadano: Ad mensam sicuti ad crucem — d crucem secuti ad mensam! K mizi kot a križ — Na križ kot k mizi! Morda malo prehudo? Na splošno, j3. Na križ je tudi Kristusa stalo iti, /Trav je šel rade volje. Užitek pri jedi 1 nekaj slabega, saj ga je Bog dal, Sto da bi rajši jedli in ne pozabili na v , naravno dolžnost o ohranjanju živ-! , -in n zdravja. Le sprevržemo ta uži-tako radi... Ko bi ga znali vedno uravnavati z zmernostjo, bi post ne bil potreben. Tako-pa je nujen. Nujen, da ne grešim s požrešnostjo. Nujen, da si okrepimo voljo. Nujen, da se vadimo v odpovedi, brez katere ni napredka v duhovnem življenju. V posebnih dneh pa more biti post tudi zadoščenje za tolikere prestopke svojih pravic z zlorabo božjih in tako naš malenkosten doprinos h Kristusovemu trpljenju za njegovo telo, ki je Cerkev. Tak bodi štiridesetdanski post, ki ga pričenjamo. JOŽE RANT Maša je pravkar končana. Argentinski verniki se vračajo domov. Pa se ^ata dve znanki. »Kam pa greš?“ pravi prva. »Domov!17 odgovori druga. .»In ti?“ »K maši!“ »Saj ni nobene več!“ Uredil »Ni važno! Glavno, da je še cerkev odprta. Jaz bom že sama z Bogom vse vse sem mu povedala Navajam primer iz življenja žene, kjer je vse kazalo, da je zakon srečen: „Gospa, kako vam gre?“ „Hvala, kar dobro!.“ „Se z možem razumeta?“ „Da!“ „Se nista še nikoli sporekla?" Tedaj se žena razgovori in prične pripovedovati: „Enkrat sva se že. Pa še za tisto mi je zelo žal. Po tistem ni med nama več tako lepo. Veste, zvečer ga ni bilo takoj domov, kakor sem pričakovala, pa me je jezilo. Bil je na veselici, saj mu jo privoščim. Mene ni vzel s seboj, menda tudi sam ni imel namena ostati, a družba ga je zadržala Danes vse to razumem, a takrat sem bila slabe volje. Ko se je vrnil, sem mu dala to čutiti. Bil je morda malo utrujen, morda tudi sam nekoliko slabe volje, zato ga je moja nejevolja spravila s tira. Beseda je dala besedo, se v tonu zvišala in na mah sva bila v prepiru. Pričela sva si drug drugemu «čitati stvari, ki bi si jih prej nikoli ne bila. Ko mi je že vsega zmanjkalo, sem mu, da bi ga bolf pičila, rekla, da ima druge, čeprav sem vedela, da jih ni imel. Takrat je kar pobesnel. Stole je -metal po hiši.“ Nato mučen molk, čez nekaj časa pa: „Veste, zato pa — saj pravim, ženski jezik! Nikoli se tega nisem tako zavedala kakor sedaj. Ženski jezik lahko veliko gorja naredi povsod, največ^pa v zakonu. Šele čez teden dni je prišel meni; a še takrat ne bi, ako tttu ne 1 bila dala polagoma čutiti, da se zavedam svoje krivde.“ Ali ni bil vajin zakon pred tem prepirom lepši? Ali vam ni žal ncP*e(j mišljenih besed, ki so zasekale rane* „Je, pa še kako!“ ,. To je en primer, pa je veliko taki in podobnih, ko ostrina ženskega jezika vrže moža iz lepega družinskega kroga na tako trda tla, da si le težko kdal opomore in se z veseljem vrne vanj. Zakon je res kakor bronast zvon-samo tako dolgo ima prejeten glas, dokler ne poči. Ko pa dobi razpoko, g® zaman zalivate in popravljate; lahko celo za očj na zunaj popolnoma odpravite, a prejšnjega lepega in donečega glasu ne bo nikoli več. To velja tudi za vsako prijateljstvo. Lepo in neokrnjeno je samo, dokler n' mučnih sporov. . Spori niso isto kot nesporazumi. Nesporazumi povzročijo samo nenamerno in nepričakovano žalost in bolečino, a P*] jateljstvo navadno še poglobijo, ker odstranijo nejasnosti in pripeljejo do s6 gloljega medsebojnega spoznanja. Nekaj čisto drugega pa do prepiri '*] spori. Prijateljstvo, zlasti pa tisto, ki naJ ga druži med možem in ženo ljubezoOi GOSPA, ali .. . . .ste hudi, če ni moža ob uri domov-. . . ste ljubosumni, če Vas ne vzame vedno s seboj? , . . .pokažete možu svojo jezo z molkom • . . . mu očitate neosnovane stvari ? alj pa . .. vas skrbi, če . . .ga razumete, sam s svojo družbo? . . .mu odkrito poveste, kaj Vas teži? . . .znate v molku potrpeti kako njegovo nepozornost? se mu ni kaj pripetilo? da hoče biti včasih tud ,e tako dragoceno, da je vredno veliko strpeti in zamolčati, preden ga z eno ?an,° besedo razbijemo. Ne razumem i *> ki zmečejo drug drugemu v obraz P oho psovk, potem pa mislijo, da se bo kar tako meni nič tebi nič pozabilo, orda požrtvovalna in potrpežljiva žena fefl VHe pogoltne, toda na dušo ji leže akor slana in ji zamori toplino ljubezni. Isto velja za moža, če mu žena „pove Vlie > kar ima ne le na srcu, temveč tudi na jeziku, in če z izrazi, ki žalijo in ranijo, ne skopari. Intimni odnosi med možem in ženo ~~ smo rekli — so zadnji steber, ki je na njem v zakonu vse sezidano., Toda Zc o narobe je, ako bi kdo mislil, da sme zato vse druge stebre podreti in se na Zadnjega zanašati. Tak ne pomisli, da ?e ob lahkomiselnem podiranju utegne ®k steber podreti tudi na tega in ga °niHjat i ali vsaj okrhati ter tako vzeti in Porušiti njegovo prejšnjo lepoto in pridnost. v lepši so odnosi, tem večja je ob Ujivost; čim bolj so na dnu srca drug z drugim povezani, tem bolj se podpisi0’ a v slabem primeru se utegnejo Prav tako tudi — podirati. »Zarobljenost je rak, ki usmrti lju. zen,“ pravi Carneggie v svoji knjigi ” ako si pridobiš prijateljev“. To pa še °sebej velja za zakonsko življenje. Nekatere žene imajo navado, da moža r naprej „oštevajo“, kadar sta sama, kolj pa vpričo drugih. „Glej, Andrej, kakšen si..“ „Ah, moj z. je reg tak0 nero{jen, saj pravim, °J je povsem drugačen.“ Sosedov je mogoče ravno tak, a sose- da Ka le pohvali: „Moj Janez je pa kar ^Preten; vse mu uspe, kar prime v roke.“ sn ^°’ Andrej, Janez je tako reten, ti si pa tako neroden; zanič si.“ ^ako je ta ljubi mož vedno „zanič“, . lc za ženo, za otroke, za sosede, atka, ni za nobeno rabo. Ni čudno. Sveta Družina, zgled naših družin da nima nobenega veselje več. Žena godrnja in gode za njim, kamor stopi, ka mor gre, kar naredi; vse ji je narobe, nikoli ni nič prav. Take žene se pač ne zavedajo, da z vednim godrnjanjem podijo moža iz družine, ne vedo, da pomeni godrnjanje prav hitro pot do nesreče v zakonu. Žena, ki se pohvali, da je možu vse povedala, s tem odkrije, da ni prav nič vzgojena in olikana in da se tudi ne zaveda, da je s tem izdala svojo žensko govorico in pred možem zaigrala vse.. Nasprotno pa tudi mož, ki ne pozna prave ženske govorice, ne bo znal ženi nikoli prav ustreči. DR AT (Nekaj vtisov iz obiska po slovenski zemlji) NEVESTO PELJEJO Naslednji dan naju je čakala častna naloga, da delava družbo materi ob sprejemu neveste. Na vse načine se je pripravila mati, kako naj bi se razvijal obred dramatično in morda tudi komično. Pa je vse dramatično in komično ostalo ob robu in se spremenilo v ganljiv sprejem nove gospodinje. Ko so svatje prišli, — navadno skušajo najti neopazno vhod v hišo in je s tem seveda „trdnjava“ že osvojena. A tu se jim to ni obneslo. Treba je bilo trkati na vrata. „Kdo ste?" vpraša gospodinja znotraj. „Pošteni^ ljudje,“ je bil odgovor. ».Kaj iščete?“ je poizvedovala mati. „Božjega blagoslova,“ je odgovorila nevesta. „In kaj prinašate?“ „Božji mir in novo gospodinjo reški hiši.“ „Če je pa tako, pa vstopite!“ tako je mati odgovorila, odprla vrata, pokropila nevesto z blagoslovljeno vodo in jo objela ter peljala notri. Tedaj so seveda že zaigrali godci. Preje pa so vekale kokoši, da se je sedaj vsa zbrana družba razveselila ob polni mizi dobrot. Šele pozno popoldne smo se poslovili ob spominu na ohcet, ko se je pred 36 leti možila ženinova mati, moja sestra Antonija, sedanja „stara Rešca“. Bilo je ravno po moji maturi. „Na, tu imaš Janez,“ je rekla, „sedaj sem pa „stara“. Mož je v večnosti, dva sina tudi. Minka v Argentini. Štefka v Avstraliji, Milena v Londonu. Ivan duhovnik.“ „To je življenje! V nebeški knjigi je pa vse napisano, koliko težkega si preživela, koliko zaslug si nabrala. Sedaj imaš vse že pri kruhu. Dobrega pa še vedno lahko narediš!“ tako sva modrovala ob stisku roke v slovo. LOVRENCOVA NEDELJA Zadnje poglavje mojega obiska domu se je bližalo. Lovrencova nedelja je pekovski „bob“. Zakaj je Lovrencova, tega nisem dognal. Imamo sv. Heronima 111 še sv. Vida in Marijo Lurško. Sv.Lovrenc je pa le v rovtarskem stranskem oltarju-Pa po tem se malo vpraša. Iz odavnine že je Lovrencova nedelja petkovsko žeg-nanje, pa amen. Ob troh popoldne v soboto je zaživelo v cerkvi. Dekleta z rožami in kranclJ1» fantje pa v zvonik! Ena za drugo melodijo so potrkavali, da so mi kar solze silile v oči ob spominu na tolike lepe sobote, ki so že davno minile. Kar steklenico vina sem poiskal in pehar krofo^ in hrušk, pa sem pohitel še jaz tja gof1 k cerkvici. Ko je bilo „namazano“, je »e bolje teklo. . . Ko je udarila naslednje jutro ura tri» se je posvetila lučka v zvoniku in spet so zapeli zvonovi tisto prečudno pesem» ki sveto plava v dalje in boža srca j0 duše. . . Saj so to prav nebeške melodije. Celo uro so drobili in se je že svital0 jutro, ko so zvonovi utihnili. V Sloveniji ni dobiti nikakih podobic-Zn take stvari ni papirja! Rad bi si Prl' tvee' iz tujine kaj takega, toda to je egana stvar, kajti uvoz takega blaga Prepovedan. Pa sem vendar prinesel r stotin svetogorskih podobic, io je bila cerkvica in še za eno PrV ° zunaj. Od blizu in daleč so da“1*'6-*- za ^epo sl°vesn°st, ki se Je ta ,, n vršila na Petkovcu: žegnanje in lur-Ska stoletnica. n ^®i smo bili ganjeni, dopoldne in pri ^Poldanski službi božji, ob misli na go enost sv. Hieronima, plemenito srčnost ucenca sv. Lovrenca in pod Marijinim tc rsty.om> ki nas vodi skozi zmotnjave g 8a z*vijenja proti pristanu večne sreče. etogorske podobice so pa ostale vsem ' ®Pomin na ta nepozabni dan, 10. av-6üsta. na Petkovcu. Seveda je bila velika družba tudi pri in Z) 7. ®uPk Bilo je moje slovo. Bližnja v raUna žlahta se je zbrala v štirih ko-vs ,0<^ strica Jakoba in tete Neže, pa etao mojih pranečakov, e k. popoldanski službi božji, ki je bila lurška stoletnica, je prišlo še več nil1*81!1 duhovnikov in tudi dekan iz Vrh-n:,ce c' S- Janez Pečnik. Kar pet duhov-t)nr°V nas j® Pe'° Marijine litanije in bili b «».tudi navzoči pri mizi v Kupi, pri la in pri hruškah pod drevesom, bile so namreč ravno dozorele, kot je od nekdaj navada. Tudi hruške se je morajo držati! Zrele morajo biti za petkovski „bob". ! POSLEDNJIČ V LJUBLJANI Naslednje jutro sem še poslednjič skočil v Ljubljano, da se poslovim, morda za vselej. Zvedel sem novice, ki so me zabolele v dno duše. Nov val protiverske gonje proti mlajšim duhovnikom, ki so pokazali posebno živahno delavnost v skrbi za vzgojo otrok. Očitali so jim sklep in menda celo „slovesno obljubo“, da ne bodo pristopili k „Cirilovcem“, to je v društvo duhovnikov, ki so popustili „novi stvarnosti“ in se vpisali v „duhovsko zadrugo“, katera nudi duhovnikom članom razne ugodnosti. Več mlajših duhovnikov je imelo sitnosti zaradi tega in nekateri so bili zaprti. Stopil sem tudi na „Izseljensko matico“, kjer sem jim priporočil, naj nikar ne obujajo spominov na boleče točke, katere ranijo večino naroda v dno duše; nekateri posamezniki, posebno zaslužni za „novo stvarnost“ pa se hvalijo s stvarmi, ki bodo v zgodovini ostali zapisani kot zločini. „Če hočete, da se doseže spravljivo ozračje, pustite v pozabi stvari, zaradi katerih krvave mnoga srca.