DUHOVNO ŽIVLJENJE
ANO XI. — NUM. 184 M A Y 0	1943
LA WOOA ESF>Oi^DTUAL
LETO XI. — ŠTEV. 184 MAJ 1943
m
m To so dnevi božje milosti, ki jih nikar ne zanemarite! — Zato prihitite veliki teden!
If
1
M
P
I
S;
m
II
Vel. četrtek: pri sv. Neži (Avalos) govor ob 16 uri. Vel. Petek: pri sv. Neži govor ob 18.30 Vel. Sobota: Paternal: pri sv. Neži spoved od 14-16 ure, ob 16 uri blagoslov velikonočnih jedi. Avellaneda: Spoved na Man. Estevez od 17-19 ure. Ob 18 uri blagoslov jedi.
VELIKANOČ: Na Avellanedi (Man. Estevez) maša ob 9.30.
Na Paternalu maša ob 11 uri na Av. del Čampo (pri Tornu). — Molitve ob 16.30 uri na Paternalu (Avalos) in sestanek za dekleta.
Un pueblo o los ples del Crucifijo
Reproducimoc algunos parrafos de la carta que, luego de relatar hechos horribles, rontinüa con la oraciön: Que se apiade Dios abreviando estos dias. Rezamos mucho.
Hacomos la devociön de los primeros viernes, nos reunimos por la tarde a los ples de la Virgen de los Dolores terminando nuestra süplica con:
"Gime todo el pueblo. — [Tu, Madre, dadnos consuelo!"
Luego lloramos a nuestros padres. hijos, madres. hermunas, hogares. pueblos . . .
Tambien toda America Uoraria con nosotros, si viera nuestro horrible suplicio, en el cual perecemos. Ojalä, no se pierda nuestro sufrimiento . . . Recordamos a vosotros. alli, en la feliz America. jAcordaos vosotros tambien de nosotros! Rezad por y con nosotros, que temblamos rezando entre lägrimas y sangre. Ni en suenos podcis imaginäres lo que nos abruma.
iHorrible! Tiempo aträs reprobäbamos las malas costumbres que se introducian, prediciendo el castigo que habia de sobrevenir. Nos echaban piedras por eso . . . Ahora vino todo aquello y peor!
Hoy tiene todo una terrible venganza. Todo descuido en la familia; toda amistad rechazada; todo humillaciön y abuso: toda omisiön de sacrificio; toda deuda de amor . . . toda culpa tiene ahora su castigo. Asi estamos pagando todas las deudas con sangre y lägrimas entre luego y miseria . . . Rezad para que Dios nos infunda iuerza y luz, para que conserve siquiera la semilla para el porvenir mas leliz.
Pero basta de lägrimas. zSomos por eso pesimistas? |No debemos seri o! Hay toda-via algtin rayito de luz y consuelo. Un gran consuelo nos inlunde la reflexiön: Es Dios cuien nos visitö, quien nos purifica. j Sera para un mejor porvenir! Luego hay tanto heroismo. Caen las victimas por la religiön. verdaderos märtires y por lo tanto poderosos intercosores.
Tambien nos inspiräis consuelo vosotros, en America, que sois nuestra esperanza, resurrecciön.
Muchos son los miles que h an sido ya sacrificados. Todo estä lleno de tumbas y siempre aparecen nuevas . . . Pero toda-via hay muchos que esperamos en un porvenir, dispuestos todos a sacriiicarlo todo, dar la sangre y la vida, para que Dios nos conserve en este bendito suelo nuestro pueblo esloveno, para que pueda servirle con corazön puro y lici.
|No! No somos pesimistas. Tenemos una juventud que Dios ha de salvarla y conservarla, lo que imploramos con los corazo-nes destrozados, pidiendo tambien a Vosotros que nos cpoyäis por lo menos en la oraciön, lo ünico que podeis hacer pot nosotros.
para socorrernos

}f:
Brcni mir vsem rojakom
Vstajenje trpeči domovini.
Pod križem j c šola življenja in trpljenja. Tam se ustavijo solze, sc umiri trpeče srce. Saj je Velikemu petku sledilo Vstajenje.
Zato je Križ v tolažbo vsem trpečim in v upanje tudi našemu križanemu narodu.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4 3 1 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
Na VELIKI ČETRTEK govor pri sv. Neži, Avalos 250, ob 16 uri.
Na VELIKI PETEK pa ob 18.30 uri istotam.
Na VELIKO SOBOTO. Na PA. TERN ALU:	spoved od 14-16 ure,
Avalos 250, ob 16 uri blagoslov vel. jedi.
Na AVELLANEDI:	Spoved od
17-19 ure. Ob 19 uri blagoslov vel. jedi. (Man. Estevez 630).
Na VELIKO NOČ: Maša na Ave-llanedi ob 9.30 uri.
Maša na Paternalu, Av. del Čampo 1653, ob 11 uri.
MOLITVE na Paternalu, Avalos, ob 16.30 uri.
2. MAJA: Maša na PATERNALU za Franca Kavčič.
Pri sv. Rozi v dober namen ob 12 uri.
MOLITVE na Avellanedi ob 16.30 uri.
9. MAJA: Maša na AVELLANEDI obl. za Frančiško Hladnik.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za Franca Velušček.
MOLITVE na Paternalu.
15.	MAJA: SPOVED pri sv. Neži, Avalos, od 14-16 ure.
16.	MAJA:	Na PATERNALU
blagoslov zastave z mašo ob 9.30 na Av. del Čampo. Med sv. Mašo skupno sv. Obhajilo.
MOLITVE na Avalos, nato čajanka na Paz Soldän.
20. MAJA: praznik Vnebohoda. Maša ob 12 uri pri sv. Rozi za duše v vicah.
23, MAJA: Maša na AVELLANEDI.
MOLITVE na Paternalu.
30. MAJA:	Maša na PATER-
NALU.
MOLITVE in SHOD V LURDU z začetkom ob 15.30 v votlini in nato kot vsako leto lurška procesija z obema zastavama in lurško Marijo.
BRATOVŠČINA ima na AVELLANEDI 2. maja sejo in shod. — Na PATERNALU seja 9. maja, Shod 16. maja.
POROČILA STA SE v Castelarju DRAGICA BERNETIč in ZORKO BANDELJ, oba iz uglednih in zavednih naših družin in ob spremstvu mnogih rojakov.
f ANICA ZAVRTANIK je padla kot smrtna žrtev v cvetu let, stara komaj 21 let. že dolgo ji je izpodkopavala njene živi jenske sile nemila smrt, dokler ni mlado življenje ugasnilo. Njeni stariši žive na ul. Pareja, kjer imajo almacčn. Naj v miru počiva dobra mladenka!
VELIKONOČNA SPOVED bo na PATERNALU na Vel. sobot ood 14-16 ure na Avalos. Na AVELLANEDI na Vel. soboto od 17.19 ure.
“LA VIDA ESPIRITUAL”
es ima revista mensual de la Colec-tividad Eslovena.
Invitamos a los abnpatizantes que tambičn se suscriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimiento de esta, revista. El abono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRBCTOR de la Revista es el capellän de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48-3361 y 0095.
ADMINISTRACION: Paz Soldän 4924. Tel. 59-6413.
Prav posebno ste povabljeni, da se vdeležite skupnega sv. Obhajila na dan blagoslova zastave 16. maja. Blagoslov in sv. maša bo na Av. del Čampo.
BLAGOSLOV SVEOGORSKE ZASTAVE
bo 16. maja z vso slovesnostjo. Ob tej priliki pričakujemo vse rojake od blizu in od daleč. Prihitite, da boste videli to prelepo zastavo in naš dar Svetogorski Materi, da bomo mogli z večjim zaupanjem prositi za rešitev naše domovine in za mir.
Tudi popoldne se vrši slovesnost in sicer na Avalos 250. Molitve bodo ob 16.30. Nato sledi čajanka z zabavico v šoli (Paz Soldän 4924).
Nekateri boste prinesli kak prigrizek, drugi pa boste prispevali kak centavo, pa bomo imeli polno mizo in pošteno razvedrilo. Gotovo pridite vsi člani Bratovščine. Povabljeni ste pa tudi drugi rojaki. Vsak član naj še koga s seboj pripelje.
Ob tej priliki se bomo tudi pogovorili o nalogah Bratovščine.
ZBIRKA ZA ZASTAVO: Prispevali so Kralj 1.—, Lakner 2.—, N. N. 7.—, Mozetič 3.—, Gomišček 1.—, Gabrijelčič 3.—, Markič 1.—, Troha P. 3.—, Rogelj 6.—. Skupaj 27. — S.
Ker se nam je urinila pomota v zbirki Vide čebron, je treba odšteti 28.35 $ in še 10.—, ki so bili vpisani dvakrat, enkrat z imenom, drugič pod N. N. Tako da je doslej bilo nabranih 426.65 S- Imamo torej še nekaj primanjkljaja m zato prosimo, da še prispevate. Zastava sama stane 440 $, postranski stroški znesejo še nadaljnih 50 $.
TISKOVNI SKLAD.
Mnogo rojakov uvidi svojo dolžnost, da podpro “Duhovno življenje’ ’, katerega skušamo kljub povečanim stroškom vzdržati na primernem položaju, ne da bi dvignili cene. Prispevali so za sklad: Ostrouška 1.—, Troha $ 2.—, Pirih 1.—, Lavriha 2.—, Kapitan 1.—, Uršič 1.—, živec 1.—, J. L. 5.—, Samopomoč 2.—, Kovačič 1.—, Senica 1.—, Furlan 1.—, Frankič 1.—, Mozetič 5.—, Gomilšček 1,- , Gabrijelčič 2.—. Skupno v dveh mesecih: 28 $.
Prosimo da še prispevate!
SHOD U LURDU.
Zadnjo nedeljo v majniku se vselej zberemo na prelepem shodu v lurškem svetišču. Letos se bo to zgodilo 30. maja.
Začetek slovesnosti bo v votlini ob 15.30 od koder se razvije procesija po galerijah in se med lepim petjem vrne v cerkev.
Letos nas bosta spremljali na tem potu tudi naši dve prelepi zastavi. Prihitite našo skupno molitev za naše častne potrebe, za blagor domovine in za mir sve-
torej vsi od blizu in daleč, da dvignemo ta. Prinesite s seboj lurško pesem.