“ ^ Svete, gore (682 m) deli vernemu ljudstvu božji blagoslov nebeška Mati Priznali so mi, da imam prav, toda gospodje zgoraj so drugih misli • ■ . Obiskal sem tudi profesorja dr. Izidorja Cankarja. Že ob prvem obisku, pred dvemi meseci sem ga našel bolnega, a sedaj je bilo njegovo stanje vidno slabše. „Gospod profesor, bo treba misliti na poslednje stvari,“ tako sem ga opozoril kot duhovnik in prijatelj iz argentinskih nekdanjih dni, ko je bil on tu jugoslovanski poslanik. Presunila ga je moja beseda; ostro me je pogledal, solza se je posvetila v očeh, potem je pa rekel: „Mislim, gospod Janez! Verjemite mi, veliko mislim! Hvala vam za to besedo!“ Mesec pozneje je spravljen z Bogom zaspal v Gospodu. Bil je namreč duhovnik, ki je slekel duhovsko suknjo, a do duhovskega stanu in do svete Cerkve je ohranil globoko spoštovanje in je pač s tem zaslužil milost sprave z Bogom. še stricu Jakobu sem rekel zbogom. Solze je imel v očeh 75-letni starček in menil: Janez še enkrat „Zbogom! Pa piši kaj! Na tem svetu težko, da bi se še kdaj videla...“ Stric Jakob je moj birmanski boter. SLOVO OD DOMA 13. avgusta, sreda. Zadnjič se je zbrala soseska k sveti maši. Polna je bila cerkvica. Zapeli so in molili. Večinoma nove pesmice in molitve. Že se čuti v tej cerkvici vpliv liturgičnega gibanja, pri katerem vse ljudstvo sodeluje z duhovnikom na oltarju kot dejavni soudeleženci. Komaj sem zmagal solze, ko sem poslednjič spregovoril v slovo in izrazil vtis, ki me je najbolj prevzel ob obisku domače vasi. Prej kdaj je bilo med ljudmi vsakovrstnih sporov in sporčkov, nevočljivosti in celo sovraštva. Danes tega v petkovski soseski ni. Tako lepe vzajemnosti kot je sedaj, nekoč ni bilo. Ko je bil moj brat Peter v zaporu, so sosedje sami prihiteli, da je bilo najprej pri nas vse obdelano, kot je povedala sestra Rezika, ki je v tistih časih nosila vse breme našega doma. Držite skupaj! Pomagajte si med seboj Ko se oglasi zvon, spomnite se, da je božji glas, ki vas kliče v nebesa, pa boste z vdanostjo sprejeli križe, z veseljem iž' polnili dolžnost tudi tedaj, ko jo težkal boste hiteli na pomoč sosedu in sovaščanu. Tako se bomo nekoč srečni našli * večni domovini, če nam na zemeljsk’ morda ne bo več dano nobeno srečanje. Tako sem zaključil nagovor. Podali smo si roke. Nekateri so še stopili z menoj v Rupo. A treba je bil® še v Rovte. Kako naglo se vse to napravi z motociklom, ki je bil seveda P1"1 roki, da sc poslovim še od župnika ’T' cerkve sv. Mihaela, kjer sem pač največ milosti božje na zemlji prejel. Prihitel je dr. Šubic s svojim autofl1 iz Šempetra, da me popelje na mejo. Bil® je že pet popoldne, ko sva sedla po poslednjem stisku rok v auto. „Janez, ne pozabi, da imaš še dom,“ je bila poslednja beseda sestre Rezike. Pridi, kadar moreš pustiti tvoje del® v Argentini. Zmeraj.boš tukaj doma, kot si bil nekoč, je menil brat Peter. Sva; kinja in nečakinja Tilči sta si brisali * solze. Če Bog da, čez deset let. Kadar "bon1 postavil svetemu Jožefu v Lanusu novo cerkev. Še sta mi klicali mali Ivanka i® Mimi v slovo. že je zabrnel auto! Grenko sem začutil v grlu. Molče so stali vsi pred hišo-Le pes „Medvedek“ je lajal in me kregak da mi ni prav nič treba oditi. Pozna sva bila, zato sva ubrala P® krajši poti: čez Veharše, Godovič, Črni vrh in čez Goro na Ajdovščino. BO km krajša pot. še sem željno pogledal iz Veharš nazaj proti domu. Bil je to poslednji pogle® na „dolinco prijetno, kjer ljubi je dom' • Raz črnovrške gore sem še razbral-kje je petkovska cerkvica, potem smo s® na spustili doli v vipavsko dolino. že se je večerilo, ko sem se poslovi' od sorodnikov v Šempetru. Popeljal m® je dr. Šubic na carinarnico, kjer sem opravil tik-tak, a že ob luči. Sedel sem v taksi in ob devetih zvečer sem bil * župnišču v Podgori. Notranjost stolni- ie l HUbljani- kier oil leta 1929 po- «veccn v škofa dr ' eK°tij Rožman Na zgodovinskih tleh l'et^ j1 P^odvidenem načrtu sem imel še 0n dni časa. Kaj vse sem nameraval še Moram v Trst, rad bi na Svete arJe! Rad bi obiskal oglejsko stolnico. ,il Naslednji dan popoldne me je spre-n,,ej?sP°d župnik Bernard v Gorico, da fircč'lnr razne opravke. Vse je šlo po dai;’■ Le denarja mi je zmanjkalo. Toda 80 mi na vero. g0j. k se vrnem iz Gorice, najdem v pod-k; „ ' coski, a tri dni angleški.“ Moj oče se je sila začudil. Prav P°' sebno mu je ugajalo učenje tujih jezikov in stroga vzgoja. Srečne počitnice Zame so bile to srečne počitnice. Vsi učitelji so bili mladi, živahni in nad vs° veseli. Skupaj smo šli na morje, plava11 ali se s čolnom vozili, lovili ribe po re' kah, lezli po hribih, lovili metulje P° rižnih poljih in si bili kot pravi tov»; riši. V septembru so se vrnili Maris11 domov. Moj oče, ki je imel zaupanje vS' nje, me je vzel s seboj v Tokio in n1* izročil njim v vzgojo. Tako sem prišel1,9 tedaj majhno, a danes veliko in znam0' nito srednjo šolo Gyosei, t. j. Jutranja zvezda. V katoliški šoli Študentje so bili tisti čas mnogo sta' rejši, kot so danes. Bili so večji del '* družin, kjer je bilo močno razvito dom0' ljubje, in iz družin, ki so bile radi močm*1 predsodkov povsem proti yaso-naukil (t0 je proti krščanstvu). A jaz sem bil rava1 tak. In tako je prišlo dp mnogih prepir°v 1 m°j>mi profesorji, ki sem jih izzival °ha sam nisem imel nobene verske izo-^r-izhe, zato jim nisem mogel do živega. n tako se končno sploh niso več zmenili Zl> moje izzivanje. Prva misel za spreobrnitev Pomalem se mi je odkrivala notrina Jihovega življenja. Posebno smo zapi> l>_ kako je vsakteri izmed njih pokoren svojemu predstojniku brez ozira na na-rodnost, starost in izobrazbo. In kako so Jubili nas bolj kot sebe; sami so držali r°ga pravila; imeli so zaobljubo in je ^ fogo držali. Vse to more razjasniti le hrtova vera. Ko sem se o vsem tem osebno prepričal, nisem mogel dru-^ kot da sem sklenil — prestopiti v atoliško vero. Hotel sem zvesto služiti ^ortiovini in Bogu, da s tem zaslužim aJo srečo. Bog me je vodil, da sere 'sel do te odločitve in da sem io mogel uresničiti. Očetova prepoved Pa to se ni dalo tako enostavno iz-stt. oče je bil svetovalec pri nekem 0znanem budistovskem templju. Doma olt° *me*' „Kamidana“ (šintoistični'hišni in „butsudan“ (budistični oltar). 10 Prastari navadi se jima je vsako ju-0 ukazovala čast. Naravno je, da sem 0 okleval očetu odkriti svoje namen» ^°nčno sem se opogumil. Napisal sem Pismo in ga prosil, da smem spreje- mati dobi] nauk o katoliški veri. Ko je oče je 1 1° pismo, se je tako razhudil, da 8j] akoJ pridrvel v Tokio in planil z vso izhQ. nadme, naj si take misli za vedno dr-v?e^n *z Slave. „Yaso-nauk je nevaren a ti si že vnaprej zaigraš svoje živl°''nost in si razbiješ ladjico svojeg» t Ienja na teh rečeh...“ Ostal je nri ovJ kar j® rekel- In tako to pot nisem Prodrl 0, s svojo željo. A zopet nisem ime) tov;'’ (*a 'zvršim svojo voljo proti oče-jQ,1' IQ večer sem šel žalosten spat iv Čbm8 $cm vso noč.. . To je bilo v za-etka leta 1893. Oče dovoli Toda Bog me ni zapustil. O počitnicah sem se doma drugič opogumil. Oče je bil najodločneje proti. Tedaj sem poskušal malo govorniške umetnosti. Iti sveti Duh je razvozljal jezik nekrščenega. Govoril sem približno takole: „Iz dneva v dan rastem in sem vedno večji ter mislim na svojo bodočnost. Ne vem, ali ne bom kdaj in kje zašel na slaba pota in delal očetu sramoto. To pa zagotovo, vem in sem trdno prepričan, da morem temu ubežati edino kot katoličan. Zato sem te prosil, da mi dovoliš pouk v katoliški veri. Tega mi nisi dopustil. Z druge strani pa ti je tvoja čast vse in nad vse. Če se zanaprej ne bom dostojno vedel, odpade od mene vsaka odgovornost.“ Oče mi odgovori: „Dobro, naj bo, pustim ti, takoj lahko pišeš ravnatelju.“ Krst v božični noči In tako je bilo. Takoj po počitnicah v septembru se je začel verski pouk. še isto leto je bil na sam sveti večer pred polnočnico krst v kapeli srednje šole „Jutranja zvezda“. Bil sem prvi, ki je bil tam krščen, in prvi Japonec, ki ga je moj profesor krstil. Da bi se pri meni na zunaj kaj spremenilo, ni1 treba niti. omenjati. ,Samo božja volja se je izvršila meni. Bogat blagoslov Od te polnoči je že minulo 40 let. Mnogo spomladnih neviht in jesenskih viharjev je šlo mimo. V mornarico sem stopil še prav mlad, sodeloval sem v treh bitkah in bil pri tem večkrat skoro čudežno-rešen. Od vlade sem bil poslan s posebnim naročilom k sv. očetu — to se je zgodilo prvič v zgodovini Japonske — zaupano je bilo, da spremljam prestolonaslednika, današnjega cesarja, na poti v Evropo in — posebna sreča mojega življenja — dano mi je bilo, da preživim ostala leta v osebni bližini svojega cesarja.“ VERSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI OR KONCU LETA 1959 Katoliški glas je 12. novembra 1959 prinesel sledeče poročilo: Po vsej Jugoslaviji obhajajo letos 40-letnico ustanovitve KPJ. To priložnost so uporabili, tla so vsestransko razgibali delavnost Zveze komunistov. V bližnji republiki Sloveniji se to posebej pozna v raznih dejstvih, ki si jih bomo v nekaj številkah ogledali. Za danes oglejmo si verski položaj. POSPEŠEVANJE CIRILMETODIJSKEGA DRUŠTVA V odnosu do Cerkve in duhovščine je partija letos napela vse sile, da bi še bolj uveljavila CMD med duhovniki. Poleg slavnostnega kongresa CMD, ki je bil v Ljubljani v začetku meseca septembra, je ljudska oblast finančno podprla tudi izdajo zbornika „V nove zarje“. Ta zbornik obsegu razne članke, predvsem spo- mine komunističnih duhovnikov na njih delavnost pred drugo vojno, med komunistično revolucijo in po vojni. To s® spomini pristnih marksistov v črnem talarju. — Ta zbornik pošiljajo sedaj vsem slovenskim duhovnikom na dom, članom ali nečlanom CMD, proti odškodnini tisoč dinarjev. Knjiga pa stane veliko več, kei' je precej zajetna in tudi okusno opremljena ter na dobrem papirju. Pravijo, d» v resnici stane knjiga v tiskarni dva tisoč dinarjev. Torej dodaja oblast iz svojega tisoč dinarjev pri vsakem izvodu. POOSTRENI NASTOPI ZOPER DUHOVNIKE V zvezi s tem povejmo, da se je močno zaostrilo postopanje zoper duhovnike, ki niso v CMD. Tu na Goriškem s° letos zaprli župnika v črnem vrhu Ivana Kobala ter ga obsodili na 10 mesecev zapora, ker je ljudi opozarjal pred nemoralnimi filmi. Na prosto je prišel prav te ni’ Potem ko je odsedel predpisano ka-Iste dni, ko je on prišel iz zapora, v! ScI v zapor župnik iz Šempetra č. g. bert Metlikovcc. O njem so časopisi Udi tukaj v Italiji že pisali, ko je bil sojen na pet mesecev zapora. Pravilno . kdaj poudaril neki tukajšnji časopis Jugov odnos do Jugoslavije, ki ga je po-az_al s tem, da je po letu 1947 prosto-°ljno zaprosil za jugoslovansko držav-Junstvo in ga tudi dobil. Isti časopis je tudi pravilno presodil, da kdor je s civil- n,ui zakonom odrekel pokorščino Cerkvi, ujore od njenih predstavnikov-duhov-a*kov zahtevati, da mu blagoslovijo hišo. °t znano je po prvi obsodbi g. Metli-uvec vložil priziv na višje sodišče v ■‘Juljani. To je priziv sprejelo in vrnilo S?dbo v nov pretres sodišču v Novi Go-*"lci' Pri novem sojenju je g. Metlikovcc a kratko roko bil obsojen na dva me-?Cca in pol zapora. Sodišče torej ni sprejo dokazov za njegovo nedolžnost, tem-..ee je samo znižalo kazen. Na priziv je JUbljansko sodišče novo razsodbo po-dilo in šempeterski župnik je sedaj °ral v zapor za dva meseca in pol. Ča ^ ae en Pr'mer ic znan iz zadnjih TSov; Apostolski administrator insgr. , or°š je predlansko leto sprejel v službo ^hovnika Markeca iz celovške škofije, uvomašniku Markecu so nemški krogi v eovcu delali težave zaradi njegove na-^°dne zavednosti. Vsled tega sc je odjav ’ Rre raiši v Jugoslavijo med ro-. e kot na Koroškem med Nemce. Prišel e sem na Goriško in bil v službi naj-kot kaplan v Solkanu, nato kot j^.Pni upravitelj na Trnovem pri Gorici. 6 a? in živahen duhovnik sc je povsod 1 Jubil, toda ne pri oblasteh, ker ni ^aral vstopiti v CMD. Vsled tega so mu nekaj meseci vzeli vizum in g. Mar-o , 8e je moral vrniti v rodno škofijo Celovec. Ua ^cr smo pri tem, dodamo še to: Jav-tejnost je, da OZNA na vse kriplje pritiska na duhovnike, da se vpišejo v CMD. Kliče posamezne duhovnike, ki niso še člani, in jih po ure dolgo zaslišuje, zakaj nočejo v društvo. Pritiska nanje z obljubami in z grožnjami. To povemo, da ne bo kdo mislil, da so vsi člani CMD v društvu prostovoljno in vsi marksističnega naziranja, kot pisci zbornika „V nove zarje“. Toda ta poostreni kurz do duhovnikov ni opažati samo na Primorskem, temveč v enaki meri tudi drugod v Sloveniji. Znano je, da je ljubljanski ordinariat preteklo poletje objavil opozorilo na duhovnike, naj bodo bolj previdni, kajti že 20 duhovnikov da je v preiskavi, 4 pa v zaporu. Tud; v Mariboru je opažati isto. Neki župnik, ki je pokazal „preveč“ gorečnosti pri misijonu v preteklem mesecu marcu, je dobil 4 mesece zapora. Za zaključek povemo, da taki policijski ukrepi zadevajo duhovnike, ki niso v CMD ali k; so iz njega izstopili. Vse to priča, da ima partija v CMD tisto poslušno orodje, ki naj pomaga od znotraj spodkopati Cerkev in z njo vero v ljudstvu s tem, da je prišlo lepo število duhovnikov, članov društva, v roke brezvestnega vodstva, kateremu je pri srcu graditev socializma in ne božjega kraljestva. Za 40-letnico je zato smatrala partija kot najbolj učinkovito sredstvo v boju zoper Cerkev in vero to, da pospeši in utrdi CMD, kateremu grozi polom, ker nima naraščaja. Pri tem je na eni strani udarila po duhovnikih — nečlanih društva, na drugi strani pa je nagnala vodstvo k bolj pospešenemu delu. Zdi pa se, da uspeh ne odgovarja pričakovanju. P. Aljančič umrl V Ljubljani je po daljši bolezni umrl frančiškan p. Stanko Marija Aljančič. Prej je bil dolgo let župnik za Bežigradom. Zanimal se je za vzhodne probleme Znamenje sredi slovenske vasi in postal doktor vzhodnega bogoslovja. Pogreb je bil dne 18. novembra na Žale pri Ljubljani. Najdba knjižne redkosti Profesor Rupel, predstojnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je pred kratkim odkril redkosti iz prvih začetkov slovenske književnosti. V univerzitetni knjižnic; v Monakovem je našel Kanizijev katekizem, ki ga je spisal slovenski jezuit p. Čandek ter je po prizadevanju ljubljanskega škofa Tomaža Hrena izšel leta 1615. Avtor začenja svoje precej obsežno delo s prošnjo na „serzadobriga brajnza“ to je na dorosrčnega bralca ter se odlikuje po lepem jeziku ter okusnih ilustracijah. Je-zuitje so izdajali katekizme v raznih jezikih, ker so vedeli, da se tako najbolje približajo ljudstvu. Tako je poleg latin- ske, grške, francoske, češke izdaje izše* ta katekizem tudi v slovenščini Sveti misijon v goriški stolnici. G°' riška stolna župnija ni mogla lepše P®°' slaviti svoje 500-letnice kakor s svetih1 misijonom, najprej italijanskim in v adventu še s slovenskim. Ta slednji je bi za goriške vernike tako veličastna sj°' vesnost, da bo šel v zgodovino gorisk® stolne župnije kot nepozaben dogodek' Začel se je v soboto, 5. decembra, s prI" hodom treh čč. gg. misijonarjev'. Ludvika šavlja iz Trsta; Cirila Dem-šarja z Dunaja in Lojzeta Luskarja ® Koroške. Ves teden so se nato vrstil1 govori, zjutraj, popoldne in zvečer, vmes še stanovski govori in pa sv. spoved, saj so bile spovednice stalno oblegane. Vs1 govori brez izjeme so bili dobro obiskovani in verno slovensko ljudstvo je ® tem pokazalo, kako so mu pri srcu sveti dnevi misijona in kako so hvaležni vseiPi ki so sveti misijon s tolikim trudom i® žrtvami pripravili. Nadvse veličasten J® bil sklep misijona v nedeljo, 13. decembra. Lahko rečemo da goriška stolni®® v svoji petstoletni zgodovini ni še videla toliko Slovencev zbranih, kolikor jih J,° priklical od blizu in daleč sklep sv. m1' sijona. Bili so zastopani ne samo g®', riški Slovenci vseh slojev temveč tud Slovenci iz vseh naših okoliških vasi vs® tja do Doberdoba in ICrmina. Mnogo P® je bilo tudi vernikov iz onstran meje, lZ Jugoslavije. Tako so dnevi sv. misijon® potekli v splošno zadovoljstvo vseh, duhovnikov in vernikov. Božični prazniki v Gorici. Zadnje pf1' prave na Božič je letos zelo oviralo lZ’ redno slabo vreme. Že dolgo ne pomnim0 takih nalivov na sveti večer. Proti P0*' noči pa se nas je nebo usmililo, da «m0 lahko zapustili naše domove in se poda*1 k polnočnici. Vse glavne goriške ulice bile bajno razsvetljene, prav tako tud drevesa ob poti. Slovensko polnočni®, smo imeli v cerkvi sv. Ivana, ki je sedaj vsa prenovljena in lepo razsvetljena. K® so se raz kora oglasile naše lepe božič’1® pesmi, smo vsi začutili pravo božiču® razpoloženje. V božično jutro pa je p°s’” jalo sonce in kmalu osušilo ulice in cest®' Božič v Jugoslaviji, čeprav je bil Jugoslaviji Božič delovni dan, so ga 1®' j1jujPrazn°vali tako slovesno kakor še žimoarne v 15 letih komunističnega rest^ ja®ti v Sloveniji in Hrvatski, ki HjC0Pretežn° katoliški deželi, je polnočjo ln druge slovesnosti obiskalo never-ljüj“ veliko ljudstva. Verno slovensko tisti i sP°štuje Božič, pa čeprav mora ta Vr' , na ^e*°- Kako dolgo bo še zijala Zel med ljudstvom in režimom ? 