25. MAJA obletnica smrti NELIDE DOVŽAK. Sv. maša bo pri sv. Rozi ob 8 h.
IZ SEVERNE AMERIKE smo zvedeli razveseljivo novico, da je kot sad vseslovanskega kongresa zaprosil in dobil audijenco pri državnem tajništvu slovenski odbor. Slovensko depu-tacijo je predstavil Luis Adamič, ki je s prepričljpivimi besedami pridobil simpatije drž. podtajnika S. Wellesa. Slovenski tajnik P. Kazimir Zakrajšek je predložil državnemu tajniku spomenico z vsemi slovenskimi zadevami in prošnjami, med katerimi je najbolj povdarjena integriteta slovenske zemlje, do katere nam gre pravica; povdarjene so tudi nepopisne žrtve, katere naš narod dopri-naša za zmago zavezniškega orožja. Državni tajnik je zelo ljubeznjivo sprejel našo deputacijo in ji dal zagotovilo, da se bo Amerika zavezela za naše pravice in da so njemu osebno dobro znane silne žrtve našega naroda, s katerimi zasluži prijateljstvo Amerike, kateri je naš narod dal že toliko velikih mož.
Slovenska deputati j a je bila nadvse zadovoljna z doseženimi uspehi.
Važna zadeva bodoče Slovenije je tudi prošnja, ki jc bila naslovljena na predsednika Roosevelta, da naj se stvo-rijo v Ameriki slovenske čete, ki bi bile pripravljene na trenutek, ko bo treba osvoboditi našo domovino in bodo takoj ustvarile red. Ni tak način imajo formirane sedaj že norveške, nizozemske, avstrijske bataljone.
“V JUGOSLAVIJI ZNOTRAJ’’ nosi naslov knjiga, ki jo je spisal po angleško znani pisatelj Louis Adamič, v kateri je predložil svetu sedanji bridki položaj naše domovine.
SPOMIN DVOJNEGA DOGODKA, ko je prevzel jugoslovansko žezlo Kralj Peter II. in druge obletnice vdora v Jugoslavijo smo imeli 4. aprila. V cerkvi sv. Roze se je vršila služba božja, pri kateri se je zbralo prav lepo število rojakov in je prisostvoval poleg odpravnika poslov dr. Domini ko viča tudi jugoslovanski bivši minister dr. Andjelinovič in še razni drugi odlični predstavniki kolonije.
Popoldne se je vršila akademija v Jugoslovanskem domu na Dock Sudu, kjer je zbudil posebno pozornost nastop dr. Andjelinoviča, ki je prišel v Argentino z avijonom in prinesel iz Sev. Amerike marsikatere novice.
ČIKAŠKI ŽUPAN LAUSE odpotuje te dneve v London in bo obiskal velika angleška mesta, kjer bo imel predavanje o mestnem gospodarstvu, ker je znan kot prvovrstni strokovnjak teh zadev. Ta mož je tudi zaveden Slovenec in bo pač stori; marsikaj tudi v prid naše nesrečne domovine.
INTERNACIJE SLOVENCEV SE NADALJUJEJO
Italijani so začetkom avgusta odpeljali v internacijo okrog 1.200 ljudi iz okraja Črnomelj. Odpeljani so bili v Monferra-to provinca Alessadria v Piemontu.
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA
Slovenski jezikovni tečaj je že pričel delovati. Priglasite torej svoje otroke. Nikai ne zanemarite lepe prilike, da boste imeli tudi to veselje, slišati iz ust lastne dece prelepo slovensko besedo.
Priglasite otroke na Paz Soldän 4924, Paternal.
VELIKANOČ,....
Zares je velika, je silna, je neskončne tolažbe polna za človeka ki blodi po solzni dolini, ki stopa s križem obremenjen . . . Morda je beda v hiši? Kaj bo jutri, ko bo izčrpano vse, kar je bilo spravljeno? Bolezen se je. oglasila. Kaj bo? Otroci so nehvaležni. Mesto da bi pomagali oslabelim starišem, jim grenijo njihove že tako težke ure ....
In če pošljemo našo misel tja čez morje, kjer se zvija domovina v krutih bolečinah, v bedi, v krvi, v solzah ...
Kako blizu meje svojih moči pride človek. Ali naj obupa? Ali naj omahne? Ali naj brezbrižno stopa čez gorje bližnjega? Kam naj se ozre v uri najtežje stiske?
Na podnožje križa, kjer je visel med nebom in zemljo Odrešenik sveta, na videz brez moči na videz strt in ponižan do dna ... Vsi so z glavo majali nad njim. Vsi so bili razočarani nad njim. Menili so: vse je končano. Prevarali smo se nad njim v katerega smo toliko upanja stavili.
Pa je kmalu prišla ura, ko je bilo konec ponižanja, ko je njegov križ postal vir tolažbe in je vzšla zarja slave za Križanega Gospoda. Zmagoslavno je vstal od mrtvih, ko je dopolnil mero trpljenja, ko je izobličil do zadnje poteze vzor, ob katerem naj zajemamo moči mi, kateri razumemo, da nam je po Gospodu Jezusu prišlo odrešenje in podučen j e in zgled za naše obnašanje v uri preskušnje.
Za Velikim petkom trpljenja in ponižanja sledi tudi Velikonočno Vstajenje. Seveda za tistega, ki je v svojem trpljenju ^dan in močan kot naš Gospod, ki se Vanj ozira in Njemu svoje trpljenje v močni veri daruje. Podoben mu je v trpljenju, pa mu bo podoben tudi v vstajenju.
Zmaga nad slabostjo, bedo, bolečino, žalostjo je v zaupnem pogledu na Križanega. Zmaga nad smrtjo samo in plačilo za celo večnost je pa v iskreni ljubezni do Gospoda, s katerim bomo vstali v slavo.
SKRIVNOST VELIKEGA ČETRTKA je pa spet dragocen zaklad, ki se nam stavi pred oči v dneh Velikega tedna.
Nevede in nehote išče srce človeško svojega Boga. Kakor magnetna igla teži proti severu, tako teži duša človekova po združenju z Bogom. Mnogi ne razumejo klica svojega srca in se vržejo v nižine življenja, meneč da bodo
SVETOGORSKA ZASTAVA
Kar obstali boste, ko se vam bo prikazala.
Zato pa nikar ne zamudite velikega dogodka, ko bomo to prelepo zastavo blagoslovili.
Zgodilo se bo to 16. MAJA ob 10 uri pred SV. MAŠO na AV. DEL ČAMPO 1653.
Tisti dan pa mora biti za vse Slovence spominski dan. Zato ste vsi rojaki povabljeni, da prihitite k naši skupni goreči molitvi za blagor domovine in za mir, dopoldne in popoldne.
Blagoslov se bo vršil dopoldne na Av. del Čampo, POPOLDANSKA SLOVESNOST pa bo na AVALOS 250, v cerkvi SV. NEŽE ob 16.30 uri.
Popoldne se bo vršila tudi čajanka s pri-reditvico, katere se boste gotovo radi vdeležili.
Čajanka bo v šoli, Paz Soldän 4924.
Povabite svoje znance in prijatelje in prinesite tudi kak prigrizek, da bo tako tisti dan kot naš slovenski družinski praznik.
Kdor bi želel akega pojasnila, naj vpraša na Paz Soldän 4924, U. T. 59-6413; pri g. Cotič, Fr. Beirö 5388 (Villa Devoto) in pri g. kaplanu Hladniku.
Imamo še nekaj primanjkljaja za zastavo, zato prosimo, da še priložite svoje doprinose.
v uživanju našli to po čemer vpije njihova duša. še bolj pa zapadejo zmoti, ker jih s svojimi nakanami slepi še zapeljivec.
Toda prazno je beganje za maliki, kajti Boga išče naša duša.
Na Veliki četrtek pri zadnji večerji se nam je dal Gospod Jezus kot božji kruh. Njega, po katerem z vsemi močmi stremi naša duša, imamo v sveti hostiji, da ga lahko pričujočega verno častimo, da Vsemogočnega zaupno prosimo, da prijatelju svoje skrbi potožimo, da Njega v svetem obhajilu prejemamo.
Boga je lačna duša, čeprav v zaslepljenosti človek hlasta po minljivih užitkih. In prav On se nam daje v sv. Hostiji, pri sv. Obhajilu.
Tisti kristjan, ki to razume, kdor se približa božji mizi in sprejme Jezusa z ljubečim poljubom in zaupnim objemom, bo kmalu doživel, da je vse do tedaj zastonj iskal prijatelja, kateremu more vse zaupati in od katerega more vse pričakovati.
Poskrbite, dragi rojaki, da očistite svoje srce, da z neomajno vero, trdnim upanjem in zvesto ljubeznijo pristopite k svetemu Obhajilu. če se boste brez pridržka dali, boste brez pridržka tudi vse prejeli!
ROMANJE V LURD SE VRŠI 30. MAJA POPOLDNE.
BLAGOSLOV SVETOGORSKE ZASTAVE 16. MAJA. K blagoslovu prinesejo tudi iz Avellanede zastavo Bratovščine s podobo Marije Pomočnice Slovencev.
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Poslovil sem se od rojakov in Miramara. Po gladki cesti smo se gnali nazaj in dosti prazno pot smo imeli. Je pač tako da vsaka stvar za kaj prav pride. Pomanjkanje nafte je dobiček za — pota. Preje je tista cesta vse mrgolela brzečih voz, sedaj pa tiste, kateri imajo nujno pot nosi pulman, drugi pa na bregu širokega morja premišljajo minljivost tega sveta...
Lepa bi bila pokrajina, če bi bila porastla m lepo obdelana. Z lahkimi vspetinami se menjavajo dolmčice. Kakšna žitna polja bi to bila! Tako bi mislil človek! Kdor pa pozna gospodarski položaj dežele razume, zakaj je vse tisto zanemarjen pašnik. Oni Črnogorec v Miramaru mi je s svojo zgodbo lepo pojasnil to stvar. Mož je založil 60.000 $ v čakro. Z drugim svojim rojakom sta se polotila dela in doživela sijajno letino prvič in drugič. Toda kaj pomaga, če pa je bila cena taka da sta pri vsem bogastvu ostala pod cesto... Tretje leto je pa sledila še slaba letina in fanta sta bila ob vse.. . Ni bilo plačano niti delo niti strošek.
Ta dežela ima preveč polja, pa premalo ust, da bi pojedle pridelke. Izvoz pa tudi ne doprinese toliko, da bi izdatno dvignil ceno poljskim pridelkom. Kako narobe gre svet, kadar ljudje hočejo po svojih postavah. Na eni strani se hočejo znebiti nevšečnosti, po drugi pa padajo v usodne posledice svoje lahkoživosti. Doma so vsi dobro vedeli, da je za delo treba rok. Marsikje je plevel rastel po njivi, ker ni bilo, kdor bi ga pobiral. Zato so pa ljudje razumeli, da je treba okrog hiše veliko otroškega žavžava... Res da so bili otroci najprej dobri za jesti, toda v skupni šoli med seboj so se naučili mnogih čednosti lepega življenja in kmalu so njihove pridne roke tudi za delo prijele in s pridnostjo so vabili iz tal takega kruhka, ki ga tukaj za drage denarje ne moreš kupiti. . .