2(jJloz'čni koncert v Gorici. Tudi letos so sto]«'6-'* Pevski zbori priredili v goriški ceo *C1Vzadnjo nedeljo v decembru kon-boži ;J°zlenih pesmi. Poleg čudovito lepih g V1,1 h pesmi smo slišali tudi govor č. ki nnareja Simčiča, solkanskega dekana, pre ,am je z lepo, živo besedo razpletel tfšk i nam* zgodovino petih stoletij go-letii^ 8^ne župnije, ki je v prvih sto-ijp i- sPadala pod Solkan. Ta dan smo pa ‘ tudi izredno čast, da je bil med iw1 na|_nadškof msgr. Ambrosi, kate-'zk;\U' Sm° hoteli prav s tem koncertom 50-1qM* našo vdanost ob priliki njegove Pra, ICe mašništva, ki jo je pred meseci b6ge1?oval. Gospod nadškof se je z lepimi °l>žal m* zahvalil za toliko pozornost ter v , l0val, da nam ne more spregovoriti 0Č6taVen^čini. Vendar je njegova topla, stiia VSaa beseda segla v vsa srca in pu-Z jgi v nas lep odmev. Gospod nadškof je lij \urf,n0 besedo pohvalil zbore in pohva-br0^. . Slovence sploh, zaradi njih do-Wr.Vn plemenitosti. Sledil je slovesen s °v in zahvalna pesem. IVphontinski večer škofu dr. Rožmanu. sPo»v!?or*®ki Slovenci smo se oddolžili biatl 1,111 velikega škofa Gregorija Rož-o ,s spominskim večerom. Predavanje Rra tu Rožmanu je imel g. dr. Martin dobroner’ ki je pokojnega škofa osebno ^Prs’i, p.oznal in nam povedal o njem Za ,aj> kar nam je bilo čisto neznano. Z »i®"Uuček nam je še oktet „Planika“ h°k'm občutkom zapel dve žalo- Dva sveža grobova. Na Silvestrovo so v št. Lenartu v Slov. Benečiji pokopali prerano umrlega msgr. in nadškofijskega notarja na goriški škofiji, Boža Kjačiča. Komaj 58-Ietni je podlegel raku na pljučih. Leta 1925 je bil v Gorici posvečen za duhovnika ter pozneje dosegel doktorat iz cerkvenega prava v Rimu. Leta 1937 ga je pokojni škof Margotti imenoval za solkanskega župnika, leta 1940 pa je sprejel izpraznjeni Madkov kanonika! v goriškem stolnem kapitlju in istočasno so mu tudi poverili mesto nadškofijskega notarja v nadškofijskih uradih Tu je msgr. Kjačič izvršil izredno veliko dobrega. Tisočem naših ljudi, zlasti še beguncem, bo ostal v hvaležnem spominu, saj jim ni oskrbel samo prepotrebnih listin in dokumentov, mnogim je tudi gmotno pomagal in posredoval na različnih mestih. Čeprav je svoje življenje in delo posvetil goriški nadškofiji, je vendar želel počivati v svoji rodni Benečiji ob vznožju Stare gore, kjer kraljuje Starogorska Mati božja. Dan pozneje pa je v Šempoljah na Krasu umrl č. g. Vinko Štanta, šempoi-lajski župnik in dekan devinskega okrožja. Pokopali so ga na novo leto popoldne ob velikanski udeležbi vernikov in duhovnikov iz Tržaške in Goriške. Rojen je bil v Mirnu pri Gorici leta 1884. Svojo prvo duhovniško služo je opravljal v Volčah in nato v Šempetru pri Gorici. Med prvo svetovno vojno je služboval v Komnu in v Kazljah in nastopil po vojni leta 1918 mesto vikarja v Mavhinjah. Leta 1920 je postal župnik v šempolaju, kjer je deloval celih 40 let do svoje smrti. Bil je goreč in svet duhovnik, nesebičen in plemenit v skrbi za podrejene mu ovčice. V prvi svetovni vojni so mu civilne oblasti podelile zlat križec za izredne zasluge, cerkvena oblast pa ga je imenovala za devinskega dekana. Ostal bo vsem v lepem spominu. Duševna tesnoba — sovraštvo nasledek pomanjkanja ljubezni v otroški dobi največja med temi pa je../ Velike težave sem imela v svojem življenju Ko sem bila že poročena, mi je nekoč rekla bivša moja učiteljica: „Vi ste bili najbolj nadarjena učenka v mojem razredu.“ „Zakaj mi tega niste rekli, ko sem bila še v vašem razredu!“ sem ji dejala. „To bi bilo mogoče spremenilo tek mojega življenja.“ TRI ZGODBE In morda še katerega... Le poglejmo si tele primere: M. L. N. — Stara 29 let. Pripadala je neki odlični družini. Zelo izobražena in umsko nadarjena. Imela je doro plačano mesto v neki banki. Priljubljena je bila pri tovariših in prijateljih. Potem ko so jo bili pregledali najboljši zdravniki, jo je banka poslala na zdravljenje v ZDA, ker nihče ni mogel ugotoviti vzrokov bolezni v želodcu. V ZDA so jo po mnogih preiskavah poslali k dušeslovcu. Insulin in pa električni pretresi so odkrili, da je bil vzrok njene bolezni strahotno, neizmerno sovraštvo do matere. Ko je bila še otrok, ji je umrl oče. Mati jo je pustila v nekem zavodu, sama pa odpotovala v Evropo. Kmalu se je vnovič poročila in ljubila le sinove iz drugega zakona. Dekletu se je zboljšalo. Danes žiyl v San Franciscu, ker noče več v krak kjer živi njena mati. G. V. A. Lepa ženska iz ene nai boljših družin svojega rodnega mesta, p mlada se je poročila s fantom, ki jo imel zelo rad. Potovala sta po vsem svetu *1 imela dva otroka. Srečna pa nikdar 11 bila popolnoma. Sama je bila zelo dob** in nikomur ni storila zla, zanjo pa bilo vse nekaj neprijetno. Ozdravili ® ji hrbtenico in sploh vse, kar bi utegni* biti razlog za take njene počutke nezadovoljstva ji niso odvzeii. Koncnv so spoznali: v detinski dobi je zasovr8 žila očeta; to sovraštvo je prenašala prav vse, zlasti na moža. S potno®*0 zdravnikov se je pričela boriti proti 8° vraštvu. Ni sicer popolnoma ozdravela, a vej1' dar je prišla tako daleč, da je dej®* sovražim sovraštvo. E. M. štirideset let je star. Visjjjjj močen, nadarjen. Pridobil si je bil veli* premoženje z vztrajnostjo in pridnosti ' Kljub vsemu je nenadno padel v nek čudno živčno stanje, tako da je vse tr8°v' ske posle moral pustiti družabniku. ^ j vem kakšne probleme je imel, a sam ^ je pravil, da je globoko zasovražil sv0 ljubezni učimo otroka, da živi, da 6 človeško bitje, da je oseba. 1>0 ljubezni ga naučimo, da zavzame Jcinu primerno mesto v svetu in med ''njimi bližnjimi. Po ljubezni ga nauči-“ Premagati strah in sovraštvo. Po Iju-“zni ga učimo ljubiti. r (® otrok ni poznal ljubezni, bo od-pokazal mnogokrat tele značilnosti: * “e bo imel zaupanja vase, ,le bo zavzel svojega položaja v svetu, "e ho našel pravega mesta med sebi enakimi, * bežal bo pred družbo, bojazljiv bo, * sovražil bo, * "e bo imel ljubezni. MOJA ZGODBA Povedala vam bom svojo zgodbo, n h <>l'°bna je drugim. Moja mati je bila r , v°ntno sveta žena, vendar bodisi zanika značaja, bodisi; zaradi okolnosti, nev°ar n*sem slišala od nje v otroški dobi , *"e, ljubeznive, tolažljive besede, ka-s'’® otroci tako potrebujejo. tnv ° Z*° ic Povečalo dejstvo, da 0e i® ravnateljica šole, kjer sem bila 01 let gojenka, mrzila in me poniže- Ali ti otroci uživajo ljubezen? vala pred vso šolo. Zelo sem se je bala. Vendar nisem poznala nikogar, komur naj bi potožila svoje težave. Moja sestra, danes redovnica, in moj brat sta se zaupala mami jaz ne. Kolikokrat sem prijokala domov, pa mi nihče ni dejal niti besedice. Čutila sem, da to nikogar ne zanima. Ko sem imela deset let, sem nekoč naslonjena na neka vrata v hisj občutila tako tesnobo kot nikoli več v življenju. Še zdaj se do potankosti spom. nim tistega trenutka. Da bi se potolažila, sem „bede sanjala“, kar je bilo začetek mojega bega pred realnostjo, kar me je kasneje pripeljalo v živčno bolezen. Ljubezen in nežnost, ki sem jo izkazovala materi, ko sem bila še zelo majhna, sta se izpremenili v oddaljenost, ki se je končala v sovraštvu. V vsem sem ji odgovarjala in po več dni nisem z njo govorila. Vendar se je vse spremenilo, ko je sestra odšla v samostan in je mati zbolela. Takrat sem se spremenila in od tistega dne do šest let kasneje, ko je umrla, se nisem ločila od nje. Medtem sem se bila poročila in moj mož mi je pomagal streči z vso potrpežljivostjo. Ko je umrla, ni nihče dvomil, da je bila najboljša mati in jaz dobra hči. Komaj pa je izdihiila, sem se olajšano oddahnila. V tistem trenutku sem čutila, da šele pričenjam živeti. Potem je bilo vse dobro. Potovala sva in srečno živela. A sčasoma so nastopile težave, ki so iz leta v leto bolj rasle. . . Začela sem čutiti znake nekega čudnega razpoloženja. Volja ni več rada ubogala pamet. Prihajale so na dan hude tesnobe in bojazni. Bojazen zaradi bolezni ljubljenega bitja ali česar koli je strašna in zelo boli, a bojazen kot posledica živčnosti, je pravo rušenje osebnosti. Ne, tega, kar to je, nihče ne more razložiti, in še manj opisati vse trpljenje. Zdravili so me na razne načine. Prvo, kar so zaznali, je bilo strašno dejstvo: nisem se naučila ljubiti, ker me niso ljubili. Hvala Bogu! Zadnjega 19. decembra sem mogla zapisati v dnevnik: „Sem zmožna ljubezni, prvič v svojem življenju čutim, da lahko ljubim." DOBRO DREVO — DOBER SAD Nihče si ne more predstavljati, kaj je sovraštvo. Hvala Bogu, da nas bo sodil pravični Sodnik. Kako strašna bi bila sicer obsodba vseh, ki smo razvili v bolestno sovraštvo pomanjkanje ljubezni v otroški dobi, in njih, ki so bili krivi tega sovraštva. Sovraštvo ali zamera ali užaljenost je eden izmed najtežjih bremen, ki jih mora človeško bitje prenašati v tem življenju. Je neke vrste jez ali zid, ki se zoperstavlja človeku na vseh njegovih Motiv iz Slovenije potih jn mu ne pusti, da bi prosto hodil-Je nekaj, kar greni vsako njegovo ve- y selje. Je neke vrste senca, ki ne hodi ne zadaj ne ob strani, ampak vedno spredaj in, kamor koli se človek obrne, tam je njegova senca, da mu dela temo. V otroški dobi pridobljeno sovraštvo je pravo suženjstvo. Je tiran, ki nikdar ne izpusti svoje žrtve. Dodati je treba k temu še občutek krivde, ki ga ima taka oseba* ker se ne obnaša prav s tistimi, katere bi morala najbolj ljubiti. Kako težka je ljubezen do Boga za tistega, ki ni poznal ljubezni. Kako lahko je bilo ljubiti Boga Tereziki Deteta Je' zusa — ker je bila sad v ljubezni zdrtt' žene družine. K. B- anglikanci IN CERKVENA EDINOST ^Anglikanski kanonik pri papežu Janezi XXIII.) l kanonik Donald Rea je generalni vi-rv anglikanske škofije v Suffolku. V jnnija 1959 je bil v Rimu in je n* izrazil željo, da bi bil rad sprejet šel SV" Janezu XXIII. Sicer ni pri- l v Rim samo zaradi obiska v Vati-HiM’ .ampak se je mudil dalj časa v Ita-Mše 6r )e zbiral P°datke o knjigi, ki jo Ch" t° Pokojnem anglikanskem škofu v DedChesterju- dr. G- K- A- Bellu, ki ie daV?10 umrl in J‘e bil še v letu 1958 jo ^ C.asa v Rimu. Kanonik Donald Rea najprej obiskal državnega podtajnika atikanu msgr. Dell’ Acqua in med po-obV'-'rt>m je i-a povabil kanonika, da naj n^sTa SV' o^o^n- Sporočil mu je, da bo Pa vi' ji dan sv. oče zjutraj maševal v tuj- lnS¥ kapeli v Vatikanu, kjer bo imel sVet Pr^*So o Mariji, Materi Dobrega til a" ^V' °^e l"e me^ sio^bo božjo opa-je ?avzočnost anglikanskega kanonika in ^ugJ'rekcl željo, da bi ga rad sprejel v 4, , ni avdijenci, ki je bila določena za v a‘ia dopoldne. Ko je kanonik vstopil «Že Sebno knjižnico sv. očeta, ga je sv. -Zdravil z besedami: „Pozdravljeni, k$ Sq0(|v kanonik; kajti kanoniki so tisti, Posti «< 6 dosPeli do prve stopnje popol- Kanonik Rea je v Angliji predsednik Bratovščine za edinost cerkva. Bratovščina izdaja glasilo, ki izhaja dvakrat mesečno in nosi naslov Reunion (Zedinjenje). Bratovščina je anglikanska ;n je bila ustanovljena v letu 1926 in je njen „namen doseči in delati za zedinjenje s sv. stolico v Rimu“. Na naslovni strani nosi grb kanterburijske stolnice, nad njim pa je slika stolnic sv. Petra r Rimu in sv. Pavla v Londonu, nad vsem pa so ključi sv. Petra in papeška tiara, vse pa obkroža v latinščini izrek: Tu es Petrus. Razgovor med papežem in anglikanskim kanonikom Kanonik Rea je pozneje v Londonu pripovedoval o avdijenci in je poudaril, da je bil razgovor posvečen zedinjenju cerkva. Kanonik je sv. očetu razlagal, kakšno pobudo in veselje za delo je v Angliji povzročilo sklicanje koncila. Papež mu je odgovoril: „Kadar delamo in se trudimo za zedinjenje, moramo vpo-števati troje: 1. biti moramo zelo krotki in ponižni; 2. potrpežljivost nam je najbolj potrebna in znati moramo čakati na uro, ki jo je določil Bog; 3. izbirati in L- poudarjati moramo zlasti pozitivne argumente in puščati ob strani vsaj trenutno vse tisto, kar nas loči, izogibati se moramo tistim razgovorom, ki bi mogli raniti čednost ljubezni.“ Nato je kanonik Rea navajal besede, ki jih je izrekel Frederic O. Davis, voditelj anglikanskega gibanja za zedinjenje The Dome, ko je bil sprejet v katoliško Cerkev. Davis je navajal, da je Cerkev odklonila njegov načrt za zedinjenje in da je zato sklenil prestopiti v katolicizem, ker da se je „izkazalo, da so vsi anglikanski poskusi za zedinjenje obsojeni na neuspeh in je škodljivo živeti v svetu fantazij.“ Vsekakor Davis ni poznal Bratovščine za zedinjenje in njen način delovanja in je kanonik Itea zaradi tega prepričan, da besede sv. očeta ne pomenijo, da bi tisti, ki v anglikanski cerkvi delajo za zedinjenje „živeli v svetu fantazij“. Brevir Janeza XXIII. Ko je bil kanonik Rea pri sv. očetu, je imel s seboj brevir (nekateri anglikanski duhovniki opravljajo brevir). Papež je brevir opazil in kanonik mu je pokazal podobico Janeza XXIII., ki. jo ima v brevirju. Nato se je sv. oče obrnil k prijatelju kanonika, ki je služil za tolmača in mu je rekel v italijanščini: „Ali se vam ne zdi, da je kanonikov brevir že zelo star in zelo zdelan?“ (Kanonik si . ga je omislil v letu 1926.) Papež je nadaljeval: „Moj brevir ni nov, vendar ni tako zdelan, kakor je njegov. Jaz mu bom dal svoj brevir.“ Naslednji dan je kanonik prejel štiri knjige brevirja (izdaje Mame) s kazali sv. očeta in z vse-mj podobicami, ki jih je imel med stranmi. Med temi je bila tudi spominska podobica s sliko pokojnega očeta papeža Janeza XXIII. Trakovi med stranmi so kazali, kje je sv. oče molil prejšnji dan. Na prvi strani je bil podpis lastnika, pod imenom pa „patriarh Benetk — 1957“, na ovitku pa je bil grb beneškega kardi' nala-nadškofa. Pod imenom pa je bil® napisano: „Ta knjiga je bila zelo pri src® beneškemu patriarhu, ko je bil pri sv-Marku. Zato jo je s posebno ljubeznij0 uporabljal kot papež vesoljne Cerkve vse doslej, ko je opravljal molitve v svoji zasebni kapeli v Vatikanu.“ Slavnostno kosilo Na praznik Srca Jezusovega je bd° slavnostno kosilo Agape v samostanu Srca Jezusovega pri cerkvi sv. Trojic6 nad španskim trgom v Rimu. Slovesnostim je tisti dan predsedoval kardinal Cento in je povabil kanonika Rea 1,9 Agape. Navzočih je bilo 60 romarjev, k1 so prišli v Rim kot člani bratovščine ,,B°' marji za krščansko edinost“. Romarji s® prav tedaj opravljali posebno devetdneV' riico za zedinjenje v cerkvi sv. Petra v Rimu. Kanonik Rea je sedel na sedež®' ki ga je sicer zavzemal predstojnik benO' diktinskega samostana sv. Jeremije. P°' vabili so ga, da bi spregovoril zdravico-Odzval se je in je govoril o veliki zamis*1 papeža Janeza XXIII., ko je sklenil skl*' cati koncil; omenjal je, kako je pap®* priljubljen v Angliji jn kakšno veselje j6 zavladalo med verniki v Angliji, ko *® zvedeli za oklic na koncil. Nato je pr* povedoval, kako je potekala avdijenc9 pri sv. očetu in je pokazal slike svoj6 cerkve v Suffolku, ki jih je prejšnji ds® kazal tudi sv. očetu. Msgr. Dell’Acqua je povabil kanonik9’ da naj se udeleži njegove službe božj6’ ki jo je imel naslednjo nedeljo v ccrkv' , Srca Jezusovega v Lungotevere del Prat1' j Nadškof je opravil pontifikalno služb0 božjo, potem pa je povabil kanonika j k zajtrku. Ad tam pa je kanonik odšel cerkev sv. Krizostoma, kjer se je udel®’ , žil liturgije po vzhodnem obredu. Tam j1 bil gost grškokatoliškega arhimandrit9' It. }e *aJ je novega v argentini? »Itar Marije Pomagaj Škof ;i- januarja, je moronski oltar "Sp-Miguel Raspanti posvetil nov n°v v ncerkvi Marije Pomočnice kristja-Oios Mp°n Boscovem zavodu v mestu Ra- bl-e2jansL1‘ m t?..sl°venski oltar posvečen So -h”®?1 Manji. Za njegovo postavitev Pobud« v srec!®tva slovenski rojaki na tein »- c",gl Janka Mernika, ki živi v P°drnč,v°TrU\.,S tem imamo Slovenci na ,astn» «n e.lkega Buenos Airesa že tri jaltski na katerih kraljuje brez- Peli Marija. Eden je v slovenski kapa v rUgl v, slovenskem semenišču, tretji je i.i zgoraj omenjeni cerkvi. Prva dva R?žman°slovil pok> šk°f dr. Gregorij °b se j® pridela ob 4 popoldne Pan» t aar Marije Pomagaj v cerkvi Ma-stran.omo^nice kristjanov stoji na levi So' , cerkve. Je iz najboljšega marko rn i1Zt)^a^a sta "a brata Mahlknecht, (m Tirolca, ki sta v Argentini po- stavila že mnogo oltarjev. Pod oltarno mizo je iz marmorja izklesan relief, ki predstavlja Brezje v ozadju in begunsko družino v ospredju, kako se poslavlja od domovine. Pod reliefom je napis „Marija, ohrani nam vero in dom*. Osrednji prostor na oltarju zavzema slika Marije Pomagaj. Je lesorez v premeru 1.20 m. Zgoraj je napis „Auxiliadora de los Eslove-nos“, spodaj pa „Marija Pomagaj“, na levi strani stoji lesen kip sv. Cirila, na desni pa sv. Metoda. Vse lesoreze je izdelal g. Tone Oblak. ŠE NEKAJ O NAŠIH NOVOMAŠNIKIH Nove maše so za nami. Novomašna slavja so končana. Novomašniki pa so že odšli v vinograd Gospodov. Trije gospodje iz našega semenišča v Adrogueju: Borštnar Matko, Grom France in Pintarič Anton bodo delovali v moronski škofiji, g. Lužovec Ivan je pri salezijancih, g. Burja Franc pa v frančiškanskem redu. g. Lužovec Ivan, SDB ču g. Pintarič Anton č. g. Borštnar Matko V soboto, 2. januarja, je 217 slovenskih šolskih otrok odhitelo na izlet v kmetijsko šolo šolskih bratov v Gonzalez Catän, kjer pastiruje č. gospod Radoš Martin. Izleta so se udeležili otroci iz Barria San Jose, Berazatcguija, Buenos Airesa, Floride, Morona, Ramos Mejie, San Justa, San Martina, San Miguela in Villa Tesei. Na izletu je vladalo čudovito prisrčno razpoloženje. Najprej so mladi izletniki pod vodstvom svojih učiteljic ter treh katehetov imeli skupno sv. mašo s petjem. Sv. mašo, med katero je bil kratek nagovor, je opravil č. g. katehet Stanko škerbe. Po sv. maši so.se otroci igrali do poznih popoldanskih ur na prostornem in lepo urejenem zavodskem vrtu Proti večeru pa so se s pesmijo vrnili na svoje domove. Uspela misijonska veletombola Veletombola Slovenske misijonske zveze je že tradicionalna prireditev slovenskih lazaristov v Velikem Buenos Airesu, ki prav vsako leto privabi veliko slovenskih rojakov. Glavni dobitek letošnje veletombole je bil televizijski aparat. Skoro vse ostale dobitke so darovali požrtvovalni rojaki. Veletombola je bila v nedeljo, 10. j8' nuarja, na vrtu restavracije „Iliria“ v Ramos Mejia. Udeležba na njej je bil,8 izredno velika. Glavni dobitek — telcV' zijski aparat — je zadel Grabnar. Še trije izleti V januarju so bili poleg posamezni!1 še trije skupni izleti. Na izlet so šli naj' prej dijaki ter dijakinje, dva tedna P°' zneje pa še člani in prijatelji DružaM18 pravde ter člani SFZ in članice SDO- , Dijaki in dijakinje so se v nedelj0 J. januarja, zbrali ob sedmih zjutraj 118 trgu Constituciön. V tamošni cerkvi 9 bili najrej pri sv. maši, nato pa so se 9 omnibusom odpeljali v Parque Perrey1"9' Med vožnjo so navdušeno prepevali sl0 venske pesmi. V parku so vsi prišli P.9 svoj račun. Nogometaši so pokazali svoJ° spretnost v nabijanju žoge, korajžne!9 fantje so se povzpeli na konje in jezdil1' zopet drugi, zlasti dijakinje, pa so se ’ čolni vozili po kalni vodi. Lepo in v veselem razpoloženju J potekel tudi izlet članstva SFZ in SDO" Tudi ti so v nedeljo, 17. januarja, šli v Parque Perreyra. Najprej so imeli v k9, peli Slovenske hiše na Ramon Falcob.j skupno sv. mašo, med katero so lepo -ter nekateri pristopili k sv. obhajilu. ‘ zaJtrku so se s pesmijo na ustih in razi-^"anirn srcem s skupnimi omnibusi od-PeUali v zeleno naravo. Vseh udeležencev , l3'!« IGO. Z njimi je šel tudi duhovni v°dja SPZ. n Kakor vsako leto, tako je Družabna ' &V(la tudi letos v nedeljo, 17. januarja, _ Sanizirala izlet na otok Hiawatha v v ^re- UdeležJba na teh izletih je bila P° lepa, toda letos je bila rekordna, knt • se j® udeležilo nad 200 oseb, med sodimi je bilo lepo število naših starih cialnih borcev in znanih oseb iz našega : Vne8a življenja pa tudi mnogo mladih q Oajmlajših Slovencev in Slovenk. — sv i’^dvanajsti uri je na otoku daroval , • uiašo duhovni vodja Družabne pravde ]' 'lože Jurak, ki je imel po evangeliju sq na{?ovor o krščanskem zakonu. Potem v Se izletniki razpršili po prostranem in 0J>cm otoku, kjer so se posedli v senco ^Sromnih dreves ali pa so se šli kopat 1Zredno prijetne vode reke Capitan. 'Ureditev SFZ in SDO o Slovenska mladina, organizirana v dekr^k’ fantovski zvezi in Slovenski v 15 lski organizaciji priredi vsako leto noveu^bru že tradicionalno mladinsko d-lr.editev z javnim nastopom fantov, prj b Ier šolskih otrok. Tako je bilo P^avijeno tudi za novembrski mladin-dan. Tedaj pa je slabo vreme javni (ir,s:°P preprečilo in je bila lahko samo Uzabna prireditev. te(j^j0Venski fantje in dekleta so pa že i, vaj napovedati, da bodo javni nastop j, edli, kakor hitro bodo imeli nedeljo razpolago. In ta je bila 24. januarja. dj. '!®;vni nastop so začeli člani SFZ in odK .’z Adrogueja. Pomerili so se v t> °Jk*' Zmagali so kljub dobremu od-u u Prvi. Nato pa so članice SDO iz jet,.