Sodobni ljudje pa nočejo otroškega kriča. ... Pa tega bi še nemara prenašali. Toda nočejo življenja, ki stane žrtve. Dežela nima toliko ust kot pridela kruha, lenuhov pa na pretek, — ker so rasli otroci kot razvajenci, za katere je moralo biti vse, samo da bi sirotek ne trpel”. .. Pa se ni mlad naučil pridnosti, ne nesebičnosti; pač pa je rastel v lenobi, v razvajenosti, v samoljubju in še, siroče ubogo, vse krmežljavo za vedne zdravnike.... Sodobni ljudje hočejo življenje v mestu, kjer se plača delo na uro. .. So raje stisnjeni v zatohlih luknjah. Jih moti otroško kričanje... So pozabili, da je človek rojen zato, da si z delom in trpljenjem služi srečno večnost. . . Zato pa po svoje delajo in zato pa tudi posledice svojih napak nosijo... Toliko je prostora in toliko je kruha v tej deželi, ki rabi miljone in miljone delavnih rok... Toda iz družin, ki imajo samo dva otroka bo izšlo malo takih, ki bodo v stanu ustvarjati blagostanje te dežele! Kje in kdaj naj bi se naučil te lastnosti razvajen otrok, kateremu vse ugodijo, ki si po lastnem okusu celo jed izbira!... Zato pa s koruzo kurijo, iz pšenice špirit delajo, v mestu pa ljudje lačni in brezposelni postopajo.. Ven na polje, ven v deželo, to bi morala biti želja pametnih ljudi. Nič zato, če bo manj denarja. Pa bo prostora za otroke, ki ne bodo nikomur delali napote; pa bodo otroci znali od mladega za delo prijeti; pa se bodo naučili stanovitnosti, pa bodo rastli v zdravem zraku.... Ta dežela potrebuje 100 milijonov ljudi in take vodnike, ki bodo razumeli svojo nalogo. S pametnimi odredbami se mnogo naredi, mesto da bi trošili miljone za pustne norosti, mesto da bi prirejali razkošne oficielne bankete, mesto da bi rušili hiše za graditev Av. 9 de Julio... Tisti denar in tisti trud naj bi obrnlii v rešitev naselitve
notranjosti dežele, pa bi ne bilo nobenega brezposelnega, kdor bi delati hotel ;pa bi stariši ne imeli moreče skrbi kako najti svojim otrokom dela in zasluxka. . Pa bi se ne bilo treba gnesti v zatohlih mestnih luknjah kjer je v vedni nevarnosti telesno in dušno zdravje; pa bi se otroci ne valjali celi dan po ulicah v svoje pohujšanje in v nadlego drugim...
J	MORSKA PROCESIJA
Bilo je 3 febr. Po letnem času je to v dobi največje vročine. Pratika bi imenovala tiste dneve — “pasje”... Toda, ko sem izstopil iz pulmana, je nemilo potegnil veter, da me je kar nevšečno pohladilo. Vemo da je v tej deželi vreme nagajivo, pa vseeno je kar nepričakovano, kako se prevrže iz vročine v mraz.
Ustavil sem se pred hotelom Sasso. Tamkaj so neki naši rojaki. Pa sem dobil le en znan obraz. Presenečena je obstala pred menoj Marija Pertotova, ki je tamkaj s svojo gospodo. Ni pa toliko presenetilo mene, ker sem vedel, da jo najdem. Sporočile so mi o tem dekleta dekliškega krožka, v katerem je tudi gospodična
Marija.	,	.	.
Kako pa kaj naša dekleta? se je pozanimala.
Sedaj ima krožek počitnice. Bomo videli, kako bo začel potem, ko se oddahne? V San Antonio smo imeli prav lep sestanek. V aprilu bo pa že spet začel kaj z delom.
Jaz bi prav rada kaj več prišla blizu, toda človek je zavezan. Pa vendar moram reči, da sem pri zelo dobrih ljudeh, ki mi radi dovolijo iti med pametne ljudi in prav rada grem med naša dekleta. Škoda, da ne pokažejo več zanimanja.
Med tem je prišla njena gospa, ki me je pozdravila kot starega znanca, čeprav je še nisem nikoli videl. Kmalu mi je razložila od kod njeno poznanje. Oni imajo vedno slovenske dekleta v hiši. Saj mi je imenovala več naših mladenk katere poznam. Posebno se je zanimala za Pepco...
“Pepca? — Katera Pepca je to?”
Tam nekje v Lanusu šivi sedaj. Saj ste jo vi poročili. Ima dve sestri....
že vem. To je Pepca Bovconova. Ni temu dolgo, ko sem bil pri njej...
In tako sem mesto enih našel druge znance, da sem se moral kar na silo posloviti potem, ko sem se s toplim čajem oborožil proti mrzlemu vetru, kateri me je čakal zunaj.
Bila je Svečnica. Doma visijo navadno “sveče” od kapa, v Argentini pa teče od brade... Meni je pa kar prav storil tisti čaj, ker je med tem veter postal še bolj oster.
Hitel sem, da morda še najdem v mestu vsaj konec procesije “Morske Zvezde”. Dan Svečnice je praznik “Stella Maris”, katera ima v Mar del Plati krasno svetišče, kjer je vsak dan v času letovanja izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Eni tekmujejo v tem, kako bodo bolj živina, kako bodo v sebi bolj pogazili podobo boljo, katero so dobili s svojo dušo, zato pa se dobe druge dobre duše, ki skušajo dajati zadoščenje žaljeni božji Pravici in zato nikdar ne najdeš prazne tiste cerkve... Kakor tudi nikdar ne najdeš praznega hudičevega templja, ki je kazino. ..
Ta dan, na praznik Stelle Maris, se pa nabere ogromna množica vernih in radovednih, tistih, ki jih veseli vse kar je zunanjost, pa tudi oni, kateri hočejo javno dati Bogu čast, da popravljajo za tistimi, ki javno božje stvari sramote... Mnogo tisočev naroda se zbere na sijajni procesiji, ki se konca z mrakom. Pohitel sem jaz, da bi se kaj te procesije v j el, toda samo razhajajoči
se narod sem še našel. V dolgih vrstah so stopale gojenke nekega zavoda. Gotovo jih je bilo kakih 5U0. ti kozi desettisočero množico omnibus kar ni mogel najti prehoda.
Slovesnost Morske Zvezde je bila veličastna, kakor so mi razložili drugi. Posebno je bila izdatna pridiga znamenitega govornika, ki je opozoril zbrane na veliko napako javnega življenja, ki je v tem, da verni ljudje tako radi prepuščajo monopol lepote in harmonije sveta brezvernim ljudem, ko je vendar vse bogastvo božjega stvarstva dana otrokom božjim, kateri bi morali znati prav vrednotiti vsako stvar božjega daru in tako postaviti vse na pravo pot ter tako izriniti zlorabo, v katero človeka zavaja njegova neurejena strast. Ko bi imeli verni kristjani dovolj odločno voljo vsaki čas, nikdar bi svet ne prišel do nesrečne blodnje XIX stoletja, ki je “izmislila” nadčloveka. .. Pa bi tudi XX, temu stoletju, bila prihranjena tragedija sedanje vojne, ki tistega “nadčloveka” ubija... in ga mora ubiti, ker je nečloveška pošast. Besede modrega moža, katere so premisleka vredne in katere je tudi marsikdo nato premišljeval.
NE NAPREJ, NE NAZAJ!
Treba je bilo napraviti še nekaj obiskov. Dobil sem naslov stavbenika Travaglia, o katerem so rekli, da je naš človek. Ko sem se pozanimal zanj, sem spoznal, da ga vse mesto pozna. Stopil sem na dom in sem našel uružino, ki me je prav po naše ljubeznjivo sprejela, toda že sem hitel naprej, da obiščem še druge, ki so večinoma doma od Gorice.
Še ena pustolovščina me je čakala tisti dan. Moj župnik P. Carbone je imel priti v Mar del Plato. Čeprav je Argentinec od glave do nog, ni še tega mesta videl nikdar. Za sprehode nikdar ni 'imel' časa in ga je letos prvič njegova pot privedla v pravljično Mar del Plata. Ob uri, ko sem sodil da ima priti, sem pogledal tja, kjer se je imel nastaniti. Gledam, gledam. . . Tistile človek? Je ali ni naš Carlos? Vse je pravo, samo ostrižen je drugače. Tedaj je pogledal nazaj in prav on je bil. Prišla sta skupaj z župnikovim autom. Tudi Tudi Karelnu pristojajo počitnice, tako je presodil župnik. Malo kdo daje svojemu strežniku počitnice. . .
Začuden me je pogledal župnik in prav vesel je bil, ker tako se bo mogel takoj kam obrniti. Zato smo kar takoj skočili v avto, da se ogledamo kje da smo. Jaz sem bil kažipot.
Kar k morju! Kam pač drugam? Saj to je bogastvo tega mesta! Tamle je “Descanso Don Bosco”. Poglejmo no, je menil župnik in zavil iz ceste doli proti obrežju, ki je cvetelo v srebrni peni valov, ki so naskokoma objemali obalo.
El Santuario de Monte Santo. — Šobre ima montana de 700 m apareciö, hace 400 afios, Nuestra Sefiora dando origen a las peregrinacionea. La imägen que alli se venera es la del nuevo estandarte yug&slavo.
VOŠČILA VAM POŠLJEM
Ko mogla bi iti na goro visoko, da videla vas bi, trpini, tolažila vas in solze z vami točila: po sinovih Slovenije'
Za mir bi z vami Kraljico Svetogorsko prosila.
Mati Slovenija, naj bo dovolj tvojih mučenikov dovolj krvi naših slovenskih junakov,
Dovolj požganih vasi in brez domov siromakov. Vstajenja, vstajenja prosimo, Gospod, naj vstane s Teboj tudi naša domovina.
To so za Vas moja Velikonočna voščila
Pepca
Kaj pa je? Vprašanje ni čakalo odgovora, kajti že smo vedeli dobro kaj je. Kolesa so se vrtela, pesek je pršel na vse strani, auto pa je iskal izhoda naprej in nazaj, toda le vse bolj se je vdiral. . . Na! lepa nakana je to! Sedaj pa imamo, je menil župnik, ne da bi se razburil.
Toda predno smo se izmotali iz voza, nas je že obdala skupina ljudi. Takoj smo imeli lopato, vprle so se roke v našega konja; kar hitro je bil na trdnih tleh. Nekaj podobic, par svetinje, pa smo bili mi zunaj oni pa srečni!
Kar hitro je bilo treba naprej, kajti pri Lupino-vih so že čakali, kakor je bilo napovedano, toda jaz nisem imel v programu onega prizora izpod “Descanso Don Bosco”, zato sem se malo zakasnil.