°na pod vodstvom gdč. Olge Pri-KmjeVe ^eP° izvajale simbolično vajo ge. in 6 Kessler-Blejčeve: „Slovenka sem, itn čem ostati“. Naslednjo točko so vad.’ naraščajniki iz Morona. Na telo-sty'šče eo strumno prikorakali pod vod-ter V1 svojega učitelja g. Avgusta čopa TToro nastopili z njegovo vajo. sii»h v®1 kjer teče bistra Žila“ je bila °hčna vaja, ki jo je prav tako se- Petorica slovenskih mož in fantov, ki je na zadnji mladinski 'prireditvi SFZ in SDO v Buenos Airesu uspešno izvajala lepo vrsto vaj na orodju stavila ga. Ema Kessler-Blejčeva, izvajala pa so jo dekleta iz Lanusa pod vodstvom gdč.' Milke Burjeve. Naslednjo točko so imele deklice različnih šolskih tečajev. Nastopile so s prostimi vajami s slovenskimi trakovi in so žele splošno odobravanje, kakor tudi gdč. Anica Mehle, ki je vodila njihov dobro pripravljen nastop. Za orodno telovadbo, ki jo je izvajalo pet telovadcev pod vodstvom g. Čopa so nastopila dekleta. Okrog GO deklet iz različnih krajev je napolnilo telovač..: prostor ter dovršeno izvedlo prosto vajo, katero sta sestavili gdč. Anica Breznik ter gdč. Marijanca Škulj. Vajo je dekleta naučila gdč. Olga Prijatelj. S tem je bil nastop slovenske mladine na Pristavi končan. SDO je znova razodela javnosti svoje življenje, svoj idealizem. Fantje, člani SFZ pa so bili t.o leto bolj skromni. Mirko Kunčič —- 60-letnik Naša revija se na splošno ne spominja življenjskih jubilejev, ker bi sicer za druge stvari zmanjkalo prostora. Vendar ne moremo mimo g. Mirka Kunčiča, ki je pred kratkim praznoval svojo šestdesetletnico. G. jubilant je namreč najboljši sodelavec naše priloge ,Božje stezice“. G. Kunčič je po rodu Gorenjec. Iz tistega lepega triglavskega predela slovenske domovine je doma, ki mu je pozneje dalo toliko snovi za njegove lepe pravljice. V Lescah je zagledal luč sveta 12. decembra 1899. Po ljudski in srednji šoli je postal časnikar. V uredništvu Slovenca je urejeval kot Kotičkov striček Mladega Slovenca. Poleg dela v uredništvu Slovenca je pisal za mnoge slovenske mladinske liste ter razne revije. V taborišču v italijanski Senigaliji je to delo z veliko ljubeznijo nadaljeval. Za vse nastope slovenske begunske družine v tamošnjem taborišču je Stalno pisal prizore in priložnostne pesmi. Leta 1948 je prišel z družino v Argentino. Kljub težkemu in enoličnemu delu še vedno z veseljem prime za pero. Njegova dela, polna otroške duhovitosti najdeš v Kole-darju-Zborniku, v Božjih stezicah ter drugod. Nekaj posebnega, v resnici nad vse prisrčnega pa je njegova zadnja knjiga „Gorjančev Pavlek“. Na mnoga leta! Pavle Masič umrl Nenadno in brez slovesa je v četrtek, 21. januarja, zapustil našo skupnost ter se preselil v boljšo domovino g. Pavle Masič, uradnik v Slovenski dušnopastir-ski pisarni. V slovenski skupnosti je imel velik ugled. Navdušen je bil za vse dobro. Delal je v Baragovi zvezi, v Družabni pravdi. Pri srcu mu je bilo tudi semenišče v Adrogueju. Zato Je razumljivo, da je njegova smrt napolnila z žalostjo številne rojake. Pok. Pavle Masič je bil rojen 29. junija 1892 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču se je posvetil železniški službi. Služboval je na Tirolskem, v Grobelnem ter na železniškem ravnnt.eljsstvu v Ljubljani. Poleg svojega poklica je živahno deloval tudi v raznih organizacijah. Bil Je steber Prometne zveze ter Železničarske nabavljalne zadruge. Že zgodaj je poste* občinski svetovalec mesta Ljubljane; *' 1938 je bil izvoljen za narodnega P° slanca; 3. maja 1945 pa za tajnika sl°' venskega parlamenta na Taboru. Za njim žalujeta v domovini žena Ivanka ter hčerka Milica, v Argentini Pa sinova Ciril in Janko. Dva sinova pa ste morala dati svoja mlada življenja v čaStl naše revolucije. ZBORNIK „SVOBODNE SLOVEND 1960. Zbornik (koledar) „Svobodne Slov6' nije“ za leto 1960 so uredili: Miloš Stal"®’ Joško Krošelj, Janko Hafner, Pavle FaJ' diga in Slavimir Batagelj. Ovitek je na' pravil arh. Marijan Eiletz. Za slike k P°' sameznim poglavjem sta poskrbela aka' demski slikar France Gorše iz CleVfl' landa in slikar Ivan Bukovec v Argentia1" Uredniki so Zbornik posvetili škof11 j dr. Gregoriju Rožmanu za njegovo tri' j desetletnico škofovskega posvečenja, “j* bi se mu zahvalili za velika dela, ki j1. je v tej dobi izvršil; za osebne žrtve, » jih je iz ljubezni do naroda sprejel nas®’ za junaštvo, ki ga je pokazal v času okupacije in komunistične revolucije; ® vdano prenašanje krivic; za očetovsk® j skrb, s katero je spremljal slovenske Df' j seljence po raznih deželah; za nauke P j spodbude, s katerimi je ohranjal versk® j in narodno zavest med slovenskimi iz6® ; Ijenci. Ker je Zbornik posvečen škof^ Rožmanu, ki je 16. novembra 1959 od®® j v večnost, bomo s posebnim spoštovanj6" j brali njegove besede, ki nam jih je h® i pisal, preden se je poslovil od nas. t j Zbornik ima tudi letos pestro in h6 j gato vsebino. Razprave in razmišlja11^, , nas opozarjajo na važne probleme iz® ljenskega življenja in današnjega svet ■ j ' Milan Komar razpravlja o ljubezni ip .uvS0(ie, Karel Rakovec o problemu dvo-„^.nosti, I, A. o komunizmu in podjct-at8t?. rajn; dr. Bogumil Vošnjak pa o slovenski demokraciji, katere izraz q al*° ustoličenje koroških knezov na nesP°svetskem polju. Razprave so vred-1 da jih bere in premišljuje vsak slo-Ven®ki izobraženec. z» }jubitelji planin in gora se bodo r n.ln'lali za delo slovenskih gornikov in ur,Z ] °.va*cev- O tem beremo v drugem , glavju Zbornika. Vojko Arko je napisal „ ,lco »V južnih širinah“ in popisal tretjo dj a£onsko ekspedicijo bariloškega an-p kluba. Ivan Arnšek poroča o (20s? VzP°nu na goro Cerro Balmaceda iz n Davorin Jereb o poskusu priti Vo i na Veliki ali Zapadni Paine, Oior' nam v članku Weddellovo ra .1® odkriva nekaj zgodovine polarnih Ču-,Saavanj, Dinko Bertoncelj pa zaklju-hat i*a Zbornika s člankom „Ob nu-jz a j1*1 Moltke“; podatke zanj je jemal riik'i °mk0V svoieKa antarktičnega dnev- be ^retji del Zbornika ima naslov: Naša čkan' «’n Pcsem- Črtico „Literarno igra-so , J®‘‘ bodo z zanimanjem brali vsi, ki šol0°^'*’ ®e hodijo v srednjo ali visoko sv ”«uda ura“ je odlomek romana „In cipe ,Se vf*-i naprej“. Pisatelj Stanko Ko-stisV V niem opisuje žalostne razmere in ljud.e- v kateri so živeli zlasti naši mladi Nejje. ko so zasedli našo zemljo kriy61: črtica „Fata morgana“ nam od-ših ‘i lzredne napore, žrtve in stiske na-z6n ,OInobrancev, pa tudi njihovo ljube-Ivanfl° doma in domačih. Napisal jo je uŽen i °.r°8eC- D°žo Kramolc nas s črtico Zorj • .‘.vPeUe med mladino, ki prehitro Pridr,lnt1^e odgovora na vprašanje, kako črtiP l° . k na svet. V zadnjem delu svoje k; jue RPisuje ljubezen dveh mladih ljudi, haniu.’l,Cv'0?**a okupacija. Jože Krivec je 6ov0,? crtico „Tri slike“. V njej najprej dojjjgv o slovenskem očetu, kako ljubi Se tr,,?. zemljo, svoje vinograde in kako kleni/ '1 ^a sina, ki živi v mestu, pripre c na?j°- Potem govori o bolečini jini) ea očeta, zavednega Slovenca v tu-h,aU6r nieKov sin ne uči svojih otrok 'oega jezika. Zaključuje črtico s pismom, ki ga piše stari očka iz domovine vnuku Andrejčku, ki praznuje svoj god v tujini v krogu domačih. V njem mu stari oče priporoča, naj ne zanemarja materinega jezika, ko se uči tujega. Želi mu, da bi kmalu sam mogel videti prelepo slovensko deželo in spoznati življenje ljudi na deželi. „Curek časa“ je globoka psihološka črtica, ki jo je napisal Lojze Novak. Govori o človeku, ki se je na vožnji na vlaku sopotniku izpovedal. Imel je veliko hišo z vrtom. Vanjo so vlomili, zlorabili njegovo ženo, ki je potem rodila otroka. On pa je drevo, ki ne more roditi sadu. Pozneje so našli na pokopališče mrtvega. Policijski zdravnik je ugotovil možgansko kap. Črtica „šotor številka 216“, ki jo je napisal Zdravko Novak, nas popelje na Rab, kjer je 12.000 slovenskih mož, žena in otrok omrlo od lakote in izčrpanja, črtica nam odkriva le nekaj bridkosti naših internirancev. — Tenč nas v „Prav-darjih“ opozarja na staro slovensko napako — pravdarstvo. Našo pesem pa zastopajo: Stanko Janežič, Vladimir Kos in Slavko Srebrnič. Prvi je napisal eno pesem, drugi šest, tretji dve pesmi. Vse so izraz časa, v katerem živimo. „Našim malim“ je naš znani mladinski pisatelj in pesnik Mirko Kunčič, napisal črtico „škratec Rogatec“. Naši vzgojitelji in vzgojiteljice po slovenskih šolah se trudijo, da bi našim nemirnim in razposajenim otrokom čim več dobrega in lepega vtepli v glavo, škratec Rogatec pa jih na vse načine moti. Končno se jim posreči, da ga ujamejo in pošljejo kot vzorec brez vrednosti čez morje. Tudi pesmi: Ded modruje, Majda piše pismo, Umrl je ded jn igrico „Medaljonček“ bo mladina brala z velikim duhovnim užitkom. V izseljenskem letopisu je na prvem mestu članek dr. Miha Kreka „V skrajni napetosti“. Komunizem hoče osvojiti ves svet. Sožitje razumejo tako, da bi morali protikomunistični narodi sprejeti vse, kar komunist; hočejo. Svobodni narodi morajo preiti iz obrambe v protinapad proti komunističnemu imperiju. Za novo leto želi to, kar izraža slovenski prego- vor: „Kadar je največja sila, je božja pomoč najbolj mila“. „Pismo v leto 1960“ je napisal rajni škof dr. Gregorij Rožman. Eno nas druži: Slovenci smo in kristjani. Zato priporoča: ,',Držite skupaj, povežite se prijateljsko v krščanski ljubezni ne glede na število... Glejte na to, kar nas druži. Edinost nam bo dajala moč in odpornost. Močna vez med izseljenci je slovenski tisk... Domača beseda prinaša duhovni užitek, spleta vezi z rojaki po drugih krajih, osamele in zapuščene pa poživlja.. . Potrebno je, da smo vsi izseljenci vsaj s tiskano besedo povezani.“ Dr. Ludovik Puš nam v članku „Slovenci v krščansko-demokratski zvezi za Srednjo Evropo“ poroča o delu te zveze in o sodelovanju zastopnikov Slovenske ljudske stranke z njo. Članek „90 let šolskega boja na Koroškem (1869—1959)“ je napisal Tone Jezernik. V njem nam odkriva krivice, ki jih je avstrijska vlada delala in jih še dela našim slovenskim šolam na Koroškem, ker jim ne prizna pravic, ki jih določa člen 7. zakona o narodnih manjšinah slovenskim in hrvatskim državljanom. Dr. Valentin Inzko poroča v članku „Prosvetna dejavnost med Koroškimi Slovenci“, o delu farnih igralskih družin, včlanjenih v „Krščansko kulturno zvezo“. Članek „šolske sestre v Slomškovem letu“ je napisal dr. Miha Krek. V njem nam opisuje vzgojno in socijalno delo, ustanove in zavode slovenskih šolskih sester v Sloveniji in drugod po svetu. Naslednji del Zbornika je posvečen umrlim javnim delavcem. Janez Arnež nam v njem popisuje življenje in delo dr. Bogumila Vošnjaka, Ruda Jurčec nam odkriva osebnost in delovanje dr. Alojzija Kuharja, dr. Miha Krek pa poveličuje veliko delo, ki ga je med Slovenci v Severni Ameriki in Kranjski katoliški-jednoti opravil rajni Josip Zalar. Poročilo o knjižni žetvi zamejskih Slovencev je sestavil Zdravko Novak. Za stoletnico prihoda prvih Slovencev v zilijo je S. P. B. napisal članek „Bražl lija, dobra zemlja“. V njem opisuje z'v ljenje naših ljudi v tej deželi. Janko Hafner nam v članku „Planetn vek se začenja“ opisuje razvoj raket > o poskusih z njimi. , V zadnjem poglavju Zbornika „Pogl® na prvih deset let v izseljenstvu" Joško Krošelj opisuje razvoj Drustv Slovencev in njegovo delo v tej dob-Zdravko Novak poroča o delovanju SW venskega odra v Clevelandu. Franc P® ' nišek nam v svojem članku podaja pot0' čilo o delovanju Slovenske fantovske zv® ze, Fantovskega mladinskega doma, Sl°^ venske dekliške organizacije, Dekliške»1 mladinskega doma, slovenskih dijask*^ organizacij in Zveze slovenskih skavtov Argentini. Sledi še kratko poročilo o Slovensk®11^ dušnem pastirstvu, o delu Slovenske Ka' toliške akcije in Vincencijeve konferenc®-Pavel Fajdiga je napisal tudi lepo poj0' čilo o slovenskih pevskih zborih. Koleda^ zaključuje kratek članek Franceta Krl_ štofa, znanega gospodarskega strokov n jaka: „Bodimo sodobni v gospodarstvu ☆ Vsebina Zbornika je torej zelo Pest.r‘ in bogata. Pisatelji razprav člankov,J poslovnih del in poročil posegajo v ** ljenje in delo izseljencev. Iz njega zaj® majo snov. Zato upravičeno imenujemo koledar tudi slovenski izseljenski %1’° • nik. Odkriva nam svetle in temne stra našega izseljenskega življenja. r Posebno vrednost dajejo temu Zb° niku besede predsednika Narodnega 0 bora, dr. Miha Kreka, in našega nega očeta, voditelja in vzgojitelja, Gregorija Rožmana, kateremu je ta Zb° nik posvečen. To, kar je rajni škof man, napisal v njem, je njegova oporoKž;l V njej nam je dal poslednja navodila ‘ življenje v tujini. Prav je, da si vsi seljenci ta navodila vtisnemo v spoj1 ’ jih premišljujemo in po njih uredi svoje življenje. ROGLA HIŠA *— oman iz družinskega življenja. — Ita-‘Jansko spisala Hadriana Ehriquet a"'> iz španščine prevedel Stefan Tonkli Milena in jaz sva razdelili svet v dva i ,a: vsaka po svojem osebnem okusu, y r n’ seveda najina izključna posebnost. ai?rn natačno, da vidi večina glav svet lik ^*oveMVo razdeljeno v dva kosa, to. 0 bolj opredeljena in določena, kolikor J preprosta in trmasta je glava in po o tilu vneme, ki jo ima ta glava za Sv°j vzor. u, ^*°j stric je delil ljudi v bogate in jih°^: bogati bi morali uboge ljubiti, pa r ..n*So. ker ubogi s svoje strani bi mo-fli 1 sPoštovati in ljubiti bogate, pa tega vedno delali in so bili zato po mne. j^U Mojega strica zločinski bebci. Treba Poudariti, da je bil moj stric bogat. v ..Moja teta pa je delila svet takole: mdi, ki so se dobro poročili in v ljudi, kj .*'e8a niso dosegli,‘in nadalje v ljudi, v 1,r|ajo upanje, da nekoč to dosežejo in Juu’> ki nimajo več najmanjšega upate ‘ ^ota je bila žena pokojnega begali® sti'ica, dočim se je njena trmoglava s r (a poročila z nekim ubožcem in je u< a zato sklenila najbolj klavern ■»Kon. ievM6*1’ m°j star profesor pa je ozna. Vsakogar, ki ga je omenjal takole: abstrakten človek, konkreten človek. ' Abstraktnim se je z lahkoto odpustilo, če so izgubili dežnik, če so jim v trgovini vedno manj vrnili, kot bi morali, če so deli v žep namesto robca srajčko nečaka dojenčka. Profesor je bil abstrakten, zato ga je žena, ki je bila zelo praktična, imela za budalo. Poznala sem vrtnarja: zanj so bili ljudje korenine in poganjki. Korenine so premagale pljučnice in tifus in če so si zlomile nogo, so jo popolnoma poravnale, kot če bi jim zrasla nova. Poganjki so se pa upogibali ob vsaki sapici, vedno so kašljali in če niso še umrli zaradi prehlada, umrjejo brez dvoma ob prvi influenci. Ta vrtnar je bil lep kos moža, ki sta mu že dva sinova umrla zaradi jetike. Iz vsega tega sledi, da ni nič posebnega, če tudi Milena in jaz deliva svet v dva različna dela. Milena postavi na eno stran vse ženske, ki so našle moža, na drugo stran, kjer je, čeprav nerada, tudi ona, pa vse tiste, ki ga niso še našle. Jaz, ki imam moža že dve leti, vidim na eni strani toliko žena, -ki jim otroci oklepajo vrat, ali jih drže za roko, ali se jim motajo ob krilu in vse te žene ponosno govorijo: moj sin, moji sinčki moji malčki... na drugi strani pa vidim samo sebe, ge brez otrok, ki me niti od daleč ne more potolažiti misel, da je še mnogo drugih žena, ki ne morejo reči moji malčki, moji sinčki, moj sin. II. Gledati s poželjivimi in neutolaženimi očmi na vsak voziček, ki gre mimo tebe; opazovati z nekako zavistno radoved nostjo telo vsake žene, ki se ti zdi ne navadno; ugibati starost vsakega otroka ki skaklja pred teboj — ta neprestana pozornost na nekaj, kar te obdaja z vseh strani, pa ni tvoje, se spreminja kar v nekako obsedenost, v bolestno obsede nost. Koliko je otrok na svetu! Včasim imaš občutek, da ti prihaja naproti brezštevilna množica s svojimi mirnimi očmi, ki blestijo v čistosti, s svo. jimi jasnimi in blagozvočnimi glasovi, s svojimi nemirnimi nožicami, ki morajo neprestano skakljati in ti prebadajo srce s tistimi očmi, ti zadušijo vsako besedo s tistim glasom in ti stopajo preko duše s tistimi nežnimi koraki. Koliko je otrok na svetu! Koliko je tujih otrok! Potem se pa nekega dne zaveš, da je še en otrok zapustil daljno zvezdico in stopa po žarku luči, ki gre naravnost k tebi. Vstaviš se v dvomu, kar skrčiš se od strahu in zrasteš v upanju. In otrok, ki prihaja, končno dospe in ti reče: Glej, tu je kos neba, sešij mi srajčko; tu je nit iz mesečine, sešij mi kapico; tu je kos oblaka, napravi mi čeveljčke. Seveda, prav gotovo! Pripravim ti zibelko ljubezni z mojim življenjem, iz sanj ti stkem rjuhe; v moje srce naberem najlepše podobe, da ti jih denem v roke, da se boš lahko takoj igral s pesmijo. Tedaj izginejo otroci vsega sveta. Na vsem svetu ni nobenega razen njega, ki prihaja na žarku zvezde. Ko vržeš željan pogled na vozičke, ki gredo mimo tebe, vidiš njega; otrok, ki ti prihaja naproti in vleče lesen, rdeče barvan voziček, je on tisti, ki ti vpije za hrbtom, je on; obrni se in nasmehni se mu. Nasmehni se vsem otrokom na svetu, kajti v vseh je on. Človek postaja boljši, ko ve, da na zvezdinem žarku prihaja otrok, ki potrka na vrata naše hiše. * Klice, ki prenašajo dedne lastnosti od roda na rod m. Milena me zdaj opominja, da se n1®' ram resno pripraviti na materinstvo. M ' lena je skrbna oseba, sama natančnost1 modrost: takoj zna poiskati knjig» zdravi nosečnosti, knjigo o dojenju, knJ1 go o zdravju novorojenčka, knjigo.. - 0 kratko: mnogo knjig. Mislim, da ima Milena skritih v tajj nih predalih mnogo razprav, kako naj moža, ker pozna v tem oziru vse skl” nosti o nežnosti kože, o blesku las, o P*"1 mernosti britja: pozna neverjetno mos»‘ dušo in zvijačnost ženske gizdavostb včasih sem mislila, da ima tozadevn0 neko svojo prirojeno, osebno zmožnoS > zdaj pa se mi zdi, da si je vse to znanj pridobila iz knjig iz brezštevilnih knji®’ ki jih s tako lahkoto našteva. Pa, kako je to, da Milena ni našla Še nobenega ženina. . . Sicer sem trdno prepričana o potrebni pripravi za vsak slučaj — zato bo®| brala pozorno vse te knjige, ki so J1 pisali slavni zdravniki, ki so jih izda hiše, ki pripravljajo mlečno moko, ki s° jih sestavile odlične neporočene zdrav niče. Tisočera hvala, Milena, tisočer® hvala! ., Tako sem spoznala gene.* Predstav’ mi jih je neki veliki nemški zdravnik Kakšne posebne stvarce so to! Prebivajo v središču celice in jih 1 na stotine tisočev. Neki skrivnostni trep notek stopi moško jedro pred žensko 1 skleneta živeti skupno. Ustanovita d® niško družbo. Njune delnice so geni. ” je družba ustanovljena, začno geni ^ svojo delavnostjo in vsak vloži v skupn podjetje svojo osebno last To je naj"® dovitejše podjetje v vesolju. To je z1 ljenje: to je otrok. " En gen pravi: jaz mu naprav1 ‘temne oči — drugi reče: jaz mu da ^ zagorele lase — tretji pripoveduje: J® mu dam plemenitaški nos... in jaz S, naredim podjetnega... in jaz pleme , • in jaz iskrenega... in jaz bi mu °tel dati precejšnjo mero hinavščine. In ‘ako dalje. Genov je na stotine tisočev ®k nosi s seboj dediščino izročeno pre-0 stoletij v naročju moškega jedra. ®ak priloži k skupnosti kaj posebnega: stvari, ki se bodo ujemale in stvari, k' °do povzročale hudo nesoglasje in bodo trok resnih skrbi za ravnatelja podje-Ja- Pomislite: na stotine tisočev telesnih ®v°jstev, duševnih, razumskih, duhovnih. ePa prilika za zmedo. Pa znanstveniki ne zmedejo; tako je — in celo gene So Prešteli. Znanstveniki so čudoviti. Zelo jih spo, ^ aJem in čez mero občudujem. Oni ni-11 ne govorijo tjavendan. Če vam kak anstvenik pripravi priročnik prve sno-to se pravi hranilnih kroglic, ki gredo skozi telo kakega paramesija, enostanič- 'ka, ki živi v vodi in je prostemu očesu viden, dobro, morate mu verjeti. On in J6 Ukvarial s sv°j’m paramesijem dva dvajset let, rešil je svojo znanstveno .. ev iz strašne revolucije bežeč s svo-v, 1 inštrumenti in pripravami. In čc ^•n kak znanstvenik zatrjuje, da mora n nekem kraju neba obstojati še en pla-kr i IIlU Je treba verjeti, ker ga je od-2 računi v svoji delavnici, in zares, dal- te’ P° ninogih poizkusih je oko ' JPogleda zapazilo planet natančno nn °zPačenem mestu. st ,anost! Kako čudovita stvar Znan-js^ea'ki! Kako čudovita bitja! Oni žive jn je’ preiskovaje, preizkušnje, sklepaje 8t^ak dan vržejo