še enkrat smo se zbrali rojaki. Nekateri novi obrazi so se tudi pokazali. Čeprav se tisti večer nismo prav dolgo zamudili, je bilo dovolj, da jo je prej odkuril zadnji omnibus. Toda saj so ljudje dobri! Kar na cesti sem ustavil avto, in ne le da so imeli zame mesta; še celo prav veseli so bili in naravnost na moj stan so me zapeljali, da sem prišel domov še v krščanskem času.
SKOZI MAIPU IN AYACUCHO
Naslednji dan je bilo treba dalje ob 9 uri. Isti prizori prostranega argentinskega, polja, ki ima prostora za tolike milj one ljudi, pa stoji kot žalostna pušča. Vlak je tekmoval s Condorjem, kateri vozi svoje pul-mane tik ob železnici po gosposki asfaltni cesti. Toda tisti vlak ni bil za tekmo! Kot pijanec, ki se ustavi v vsaki beznici, je postajal, kot da se nikomur nič ne mudi. Pa nič ne hasne, če človek protestira. Saj sem že preje vedel, da je njegov vozni red tak. V skladu s tem smo tudi prišli v Maipii, kjer sem imel dve uri kasneje vlak proti Tandilu.
Maipü je malo podeželsko mestece. Kakor siromak rad posnema bogatina, da bi se vsaj v nečem priličil njemu, katerega v vsem — zavida... Tako tudi mala mesteca rada posnemajo velika. Prostorne trge so razkrili med prašnimi cestami, za katere seveda ni denarja, da bi jih tipkali. Ker ni šetalcev, kateri bi pohodili travo, tudi ni treba oskrbovalca parka, svet se pa zastonj dobi. .. Tako se tudi Maipü ponaša z gosposkim parkom. Toda zastonj sem iskal klop, na katero bi se vsedel. . Mesto nima posebnega gospodarskega pomena. Ima pač precej veliko železniško delavnico, v kateri popravljajo železniške stvari, ker je važno železniške križišče, drugače pa ima pomen samo kot središče kmetijstva, ki ima tam okrog mnogo živine.
Spet je potegnil vlak naprej proti mestu Avacucho postajo pred Tandilom. Tamkaj so pred nedavnim prevzele zagrebške sestre sv. Vinka mestno bolnico Pred mca je pa sestra Ulpiana Zakrajšek, doma iz Notranj-
13. MAJA JE OBLETNICA SMETI FRANČIŠKE HLADNIK. Ta dan Ido ob 10 uri pri sv. Rozi maša obletnica. 9. maja bo na Avellanedi tudi sv. maša za rajno mater.
El dla 1 3 de May o se cumplirän 2 an os de la muerte de Francisca Hladnik, mama de P. Juan. Se oficiarä ese dia a las 10 horas en Santa Rosa de Lima el funeral en sufragio de su alma.
ske. Najavil sem ji že prej moj prihod in, ko smo obstali na postaji, sem jo kmalu tudi res našel med čakajočim narodom. Škoda da mi ni dal vlak več kot par minut časa. Ayacucho je namreč precej veliko in bojda tudi lepo mesto. Toda naših ljudi tam okrog ni. V Maipii so mi samo o enem povedali, da je bil v železniških delavnicah, pa je že čas odkar je bil premeščen drugam. V Ayacucho pa sestra Ulpiana v enem mesecu časa, odkar je bila tam, še ni mogla najti nikogar
Vlak je spet zganil, še eno uro bomo drdrali. Počasi je začela pokrajina spreminjati lice. Vse več drevja se je pojavljalo. Tam na obzorju so začele rasti sence, ki so segale vse više in čez čas so nas obdajale iz vseh strani srednje visoke gore.
Širok gozd evkaliptov je brzel mimo nas. V njegovi senci je čemela živina. Saj je pa tudi bil dan tak, da bi se psu jezik posušil. Tako nemilo je žgalo in pripekalo, da so se sopotniki kar topili v potu. Nismo se veliko ustavljali. Naprej je šlo proti “rajskemu Tan-dilu”. Saj pravijo v Buenos, da je Tandil nekaj čudno lepega. Meni ta kraj ni več tuj, ker sem ga že pred leti tudi videl. .. Toda brez vsakih iluzij sem čakal, kdaj se ustavimo. In če bi imel kaj iluzij, so se mi kaj jader no razblinile, ko seje zarežal vame konjski okostnjak, ki je v senci nadaljeval svoj počitek in ga morda še nadaljuje. .. kot žalostna priča minljivosti.
Slednjič smo le prišli. Najprej sem stopil v trgovino s sadjem, da pojem kak sad. Pijača bi mi ne bila v hasek. Nato sem se namenil po mestu in obiskal najprej Ušajeve, ki sem jih po dolgem iskanju slednjič našel skoraj na vznožju slovitega tandilskega parka. Pohitel sem tudi gori na breg, ki tako zelo sliči s svojim značilnim stolpom ljubljanskemu gradu. Skozi borov gaj se prepleta steza in stopnice gori v vis. Kar postal sem in nato tudi sedel v senco, pa ne toliko radi sence, kolikor radi prijetne vonjave borovega gaja. Kaj časa že je minilo, ko nisem imel prilike, da bi užival tisto dišavo, ki je vse drugače prijetna kot duhovi v perfumerijah. . . Pa sem se zavedel, da je prav da. postanem. Saj je kar lilo iz mene. Preje na vlaku so se potili drugi, sedaj je bila vrsta na meni. Sicer pa je bil čas zato. Saj sem prehodil že kakih 20 kvader in v soncu, ki je za noja — in ne za človeka.
Na podnožju tistega brda se je raztegnilo mesto Tandil. Ima kakih 20.000 ljudi in nekaj industrije. V prvih časih je tja pohitelo mnogo naših rojakov, ker so sanjali, da je tam nekaj takega kot naša domovina. In ni bila njihova misel brez podlage. Saj je res pogled iz višine nekaj takega, kakor da bi gledal tja čez Vipavsko dolino, če še malo domišljija deluje, na vidiš gozdove in polja in vinograde. .. . Pravim , če deluje domišljija, kajti kadar si ogledaš stvari od blizu ne boš našel vinograda in tisto polje je tudi samo za podobo. To niso vipavske in tudi ne kraške njive, in tudi škržata ni na hrastu, pa tudi hrasta ni, kjer bi škržat crvčal. Pa vendarle. . . V celi provinci Buenos Aires ne najdeš bolj prijaznega kraja kot je Tandil. Jaz ga že nisem in kdor ga je, naj se oglasi in pove kje! Tja je nekoč hitelo mnogo naših, pa so kmalu bili siti tandilske idile.
Dobil sem naslove še dveh naših družin. Poiskal sem Razpetove, rojake iz cerkljanskega, katerih doma-
čo vas poznam in Kraljeve, ki so doma iz Trebč pri Trstu. S tem je pa bila že tudi ura pozna. . . In tudi koga naj bi še iskal? Je še naših ljudi. Morda še nekaj desetoric samskih ljudi in morda kdo z družino, ki delajo v kamnolomih. Toda to leži kakih 20 km vstran in zato nisem mogel misliti nič nanje. .. Škoda, da ni o mojem prihodu nihče nič vedel. Menda ni nihče od vseh rojakov videl v našem časopisju mojega obvestila? Zmenili smo se pa, da se prihodnjič že kaj bolje najdemo.
TUDI KOMARJI KAJ VELJAJO
Še sem pogledal v hišo nekega znanca od prejšnjega obiska, toda bil je na potovanju. Torej k počitku. Kam? Čim bliže na postajo, kajti vlak gre že ob 5 uri zjutraj. Torej v hotel Victoria.
Dobil sem sobo. Ko sem povečerjal sem dobil tudi svečano zagotovilo, da me bo “sereno” zbudil ob 4.45 uri. Postelja je bila, in ne trda. Toda kdo bo spal s tako vročino, ki ni kar nič pojenjala. Konečno je le malo popustila, zato sem odprl naddurje, da dobim kaj svežega zraka. Toda oglasili so se nepovabljeni gostje. Moj, moj, moj. ... se mi je sladkala komarjeva pesem. Ti lepa ljubezen, kako me imajo radi. Takih prijateljev pa res najdeš na vseh krajih, ki bi ti radi kri pili! Včasih so še bolj nadležni krščeni kot tile tandil-ski komarji. Pa sem jim napovedal neizprosno vojsko in poskusil spet zaspati. Kmalu'me je topla pesem njihove velike ljubezni spet zbudila. Spet sem mil “moj, moj, moj, moj...’’ in spet je bila ofenziva in spet premirje. Tako se je ponavljalo vsak čas. Med tem se je pa pripeljala nevihta. Napovedovala se je še zvečer. Blisk, tresk in grom so pohladili ozračje in je vse zaspalo. Samo komarji so bili bolj željni moje krvi kot spanja. Pa je postalo tako prijetno, ko je še ploha dovršila svoje delo, da je spalo vse razen — komarjev. Njihova ljubezen do mene je postala spet tako izdatna, da so me zbudili. Prav tedaj je pa tudi vlak zapiskal na postaji. Pogledam na uro in tedaj sem videl, da lahko komarje na miru pustim; kar pohiteti je treba, da vlaka ne zamudim.
Ti šmentani komarji! Čuvaj je zaspal in glasno smrčal -pred vrati; komarji so pa njegovo nalogo izpolnili.
Zdrmal sem zaspanca, da naj mi vsaj vrata odpre!
Počakajte, počakajte, je klical, pa mi je vendarle vrata odprl.
Vlak mene ne bo čakal, sem odvrnil in stekel ven v dež in ravno na postajo, kjer sem še ravno prav prišel. če bi ne bilo komarjev, bi me ta čuvajeva zaspanost stala kakih 150 $. . . . Torej je le res, da je tudi komar koristna živalca!
V Rosariju te je vršil “semenj” v korist vojnim v jetnikom. He aqui el pabellön yugoeslavo en la “kermesse” realizada por los aliados en Rosario.
LA PAGINA PARA LA JOVEN
LA REUNION DE LAS JOVENES se realizard el 25 de abril (Pascua) en Paz Solddn 4924.
Las ultimas reuniones fueron mir/ animadas y Ya se ve que estdn teniendo gran actividad las jövenes.
Concurran pues, porque las esperamos como a buenas amigas. para pasar juntos algunos ratos agra-dables Y para sacar provecho y hacer bien.
Invitmos a todas las jövenes y a sus amigas. a que concurran en Semana Santa a los sermones en la iglesia Santa Ines (Avalos 250).
Jueves Santo a las 16 horas.
Viernes Santo a las 18.30 horas.
El capricho en estado permanente, ninguna fijeza, cam-bio perpetuo, como los cabritos, que estan comiendo y parecen muy pegados a su ocupacion, pero de golpe una pirueta, un paro brusco, un salto inesperado. /Por que? Ningün motivu. Antojo, capricho. E so revela ausencia de reflexion, egoismo prof undambente arraigado, el cul to del "yo' , hasta la ido-latria.
La caprichosa, causa malestar, alejamiento, escandalo. /Que confianza se puede tener en quien va dando vucltas a merced de los vientos? /Que puede esperarse de ese espiritu de “mosca”, que solo busca satisfacer sus caprichos, hacer su voluntad, sin cuidar en absoluto de los interes de los dernas?
Debemos ser diseretas en todo rnomento; discreciön en los ojos, en los labios. Ni querer verlo todo, ni querer decirlo todo. Esa mama de no querer ignorar nada, ni lo bučno ni lo malo, es curiosidad malsana, es indicio de un alma quc jamas guardarä recogimiento y a quien una bagatela es bastante para interesarla y no le dejara lugar para las cosas grandes.
Las que habt an poco, raramente faltan a la caridad.
Evitemos el ridlculo de ser una joven amiga de coma-drerias. Esto de manejar las tijeras,... es tan conuin, que nuestra lengua no respeta nada. Todos pasan por nuestra censura, pero, cuando se trata de nuestra propia persona. . . Sc diria que venimos al rrjundo privados de piel, si consi-deramos el sufrimiento que los menores roces nos producen. Šobre todo čiertos dias, no pueden decirme nada. /Me ha-blan? me irrita; /se callan? me irrita tambien; si en una con-versacion, creo entender alguna alusiön, menos amable, to-cante a mi persona, me pöngo furiosa, que nadic me diga nada, porque le tapare la boca.
Cuentase de dos vigilante que se tenian un odio y desprecio profundo, porque al hacer la guardia, ninguno queria decir lo mismo que el otro. *Parece tonteria absurda, pero esto se repite diariamente, sobre todo entre las mujeres. Si se escribiesen los relatos de las discordias entre mujeres, desde el comienzo del mundo, jQue coleccion de mesquin-dades! Que novelas somos capaces de hacer por un simple indicio. Fulana dejö de saludarme, el otro dia, desde la otra vereda. jFue intencionado! Pero ya le pagare con la misma moneda. Todo lo traigo a mi memoria,' pero solo olvido una cosa y es que la otra; distraida — no me viö — pero mi imaginaeiön da vueltas, y veo cosas que no existen; el con-ceder demasiado a la imaginaeiön me expondrä a grandes riesgos. Es muy diestra en hacer locuras.
En un discurso, acerca del valor de la virtud, habla-ban de una mujer que cuidaba a su hermana demente. Mu-chas veces baja del monte para ir a lavar en un torrentc. Cuando vuelve a subir con su carga toda via humeda, no es raro ver a la loca de la casa, astuta, apoderarse de la ropa •limpia, arrastrarla por el barro y desgarrarla. Entonces cs pre-ciso desarmar a la infeliz que aülle y rie — y dulcemcnte bajar otra vez al torrente sin quejarse. . .
/No podemos ver en esto un simbolo? En lo intimo de un ser, vive una loca, sujeta tambien a travesuras. Si no la
KROŽEK JE ZOPET ZAČEL SVOJE DELOVANJE
4. apr. se je vršil lep sestanek, na katerem sta imeli besedo dyc gospodični.
Lidia Garavaglia je povdarila, v skladu s postnim časom, kako velikega pomena je post za dušo in telo.
Kako napačno ravnajo ljudje, ki iščejo vrednost življenju v tem, da strežejo svojim željam, ne da hi pomislili, da neurejene želje človeka neštetokrat spravijo v bolezen in v nesrečo. Ne sme biti grlo merilo jedilnega lista, temveč trezna zmernost: mora brzdati nasilen apetit.
Vsaka bi bila rada lepa! Toda ni vsaka dovolj močna, da bi si znala odreči po okusni slaščici, po , prijetni jedi. . . Potem pa iščejo vse mogoče načine, kako zgubiti na teži....
Post je najbolj uspešno sredstvo za ohranitev “linije”.
Toda velika škoda je, če človek misli na post samo v kolikor je koristen zdravju in lepoti telesa in ne dvigne svojih namenov, ter posveti svoj post kot žrtev Bogu, posnemaje Gosjaoda in svetnike. Na ta način postane post veljko vreden duši in ostane koristen telesu. Kako smoterno je napravil Stvarnik človeka, ko mu ista žrtev velja za dušo in za telo; ob enem služi telesnemu zdravju in lepoti ter krasi tudi dušo in jo utrjuje.
Nato je spregovorila gdčna. T^oemi Arrangurtn o splošni vrednosti in veliki pomembnosti zatajevanja. Saj to je tisto, kar človeka močnega in velikega naredi, kar ga dvigne iz okov telesnih želja in postavi duha nad telo. Po tej poti doseže mladenka moč, da stre" v sebi kaprice, da se da voditi iskrenosti napram vsem; da je vsak dan ista in se ne spreminja z vetrom. Da zna biti dobra nasproti vsem brez ozira na svoj sentimentalizem.
Taka postane sonce in izžareva srečo na vse in bo nekoč tudi osrečila svojega moža, svoje otroke in svoj dom.
Tega se pa učimo od Kristusa, ki nam v postnem času prav posebno glasno govori o žrtvi in zatajevanju.
Ob koncu sestanka so se dekleta dogovorila, da se čez teden spet zberejo, da se pogovore o nadaljnem delu in da urede tudi zabavni del krožka.
11. aprila se nas je spet zbralo lepo število, to pot okrog mize in je kar prehitro minilo popoldne v zabavni igrici, katero nam je prinesla gospodična Haidee Guerra.
Na Velikcnoč ob 15 uri se vrši naslednji sestanek, katerega se vse vdeležite in boste prav prijetno presenečene !
16 maja, na dan blagoslova svetogorske zastave, ste dekleta prav posebno povabljene, da se vdeležite slovesnosti dopoldne in. popoldne.
Popoldne se vrši čajanka, pri kateri boste imele mladenke tudi opravka, da ne bomo pri praznih in neurejenih mizah.
vigilo, jcuanto tiempo perdido y, si no se tienc mucho cui-dado, no respeta nada. Lastima grande, despues de haber velado cuidadosamente por la blancura de mi alma, durante meses en teras, ver esta blancura rasgada, y arrastrada por el barro, dehido a una falta de precaucion, a una simplicidad, a un abandono injustificado.
Guardemos sicmjDre el dominio de nosotras mismas.
Dice un eseritor que la juventud no fue hecha para el placer, sino para el heroismo, cs verdad que para conscrvar nuestras buenas costumbres, debemos ser heroicas y necesi-tamos serlo luchando tenazmente con nosotras mismas, con nuestras imjnerfecciones.
Noemi Arranguren.
Sestanek za mladenke bo 25. aprila ob 15 uri na Paz Soldän. Bo zelo zanimiv!
V gozdu nad Tržičem.
NEKAJ ZA STARIŠE
LASTNEMU OTROKU NE ŽELI DOBRO!
Ko človek opazuje življenje in stvar malo premisli, pride neštetokrat do zaključka, da lastna mati in oče ne želita lastnemu otroku dobro. Ena taka prilika je
POTUHA.
Mnogo je staršev kjer daje potuho oče ali pa mati, včasih pa kar oba. Oče želi pridobiti naklonjenost otrokovo s tem da razveljavi odločne odredbe materine; mati pa s tem da pomiluje otroka, kadar ga je oče ukoril. To je nevaren strup za vzgojo.
Druga pogosta napaka je GRDA BESEDA.
Živel sem v isti hiši z mladima zakoncima, ki sta imela dva otroka; večji je imel 3 leta. Zakonca sta imela to slabost, da sta se za vsako stvarco prerekala. Nekoč je prišlo prav do hudega prepira. Ko sta že končala svoje litanije, je mati rekla večjemu otroku:
pojdi k očetu in mu reci: “La p......— Otrok
je ubogal, šel je k očetu in čeprav jecaje, izpolnil naročilo : pa-papito la p. . . palio. . .
Kar tresel sem se od jeze, ko sem bil temu sam priča. Tisti materi sem tedaj napovedal njeno poznejše življenje; in prišlo je, pa še preje nego sem jaz sam pričakoval.
Mnogo takšnih in podobnih sem že videl. Pa ne le jaz. Vsi vidimo to in vendar, kljub stoterim skušnjam človeštvo rine v brezno! Zakaj ? Zato ker ljudstvo je površno in večina ljudi živi tja v en dan brez, misli, da “vsak je svoje sreče kovač’’ in da si vsak ustvarja svojo prihodnjost in pripravlja srečo in nesrečo svojo in svojih otrok.
Koliko skušenj ima vsak iz svoje mladosti. Pa kakor narodi pozabljajo žalostne izkušnje iz zgodovine ter spet padajo v stare napake in spet morajo z ognjem in krvjo izravnavati, kar bi z modro besedo vodnikov bilo lahko odvmjeno, taka je zgodovina družin in taka je usoda narodov.
Z mnogimi očeti in materami sem se razgovarjal o tem in jih opozarjal na takele vzgojne napake. Dobil sem odgovor: “mene je MOJ OČE DDRŽAL V KLEŠČAH, jaz pa nočem tako! Mojemu otroku dam svobodo... itd. Večji lump če bo, boljše bo živel!’’ — Takšen oče sam sebe slepi! Nikar ne budali! Ko boš star, bo tvoj lastni otrok slabši napram tebi kot neznan človek in celo batine boš dobil od lastnega sina ali hčere. Toliko te bo spoštoval, kolikor spoštovanja zaslužiš. Razbrzdanost v katero si ga porival bo najprej tebe samega tepla.
Mnogo mamic sem že slišal, ko so se pritoževale čez lastne hčere ali sine, da ne skrbe zanje. Kako sta p vidva skrbela za otroka, ki sta ga prepuščala vsem njegovim slabim nagnenjem? Na njivi raste plevel, če ga ne pleveš. V otroku rastejo slaba nagnenja, če ga ti, ki imaš leta in skušnje, ne vzgajaš kot treba. Prav kakor je dobra žetev in bratev nagrada skrbnemu delavcu, so dobri otroci plačilo skrbnim in modrim starišem. Trda roka katero vodi umerjena ljubezen, je neizogibno sredstvo prave vzgoje. NE RAZVAJAJ OTROKA; ne ugajaj mu njegovim sitnosti. Star, resen mož, mi je takole razkril, ko sem imel 23 let:	KDOR SE MLAD
VESELI, SE STAR ŽALOSTI!
Koliko pretresljivih zgodb človek čita. Kar zgrozi se človek nad okrutimi zločini. Ko bi pa poznal stariše hudodelca in kako je rastel in se gojil tisti človek, bi se nemara nič ne zgražal nad grozodelcem, ampak rekel boš: kar so ga lastni stariši naučili, kakor so ga razvadili, tisto dela! Zanemarjena vzgoja pa postane še
Las montanas y los bos-ques son ahora el refugio y las fortalezas de los guerrilleros yugoeslavos, que desde alli preparan la liberacidn de su pais.
bolj usodna radi slabih nagnenj, v katerih človek podivja.