v ocean nepoznanih a* kapljico resnice. Ko bi ne bilo teh „ , r,Janskih zajedavk, ki se vržejo na Ust° vpsnico in začno tajiti in trditi in Zfil vatjati načela, sestave in miselne s^a.dbe, jz katerih nastajajo žalitve in dot 1 ln v°jne in prekucije in druge po-Zhane nesreče... koliko lepša bi bila Mi , ,°st in koliko bolj občudovanja vred-1 bili znanstveniki. slav ■ ’ ^a se vrnemo k naši zadevi, ni doktor, ko je moj otrok zapustil zvezdo (on pravi: v trenotku spočetja), vprašam: tiste stotine tisočev genov so že vse odločile in sklenile in kar je narejeno, je narejeno? če bo moj otrok ne. koč imel rjave ali zelene oči, svetle al temne lase, me ne zanima preveč. Vznemirja pa me, če bo slepar, strahopetec, lenuh. Da bi moral biti sebičen, nežna čajen, brez časti... ne, to ne more biti saj vendar Sandro in jaz nisva taka! Pa kdo pozna rodove, ki so bili pred nami v tisočletjih? Na vrhu te dolge lestve je tudi Kajn! Vi, doktor, zares verjamete, da vsi vzgojna umetnost ne bo zmogla več kot kako majhno popravilo? Torej ni rešitve ? Naj bo! Verjamem v gene, v moralo, blastulo in v vse ostalo, ker pač verjamem v znanost. Vem natančno, da je le domišljija misliti, da je moj sin zapusti! neko zvezdo in da prihaja skozi temne prostore na svetli niti. A zdaj je pomlad in je neizmerno lepo pričakovati sina spomladi. Zaprem knjige, sedem na vrt, na kolena si denem čepico, ki diši po oblakih, gledam resnične oblake, nabrekle in ble-sketajoče se v sinjem nebu, gledam glog ki osvetljuje grmovje s svojo belino, gle. dam rumene narcise, ki zažigajo s svojo zlato lučjo robove gredic, gledam vijolice ki prevzemajo zrak — in mislim, de more vsa ta lepota vzcveteti v tvoji du§i, moje dete, in more vneti v tebi ljubezen do lepote. Počasi, počasi ponavljam kitice sladke pesmi in mislim, da bo ta pesem nekoč v tebi budila nebeške harmonije. Hočem čuti nad mojimi mislimi in paziti na moje dejanje, da te bosta obdajala nekoč le dobrota in čistost. Mislim, kako bom morala v življenji hoditi vedno skupno s teboj, s to čuječ nostjo nad seboj, s to skrbjo, da bom boljša, da bom lahko tebe učila, tebe vzgajala da te bom vodila po vedne višji poti. . . vkljub tvojim samovoljnim in hudobnim genom! IV. Znanost pravi, da se bo otrok rodU •čez dvajset dni. Otrok se je rodil nocoj. To vam je pravi upornik. Znanost takoj razlaga nepredvidene razloge prezgodnjega poroda. Ona imr vedno prav. Naj bo kakor koli, gotovo je, da j< otrok upornik. Zimska noč, ledena noč! Ali trpite zelo, gospa ? Ne! Nekoč je Bog za kazen za prvi greh obsodil človeški rod na težko delo in na porodne bolečine Pa je dovolil tudi tiho olajšavo Med ljudi je vsejal, ne da bi videli ali slišali, ljubezen do dela in tam, kjer koli seme, se delo spremeni v veselje ženam je vsejal vroče hrepenenj6 po materinstvu in kjer seme rodi, n rojstvo več nekaj strašnega. Ne, ne trpim! čutiti bolečino, ne P°' meni trpeti. Srečna sem, ne trpim! Dolga ledena noč! Zdaj dajejo ženskam pripomočke z8 lajšanje bolečin tudi ob rojstvu. Ah, ta znanost, ki vdira povsod misli, da bo nadomestila neko božjo n»' redbo in jo onemogočila. Pa tu gre za nekaj drugega. Je k° bi pričakovali nekoga, pa mu ne greni6 naproti na postajo, ker dežuje in vier veter. Pa, če nekoga ljubiš, ne boš čud dežja in veter te ne bo motil. In ta, k prihaja, bo meril tvojo ljubezen do nje#8 po tej tvoji prizadevnosti. Dolga ledena noč! Dete pride, ko se prikaže zarja, k1 se ozre skozi okno z rožnatim smehlj8' jem in gledaje na otroka reče: Dobrodošel! Otrok joče. On je tisti, ki polni prvih trenotkov svojega življenja, dočik1 mi osupli občudujemo čudež s srcem P°' nim ganotja in z dušo polno drhteče? veselja. . Dobrodošel! ponovi zrak, kjer stol naše negine misli, naše zavzetje. Bodi dobrodošel! Nihče ne izgovori te besede. Je ^ odgovor, ki prihaja iz prebujenega ne*)S kamor sem smehljaje vzdihnila: Zahvalim se ti zanj, Gospod! Zdaj je treba počivati. Tudi otrok v svoji zibelki. J Tudi vi, noč je bila dolga: tudi v pojdite počivat! Tako ostaneva sama, jaz in on. Rečem mu: ..j Ali veš, da si del mene ? Tvoja kriJ moja kri; še prav pred kratkim je teK^ iz mojega srca v tvoje. Ali veš, da bile vse tiste celice, ki tvorijo & \ nežno meso in tvoje zlate oči, moje, SP8 J L.i® 80 v mojo veliko delavnico, kjer so 1 e Pripravljene? Ali veš...? Tako je, Potem se pomiri. '*UŠi ' Se Pomiril, sinji postaja, krči se, %.Se" 't'reba ga je dvigniti, in ^!afadi njega še jaz ne spim, ne jem m neprestano v strahu. je poklicati zdravnika. “Peci- • m’ Privede mlado doktorico 'Jalistinjo. Milena ljubi mlade stvari, kajti v njih je napredek, duhovitost, bodočnost. Mlada zdravnica ima rada latinščino in po zelo skrbni preiskavi, med katero je otrok, ki je bil nag, postal moder od mraza in dušečega joka, je učeno naštevala celo goro latinskih imen, ki od govarjajo najbolj zapletenim boleznim, ki pa poenostavljena pomenijo rahitič-nost, jetiko. Sandro mi je na svoj natančni in odločni način š®P®tal v uho: Ni res! Ta nič ne ve! Ko sem v odločilnem trenotku mojega življenja rekla Bogu in Sandru: Da — sem tiho in hkrati obljubila, da bom zaupala svojemu možu vse življenje; tak< sem zdaj verjela Sandru in ne zdravnici Pokličemo drugega zdravnika. Ko sem ponoči za trenotek zaspala, sem imela čudne sanje. Množica na pol človeških na pol živalskih bitij oblečenih v kože s strašnimi kapami z rogovi vihteč sulice in loke se je valila me< tuljenjem, teptaje vse pod nogami; za njimi so prihajale ženske in otroci nalo. ženi na starodavne, opotekajoče se vo zove. Sandrov glas mi je rekel trepetajoči od strahu: Lačni so. Potem se je prikazen spremenila tolpa volkov je napadala čredo ovac. Čuti je bilo presunljivo blejanje sredi nepopisne zmede glasov v temni noči in hrum čelad in strašno škripanje. Spet sem slišala Sandrov glas, ki mi je rekel: Volkovi so lačni. Potem sem videla na trgu hrupno množico, omahujoče postave, oblečene v umazane cunje, z očmi gorečimi od so vraštva. Ubili bodo kralja. Lačni so. Prebudila sem se prestrašena po otrokovemu joku. Dvignila sem ga iz zibelke in ga pritisnila na prsi, ne da bi pogledala na uro, ne da bi ga tehtala. Bil je lačen. Drugi dan je šel Sandro k našemu staremu lekarnarju, da bi dobil nasvet glede novega zdravnika in mu je hkrati pokazal zdravničin recept. Otrok? Kaj je otroku? je spraševal s tistim svojim mirnim glasom, z glasdm izkušenega starca, ogledoval preko stekla svojih oči Sandra z vrha do tal, nagibal glavo in dvigal obrvi: ' Ah, tako? Poglej, poglej! — je vzkliknil starček spričo očetovega odgovora. Povej mi, če ni med vsemi temi stv»1 mi česa, kar bi mu škodilo. Ah, pojdi, pojdi — se je smehlja* "" potem ti predpišem kapljice mrzle v0 In še se je smejal tresoč recept roki. — Seveda, če bi lekarnarji prodaj8^ vedno svežo vodo, ali se ti ne zdi, bi bili kmalu ob ugled ? Potem se je zresnil in omenil: — Kaj pa, če je morda ta otr i lačen? m Tako se je zgodilo, da je Sandro vrt1 tehtnico in otrok je ozdravel. „BLAGOR NJIM, KI SO ROJENI V KATOLIŠKI CERKVI“ Mnogokrat slišimo ljudi, ki prezirljivo govore o Cerkvi, češ: „Cerkev je odpovedala, njen nauk je zvodenel, nima nobene moči, nobenega vpliva na modernega, prosvetljenega človeka. Cerkev zatira umetnost in je protinarodna. Kaj naj še iščemo v njej?“ Tako se petelinijo taki, ki dostikrat niso pogledali dalje po svetli kot čez zvonik domače farne cerkve. Hugh Wilson, ki je bil imenovan za poslanika USA v Berlinu, po veri protestant, je izdal knjigo „Vzgoja diplomata“. V njej popisuje vtise in spomine na svojo dolgo diplomatsko službo v Franciji, na Portugalskem, v Nemčiji in rajni cesarski Avstriji. In ta mož, ki menda bolj pozna svet kot pa prazno-glavi zabavljivci, je o Cerkvi zapisal tole: „Nisem ud katoliške Cerkve, a vendar napravlja name silen vtis delavnost katoličanov in večnost Cerkve. Ko so se zrušila kraljestva, cesarstva, Ijudovlade, je Cerkev vedno ostala kot v prvih letjih. Kadar treba, graja tudi vladati in je edina sila, ki jo vsi s spoštovanji’ poslušajo in ki stoji nad ozkimi meja11' narodnosti. Narodi jo morajo poslu»8 , tudi takrat, ko se zdi, da vstaja Pr° njihovim narodnim željam: poslušati morajo politiki, čeprav niso katoličan • Poslanik omenja dalje, kako je C®r kev vedno skrbela za resnično umetno» Govoreč o katedralah v Reimsu in 8 od' lanu piše, kako je Cerkev vedno sp' hujala zlasti vse, ki so se bavili s sta barstvom. „Tudi v najmanjšem kraJ skušajo verniki svojo cerkvico olepšati. vdahniti življenje, dočim so protestant cerkve tako mrtve. Samo v nekatet v neun1-' | velikih angleških katedralah sem na- , lepote, ki je pa niso ustvarili protest811 marveč katoličani.“ Konča pa s stavkom, ki si K8, f vredno globoko vtisniti v srce in kj na) j nas vedno vžiga ponos in ljubezen i naše svete Cerkve: 0m „Blagor njim, ki so rojeni v katol' Cerkvi!“ Editor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Registro de la Propiedad Intelectual No. 574.991 Tiska tiskarna Vilko, Castro Barros 917, Buenos Aires, Argentina Naše ljudstvo na slovenskem delu Koroške še vedno ostaja zvesto tradicijam svojih prednikov. Tudi mladi rod si z veseljem ob lepih praznikih nadeva našo značilno narodno nošo Spodaj : Celovec, središče naše Koroške. V ozadju zasnežene Karavanke na avstrij-sko-jugoslovanski meji iSSfPfSj POVERJENIKI: pisarna, U. E’ijlofin 4158, ',, Buenos AireaOj ÄleM ar 1 p . ; V.S.A.: ^ fciiioS | hBE»»6*« :; - ÄÄve, 1 OntarVo’ ttffiL Italija: Zorn PISčano. i- Klva g&a^&e Pl.-v/.zutta 18, Gorlzin Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi Or,tihi v,Celovec Celoletna naro5-nina zn Argentino in države, 56 ki nanju mejijo, (razen Uruguu-yj>) 230 pesov; za Uruguay Je naročnina 300 2; za TJ.S.A. In Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo 05 «CUritrov; ......... .... drugod protivrednost dolarja.