Poznal sem mater, ki je imela nad ducat otrok. ONA ni NIKOLI POLJUBLJALA svojih otrok, a vendar jih je iskreno ljubila. Ni imela časa ukvarjati se s poljubi. Kaj pa vidiš danes? V kolektivih v tramvajih in posebno po domovih, samo razvajanje otrok. Mati stoji, da ima otrok sedež. Kar se malemu sitnežu zljubi, vse sme storiti. Poljubov in božanja pa toliko, da to že otroku preseda, da jih vrača s klofuto... Večkrat sem že videl tako.
Ko otrok malo doraste, ko že nosi hlače ali pa skuštrano glavo, takrat zgrabi že za metlo ali za kako drugo reč in udriha po materi ali celo po očetu! Videl sem 10 letnega fantka, ki je za slovo dal očetu brco. Oče je pa svojo zadrego prikril z nasmehom, mesto da bi smrkavca pošteno natreskal, kot zasluži. Menil je: poglejte ga, takle je!. . . Kot da ni s tem dal žalostnega spričevala svojim lastnim starišem, ki ga ne znajo strahovati kot treba. — Otrok je otrok. Ne ve kaj dela. Zato ga pa morajo razbistriti njegovi stariši. Zato pa morata oče in mati imeti več glave, da ga uženeta. Naj se izgovarjata kakor hočeta, mati in oče sta kriva surovih odgovorov in nasilnega obnašanja svojih otrok, ker se nista potrudila, da bi otroke poučila in ker jih v slepi ljubezni nista kaznovala. Pozabila sta, da je začetek modrosti strah božji in kadar je otrok razbrzdan mora govoriti palica, ki je bila in bo odlično vzgojno sredstvo in kateri se imam tudi jaz zahvaliti, da nisem kak nepridiprav.
Pred 40 leti sem to skusil, sedaj pa sam prav dobro razumem in vem da brez strahovanja ni dobrih otrok in brez strogosti ni dobrih starišev.
“DELO JE ZDRAVO, DDELO JE ČAST’’, sem nekje videl zapisano kot temeljno resnico. Kaj pa je danes? Kje so mamice, ki dajo delo malemu otroku? Kako bo vendar otrok dober, pošten in delaven, ako se iz malega ne uči delati. Mncgo mater sem že slišal: “Mojemu otroku ni treba delati! Mi lahko plačamo deklo ali hlapca, smo bogati!...’’ Torej brez dela in brez trpljenja bi hoteli lepo živeti, čeprav je vsem zapisana postava: “V potu svojega obraza boš jedel kruh’’. Kristusovo besedo in njegov zgled so hoteli ljudje ovreči, zato ni čudno, da je Bog poslal kazen nad človeštvo. Le kako naj bo drugače, ker vsak kdor brez dela živi, živi od tujih žuljev in to je krivica, ki mora roditi prekletstvo.
Pred več leti, ko sem bil še samski doma so se naša kmečka dekleta začela po gosposki modi oblačiti. Pokazale so se kratke kiklje, veliki izrezki na prsih, kratki rokavi in visoke pete. Slišal sem kmetico, ki je rekla: Kam to gre? Kam bo to pripeljalo. Ubogi fantje, ki si zbirajo nevesto med temile punčarami. Takrat tega nisem prav umel, danes pa sprevidim, da je žena imela prav. Kaj pa bi ona rekla, ako bi šla danes po velemestu? Mnogo bi prerokovala in ne bi se zmotila čeprav ne zna ne pisati in ne čitati. Naš današnji svet pri vsej svoji učenosti ne sprevidi pogube v katero neizogibno drvi. Nič ne pomisli ne na preteklost in ne na bridke izkušnje rodov, ki so vsako nečimernost in mo-
DAVID DOKTORIČ:
Zadružništvo na Goriškem
POMLADITI JE TREBA PLEMENITO DREVO Že v prvih mesecih sem dobil vtis, da bi se mogla z odločnostjo, živahnostjo in dobro voljo novih in mlajših vodi-teljev Zveza spremeniti v vzorno, vodilno in močno gospodarsko organizacijo. Predsednik Zadružne zveze profesor Berbuč je bil častitljiv starček z lepo sivo brado, ki pa niti v svoji mladosti nikdar ni bil prenagel, kakor mi je nekdaj rekel dr. Anton Gregorčič. Živel je že bolj od lovorov svojega nekdanjega deželnega poslanstva. Ni bilo mogoče pričakovati od nad 70 letnega moža take živahnosti in možnosti vživetja v potrebe težkega povojnega časa, kakor so zahtevale okolnosti. Uradništvo je bilo nezadostno, pisarna premajhna, knjigovodstvo pri članicah po večini že več let neurejeno. Nekatere zadruge ob ožji vojni črti so bile izgubile knjige in dokumente. O kakem nadzorovanju med vojno skoro ni bilo govora. Kakor že rečeno, tudi zvezino gospodarsko stanje ni bilo popolnoma jasno.
Dežela v razvalinah je klicala nujno na pomoč, prebivalstvo se je vračalo iz begunstva in potrebovalo v takih bridkih časih svetovalcev in treznih usmerjevalcev. Med novini gospodarji tujega jezika in našim slovenskim kmetom je bilo treba najti modus vivendi , ne da bi to bilo v škodo narodne samobitnosti. Vsa trgovina se je morala preusmeriti. Denarno vprašanje je že predolgo čakalo rešitve. Kmetijstvo je bilo treba obnoviti in prilagoditi novim tržnim razmeram. Vojna odškodnina, eden najvažnejših činiteljev goriškega povojnega gospodarstva, je bila popolnoma nov problem.
Kar nas je bilo mladih socialno sodobno usmerjenih izobražencev, smo videli v povojnih razmerah sijajno priložnost, da pokažemo narodu pogled v bodočnost in pripravimo pot socializaciji vseh panog gospodarstva. Niso med nami manjkali bivši ruski vojni ujetniki, ki so ob vrnitvi prinesli s seboj nove poglede na socialno politiko.
Potrebno je bilo tedaj usposobiti našo Zadružno zvezo, da ljudstvu postane idealna gospodarska matica, ki naj bi vse te naloge mogla prevzeti in z odločnim zamahom načeti, jih postopoma dovrševati in ljudstvo z dejanji in s poukom peljati idealni socializaciji naproti.
PA SMO ZAVIHNILI ROKAVE Reorganizacija načelstva se je izvršila z vojno zvijačo. Ugledni - zadrugar je Zvezi pisal pismo, v katerem je prav ostro ožigosal njeno nedelavnost, ko jo je čakalo pač toliko potreb. Pri naslednji seji je ob čitanju tega dopisa nastalo med
ralno propast morali krvavo plačati. Zakaj je treba brezglavo izzivati božjo jezo, ki mora pomesti z ljudmi ki zgreše stopinje, po katerih je edina zanesljiva pot človeštva! Zakaj hoče biti človek ko neumna žival, ki le tedaj koristno in smotemo ravna, kadar udarjaš’ po nji s korobačem!
ŽENITEV JEMLJEJO DANES PREMNOGI ZA ZABAVO
Mati ne pouči lastne hčere in sina predno gredi v zakon. V cerkev mnogi tudi ne gredo, tako da sto pita oba lahkomišlejno v novi stan in ustvarita not dom, ne da bi sploh razumela veliko nalogo družinskegž življenja. Kako bo tak zakonski par srečen? Kako b( svoje otroke vzgajal, ako sam ni vzgojen? Na taki stvan se ne pomisli, ker je premalo resnosti, ženijo si
hiši" medCne tedne’ Potem Pa imajo km,alu ‘‘hudiča \
I. L,
Bl Säbado de Gloria se acostum-bra en Eslovenia realizar la ben-dicion de los manjares, que simbo-lizan el cordero pascual. Todas las familias mandan a la iglesia večina sus Provision es, entre las cuales no faltan los tradicionales huevos de Pascua.
načelniki veliko razburjenje in eden izmed naših zarotnikov je v nastalo zmešnjavo vrgel bojni klic: “Na tak žaljiv napad je le enodgovor mogoč, da v znak protesta celokupno načelstvo solidarno odstopi.” Kar je bilo seveda soglasno sprejeto v veliko zadoščenje navzočega predsednika, ki se je kajpada čutil po pismu najbolj prizadetega. Ker je z njim celo načelstvo odstopilo, mu je bilo omogočeno, da se je častno umaknil. Ob otvaranju sledečega občnega zbora je ogorčeno skušal zavračati dopisnikove očitke kot krivične in žaljive, sporočil sklep načelstva, da v znak protesta solidarno poda ostavko in je za svojo osebo v naprej odločno odklonil morebitno zopetno izvolitev. Novi predsednik je postal dr. Josip Ličan, ki je bil mnogo mlajši in je bil takrat tudi vse drugače dovzeten za nove načrte in ukrepe.
* Novo načelstvo je takoj sklenilo, ukreniti vse potrebno, da se čimprej ugotovi z vso jasnostjo zvezino gospodarsko - stanje. Sprejeli so v službo Josipa Bajca, niti- zelo izobraženega, niti posebno inteligentnega človeka, ki je bil pa jako soliden in vztrajen knjigovodja. Dali sc mu naslov ravnatelja. Obenem je bil nastavljen kot blagajnik Leopold Levpušček, zelo vesten in sposoben uradnik.
Po delu, ki je trajalo nekaj mesecev, je bilo ugotovljeno sledeče:
1)	Zadružna zveza je imela pri ljubljanski Zadružni zvezi depot kronskih bankovcev, predstavljajočih po italijanskih odredbah o izmenjavi avstro-ogrskih kron, to se pravi 60 lir za vsakih 100 kron, nad en milijon stotisoč lir.
2)	Pri istem zavodu je imela Zveza v tekočem računu naloženih kron s pravico do zakonite izmenjave za okroglo poldrugi milijon lir.
3)	Pri Ljubljanski kreditni banki v Gorici smo imeli okrog dveh milijonov lir. Branila se je pa ta banka izplačevati ta denar z izgovorom, da tudi še ni bila prejela izmenjave svojih kronskih terjatev.
4)	Zadruge, ki so bile do 1918 članice zvez onstran nove državne meje, in so sc kasneje pridružile naši zvezi, so imele neizmenjenih kron še za okrog 3]/£ milijona lir.
5)	Kronam, naloženim po 3. novembru 1918 izven novih italijanskih meja, se ni priznala izmenjava po italijanskih zakonih. Radi tega smo morali smatrati vse podobne naložbe, bodisi da so bile za naš račun ali za račun naših članic, za jugoslovanski denar. Jugoslavija je dala za 4 krone en dinar. Ker je pa lira veljala v tistih prvih letih 3 do 4 dinarje, so imele krone izmenjane po italijanskih zakonih 8 do 10 krat večjo vrednost od kron, izmenjanih po jugoslovanskih določbah. To mora imeti pred očmi, kdor hoče pravilno razumeti radi tega nastalih nejasnosti, ne samo pri denarnih zavodih, ampak v medsebojnih gospodarskih odnošajih sploh, kar je imelo za posledico veliko zmed, posebno med manj ukim narodom.
Krone naših članic, naložene po 3. novembru 1918 izven novih italijanskih meja, so se torej radi tega morale smatrati za jugoslovanski denar. Zato so se izločile iz lirskih računov in vodile v posebnih računih.
Marsikdo, ki si je domivljeval, da je takimi kronami ves svoj dolg poravnal, si je težko dal dopovedati, da je komaj 10. del bil plačal. Mnoge naše posojilnice so radi nerazumevanja položaja skoro ustavile svoje poslovanje, misleč, da so pasivne, da jih ni Zveza z odločnimi odredbami proti dolžnikom pravilno usmerila.	(Dalje sledi)
EIL Ipm ©I HÄ WÜPÄ
"Con ansici he deseado comer con vosotros estet pascua antes que padezca . . Fuč el momente mäs solemne de la vida de Jesus agučl, cuanda el Jueves Santo dirigiö estas palabras a los apootolcs, pröcediendo luego a la institueiön del Sacramento mäs grande, oireciendo a la humanidad el Pan de la Vida, cono mo-numento de su amor y como luente inagotable de salva-ciön. Dos mil anos casi pasaron desde entonces. Gene-raeiön tras generaeiön se recreö en la mesa que puso Jesucristo el dia de Jueves Santo. Pero tambien hubo quienes, sea por ignorancia, sea por maldad, hicieron todo lo posible para desvirtuar la palabra de Jesus y humillar el Sacramento mäs sublime . . . 'farde llcgaron a doblegarse debajo de la iuerza de las palabras de Jesus: "Si alguno comiere de este pan, vivirä eterna-mente ... y yo le resucitarč el ultimo dia ... Si no comiereis este pan, no tendreis vida en vosotros . . . Este es el Pan que desciende del Ciclo".
El Jueves Santo recordamos los cristianos la insti-tucior de la Eucaristia, el centro de nuestra devoeiön, la fuente inagotable de la gracia, la prenda de Salvador y el monumento mäs grande del amor divino para con la humanidad.
Mediante este sacramento tenemoe a Jesus entre nosotros; podemos conseguir lo que pedimos y pc-demos realizar en nuestra vida la misičn mas grande que tenemos, que es la de hacernos. semejantes a Jesucristo e hijor. de Dios.
I Si! Hacernos semejantes a Jesucristo, esta es la sublime mision del hombre y la linica ... ya que todo lo demäs que se adora como ideal, por lo que se afana la gente, sea en el orden material sea en el • espiritual, solo es “entretenimiento de la sala de espera de la eternidad" si no son idolos ...	| Si! Todas las
demäs cosas solo contribuyen para el bien del hombre, en. cuanto se preslan para la mäs sublime mision de nuestra existencia: hacernos semejantes a Jesus, para que el dia del juicio el Juez eterno eneuentre en nosotros alguna semejanza con Jesucristo, nuestro modelo.
El escultor realiza pašo a pašo el ideal, imprimien-dolo en la piedra. Tal ha de ser el proceder del cristia-no en. la realizaeiön de su mision, de formar en si a Jesucristo. Tal mision no es una cosa fäcil. No lo es porque es bien resistente la “materia", el corazön humano, tan. lleno de malas inclinaciones; no lo es, porque el demonio pone en juego todas sus intrigas, para impedirlo; no puede ser fäcil, potque un premio tan grande, como la dicha eterna, solo lo prometiö Dios para un. merito muy grande.
EI, PRIMER PASO
en la realizaeiön de este ideal es: conocerlo. iCömo lo conocemos? Mediante la fe. Jesucristo mismo nos lo propone con. su ejemplo y su palabra. Los apöstoles lo han anunciado y realizado. La fe en 11 fue lo que exigia Jesus como condiciön previa para obrar algtin milagro. Creer en Jesucristo, en su revelaciön, en su divina misiön, aceptar sus palabras, es tambien para nosotros el primer gesto en la realizaeiön de nuestra suprema misiön.
No debe pues extranarnos el que tropiece el hombre con. tantos impedimientos ya en este acto inicial de su vida sobrenatural. El demonio hace todo lo posible, para ocultar al hombre las perspectivas eter-nas. De alli tanto enfurecimiento de los malvados contra la educaciön cristiana y la ensenanza de la religiön — aunque no duda nadie, de que solo es eficaz la moral basa da en la religiön; por eso tantas ca-
grandes sabios de gente ignorante y les diö poder de obrar milagros . . .
iQue maravilla tan grande! öQuien no queda des-lumbrado por un remedio tan eficaz? No cabe duda, de que, si pudiera conseguirse con plata, no faltaria otro Simon Mago, el cual quiso con dinero comprar a los apöstoles el — Espiritu Santo . . .
No se precisa tal cosa. Solo se precisa una fe sincera en lo que Jesucristo revelö y nos propone la Iglesia, tambien. el amor desinteresado hacia nuestro Redentor que tanto hizo por nosotros y se nos da en la Comuniön, y ademäs un acto de confianza ilimi-tada en. Aquel que recibimos como Hostia . . . cum-plido eso, Jesus no tardarä en proporcionar a cual-quiera el valor de los märtires, la sabiduria de los sabios, la audacia de los heroes, la castidad de Susana, el pan de Elias, la dicha de los beatos . . .
iPor que pues hay tantos piadosos, que comulgan con frecuencia aparentemente sin fruto alguno? Por la sencilla razön, de que eilos reciben la Hostia solo con la boca, pero tienen cerrado su corazön para Jesus. No les lleva al comulgatorio ni la fe, ni el amor, ni la esperanza, sino una costumbre, o la orden del superior, o el ejemplo de la muchedumbre, o alguna necesidad material . . . Cuäntos hay que se acercan al comulgatorio sin pensar a donde van. Apenas con-sumen. la Hostia, ya se marchan; ven a todos y opinan de todos. menos de si mismos, aunque mandö Jesus expresamente: "Jüzguese el hombre a si mismo, antes de acercarse, para no recibir con la Hostia su propia condenaciön".
Hacerse semejante a Jesus es el deber supremo de nuestra vida. Los tribunales eternos buscarän en tcdos los hijos de Adän, hasta que punto han realizado esta misiön. Por alli se determinarä el grado del premio. Por la culpa propia al deseuidar este mäximo deber, seguirä la medida del castigo de los conde-nados.
Por la santa comuniön podemos alcanzar nuestro supremo ideal hasta el punto de poder decir con San Pablo: Ya no vivo yo, sino que vive Jesus en mi.
lumnias contra los sacerdotes y la Iglesia — aunque en los apuros primero todos recurren al sacerdote: — de alli tantos libros menti-rosos y escandalosos; por eso miliares de en-tretenimientos vacios y perjudicialcs, tantos •.nalof. ejemplo? . . . Todo eso para distraer la ateneiör de la gente, para ocultarles los horizonte? de la eternidad, para disimular el unico verdadero ideal de la vida.
Luegc de ponerse en čontacto con Jesus mediante la fe, hay que proceder a
LA FORMACION DE S? MISMO CON-FORME AL MODELO.
Otro: vez tropezamos con. la dificultad. Bier, fäcil resultaria entusiasmorse con el pro-puesto ideal predicändolo a los demäs! |Que sublime el someter todes las pasiones al domini o del juicio! jLa humildad, el perdön, la castidad, la generösidad, la entrega de si mismo a la. Providencia! . . . No es diiieil hacer magnificos panegiricor de estas virtudes, pero bien dificil es practicarlas ... Si Dios no nos hubiese provisto especialmente, esta tarea aaedaria imposible por tanta oposieiön que halle el corazön en las violentas pasiones. Pero he aqu’ e! "Pan de la Vida", el sacramento de la Eucaristia ayudändonos en la ärdua misiön de formar en nosotros algo que se ase-meje o: Jesus, nuestro sublime modelo.
EL TERCER PASO HACIA LA REALIZACION del. ideal cristiano es el — sufrimiento. Parece el mäs dificil, sin. embargo no es asi . . . Cuäntos sacrificios exije otra virtud cualquiera, antes de que se la alcan-ce en un grado que nos asemeje a Jesus . . . Para el sufrimiento se pide solo la verdadera resignaeiön; aceptarlo como disposieiön de Dios, y ya estä uno parecido a Jesus sacrificado ... A los pies del cruci-fijo tenemos la escuela mäs grande, donde aprende-mos a sufrir, perdonar, rezar, sacrificarnos, amar, vivir y morir.
Pero con. todos nuestros esfuerzos no alcanzaria-mos, el ideal sublime de nuestra vida, si no nos hubiese tendido su generosa mano Jesucristo con
EL INSIGNE MISTERIO DEL JUEVES SANTO.
Bajo las formas visibles del pan y del vino nos brindö una provisiön. maravillosa para el viaje a traves de este volle de lägrimas.
|E! pan! iEs posible mantenerse con vida, seguir trabajando, conservar la salud, sin tomar los alimen-tos que simboliza el pan como comida mäs comun? Jesus sabia perfectamente, que tampoco el alma, sin alimento adecuado, no puede perseverar y crecer en la virtud, obrar con generösidad. Por eso eligiö el pan. y el vino, para simbolizar con las apariencias visible?, la importancia del "Pan de la Vida",
Un. pedazo de pan, un, sorbo de vino, se con-vierte por la fuerza divina de la palabra sacerdotal en Jesucristo, que luego. invisiblemente presente, entra en. el corazön. de quien lo recibe, y desde alli asište y apoya el esfuerzo del cristiano, para formarse de acuerdo al. modelo propuesto. Admiramos a los märtires. en. su heroismo: con Jesus en su corazön son valientes las ninas y los viejos! Sobrehumano parece el. trabajo de los misioneros! Es Jesus con quien van unidos: £1 les inspira. Estupendas son las grandes madres cristianas. Con Jesus aunque mujeres sencillas son. mäs admirables educacionistas que los genios famosos de la pedagogio. Jesus en su corazön hizo
Ni to pove5* otroke. Za velik6 in male je vir m°či' vere, upanja, lj"te2ni in večnega življa.
TAKO JE GOVORIL GOSPOD VELIKI ČETRT BK:
“Vzemite Bi°je telo! Kdor uživa ‘a kruh, bo živel vekomaj.’-
“Zakaj je vami toliko slabotiiih, toliko bolnih, toliko onemoglih?’
PIŠE SV. ?aVbL:
“Zato ker st® zanemarili vživ»u kruh, ki daje več*10 življenje.’’
‘k-
Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj.
Poleg vsakoletne slovesnosti obiska k lurški Mariji imamo letos blagoslov svetogor-ske zastave.
Poleg teh dveh pobožnosti pa prihitite radi k naši šmai nični pobožnosti vse majniške nedelje popoldne.
jQuc dichoso el cristiano cuya alma goža de paz er. medio de tribulaciones. es alegre en medio de sufri-mientos, irradia la dicha con su arnable sonrisa con-vence sir. discutir; es feliz cuando da. Grandes son estor. en la vida, mayores todavia en la muerte y en la eternidad triunfan. sobre todo lo perecedero, para recibir e' premio mäximo: a su amado Dios.
lQuč grande er entonces, la Santa Comuniön!
öY por que hay tantos que la rehuyen? Ya lo dijimos. Cuanto mäs importante es algo para la Salvador. nuestra, tanto mäs * se empena el enemigo de nuestra? almas, para despojarnos de ello. Desarmar-nos y luego echarnos a la perdieiön. tal es la estra-tegia del demonio. Para eso se vale de todos los medio? a su alcance. Po eso dificulta la fe con errores, mal ejemplo, pasiones, violencia, engaho .... Por eso trata de alejar la gente de la iglesia; sa-lumnia los sacerdotes, ridiculiza las präcticas piado-sas, provoca los instintos bajos, siembra odios, prote-je a los criminales . . .
Cuäntos. se creen superiores por su ineredulidad, por su desprecio de las cosas santas, adorando la "humanidad" y los “derechos humanos" y otras uto-pias mäs ... A la religiön la calumnian llamändola "esclavitud", siendo ellos mismos esclavos de sus pasiones y del demonio que les tiene embaucados sin poder ponderar las realidades religiosas imparcial-mente.
Es lögico que la Confesiön y la Comuniön, que son los dos remedios mäs eficaces de la religiön, que son las armas mäs poderosas contra el demonio, son lo que mäs aborrecen los malos. Alejar al cristiano del cofesionario, impedirle que comulgue, que asista a misa, es la estrategia demoniaca mäs eficaz en la lucha por las almas.
Si para el demonio tanto importa el privarnos de la Comuniön, es natural que a un cristiano verdadero debe importarle mäs todavia aprovechar este sacramento y valerse de la Comuniön como resorte que lo lleve hacia el ideal y la dicha verdadera.
En ella Jesus se nos entregö en una forma ilimi-tada, por ella tambien nosotros tenemos que rendirle todo nuestro carino.
iY que manifestaeiön mäs expresiva de carino que el beso y el abrazo?
He aqui, que la Comuniön es y debe ser el beso de amor y el abrazo de entrega a Jesus.
LA PEREGRINACION A LOURDES que acostumbramos hacer todos los anos, se realizarä el 30 DE MAYO.
Se iniciarä el acto a las 15.30 horas, en la gruta, con la procesiön y suplicas, terminando en la iglesia con las palabras de circunstancia.
Son !as suplicas por la paz y el bien de nuestra patria.
BESEDA ZAHVALE
že vam je znano, da je določila božja Previdnost, da grem delovat med bolivijanske dijake, in sicer v mesto La Paz. Ker pa to ni lahko delo, je hotela ta ista božja Previdnost, da se prej malo potolažim, razveselim in navdušim med našimi izseljenci na Avellanedi, meni dvakrat dragimi: ker so Jugoslovani, Slovenci in še posebno ker so Prekmurci, kakor sem Prekmurec jaz.
Preden pa zazvoni dan mojega odhoda, 4. aprila, me dolžnost sili, da vam izrečem vsem najprisrčnejšo zahvalo za prelepe ter veselja polne trenutke in dneve, katere sem prebil med vami, ki so bili dokaz vaše radodarnosti in navdušenosti do vašega domačega sorojaka duhovnika ob priliki mojega prihoda v Argentino.
Vse to, kakor tudi lepi, veseli in odkritosrčni način, s ka-
terim ste me sprejeli, praznovali in poslovi, nikoli ne bo otemnel v mojem spominu; tudi ne bom pozabil tiste lee slovenske pesmi, katere ste mi tako ljubeznivo in krasno zapeli pri maši, kakor samo Prekmurci vedo zapeti. Naj vam Bog plača!
še posebno zahvalo pa hočem in moram izraziti vašemu’ g. kaplanu, Janezu Hladniku, Ošlajovim, Ivaničevim ter g: Gom-bocu, ki vsi oni že znajo zakaj, in društvu Slovenska Krajina!
želim vam vsem najsrečnejšo, najveselejšo in božjega blagoslova polno Velikonočno Alelujo, škoda da je ne bomo skupno» preživeli.
Računajte vedno ne samo z mojimi najlepšimi spomini, ampak tudi z mojimi dnevnimi molitvami pri sv. mašni daritvi.. Ne pozabite na mene tudi vi.
Odhajajoči vas pozdravlja ter vam želi vsega najboljšega • od Boga in naše Pomočnice Marije, Vaš Prekmurski rojak in -novomašnik	Štefan Sočak, salezijanec.
GROZEČE SENCE NAD DOMOVINO
Objavljamo nekaj odlomkov iz pisma, katerega je dobila Baragova Zveza iz domovine. Ne upamo trditi, da je .vse tako res. Toda naša poročevalska dolžnost je, dati kolikor mogoče, sliko o položaju v domovini in zato nesmemo utajiti stvari, katera nam povzroča neprijeten vtis.
Opozarjamo pa, da je poročilo pisano nekje na ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. Poročila so deloma iz ust očividcev, deloma pa so povzeta iz krajevnega časopisja, katero seveda mora pisati tako, kakor je v skladu z zahtevami oblastnika ki tlači deželo. Zato se ne čudimo, če je slikalo partizane in hostarje kot same razbojnike. Na dnu bo resnica ta, da je med njimi brez dvoma precej takih, kateri nikoli niso bili dobrotniki naroda in seveda tudi sedaj ne delajo iz pravega domoljubja. Prav tako je gotovo, da taki ljudje izrabljajo sedaj svoj položaj zato, da vršijo svoje osebno maščevanje nad tistimi, s katerimi so imeli preje kaj posla.
Da je pa ta položaj tak ne po krivdi našega naroda, temveč po brezsrčnosti, nasilnosti, zaslepljenosti vsiljivega tujca, to smo pa zvedeli tudi iz pisma, katerega je poslal v Vatikan krški škof dr. Srebrnič, kateri opozarja papeža na neodpustljivo hudobijo italijanskih zasednih oblasti, katere se kažejo na eni strani krščanske, na drugi strani pa z ljudmi tako ravnajo, da jim prav zaradi te dvolične vloge zastudijo vero... Tako ravnanje razbrzdanih nasilnikov poriva narod tia, od koder more upati vsaj to, da si golo življenje reši. V gozdovih pa ne more vladati postava kakršna velja v urejeni deželi...
Pripominjamo torej, da objavljamo to pismo s pridržkom, a ob enem po naši objektivni poročevalski dolžnosti. V kolikor so pa resnična hudodelstva, katera zagrešajo nad lastnim narodom lastni sinovi so pa prav gotovo večja hudobija, kakor je večji zločin, če kdo' umori svojega lastnega brata, kakor če konča življenje neznancu...
Pismo govori najprej o nasilstvih partizanov v žuženberku! Obetali so preje svobodo in spoštovanje do vere, toda kmalu so pokazali drugo barvo: začeli so preganjati najbolj tiste, ki so bili odločni v veri. Zelo značilen primer junaškega mu-ečništva za vero, ki nič ne zaostaja za svetlimi primeri od drugod, je dala učiteljica v Hinjah pri Žužemberku, gospodična DARINKA ČEBULJ. Letos v precej zgodnji pomladi, ko so komunistične partizanske tolpe prišle s svojo barvo na dan, je bila odpeljana skupno s hinjskim kaplanom HENRIKOM NOVAKOM. Zapis.
nik o smrti kaplana Novaka se je našel v žepu ubitega partizanskega komandanta in večkratnega morilca Ivana Rometa, o Darinki čebuljevi se pa dolgo ni vedelo kaj bolj podrobnega. Končno so našli v žepu drugega ubitega partizanskega voditelja tudi zapisnik o njeni smrti. Tisti partizan je sam vodil zaslišanje Darinke in tudi sam delal zapisnik. Piše, da je vprašal Darinko: “Ali ste za partizane?” Dekle je kratko odgovorilo:	“Nisem”.
Vprašal je: “In zakaj ne?” Njen odgovor: “Zato ne, ker mi katoliška cerkev, nezmotljiva učiteljica uči, da nikdar ne smem sodelovati z brezbožnim komunizmom.” Po tem odgovoru je bila takoj obsojena na smrt in po hudih mukah in onečaščenju ubita. Prelila je kri za svoje versko prepričanje.
Podoben je primer CILKE ŠUŠTERŠIČE VE iz Šmihela pri Novem mestu. Bila je članica šmihelske kaotliške akcije. Partizani so ji bili prepovedali iti za prvi petek v mesecu juliju k svetemu obhajilu. Cilka jih ni ubogala, ampak je kljub prepovedi šla omenjeni petek k pobožnosti prvih petkov, ki se je od jeseni 1941. po vseh cerkvah zelo slovesno obhajala. Ko se je vračala	iz	cerkve, so jo	v hosti	zajeli partizani	in	jo na mestu	obsodili	na
smrt. Trdijo,	da	so partizani	samo v	tej
župniji, to je v	Šmihelu, umorili 87	po-
štenih ljudi, celo najboljših med dobrimi.
NA POLŽEVEM je umrl mučeniške smrti ZUPANČIČ iz Stranske vasi. Partizani so ga bili odpeljali kakor toliko drugih in ga pri zasliševanju vprašali, če je za partizane. Odgovoril je, da ni. Pa zakaj? “Imam otroke in jih moram učiti Boga spoštovati”. Ker se ni dal pregovoriti, da bi bil za partizane, so ga predali mučiteljem. Ti so mu stopili na roke in noge in ga začeli z nožem klati. Ko se mu je pa izvila roka in je hotel odstraniti naperjeni nož, so ga do kraja zabodli. Umrl je torej čisto jasno za vero v Boga, ki mu 'je nobeno mučenje ni moglo omajati.
V	DRAGATUš so pridrveli divji komunistični partizani in odpeljali župnika JAKOBA OMAHNA in njegovega kaplana. čez tri dni so kaplana pripeljali nazaj v Dragatuš, župnika so pa umorili nekje na Kočevskem, baje blizu Koprivnika. Kriv je bil, ker se je udejstvoval pri katoliški akciji. Natančnih poročil o njegovi smrti nimamo. Govori se, da so ga živega sežgali na grmadi. Tudi vedo povedati, da se je pri njegovi aretaciji in smrti posebno udejstvovala neka ženska.
V	nedeljo 2. avgusta so partizani ugra. bili in odpeljali MARIJO POGAČNIKOVO iz Zgornjega Kašlja, ko se je mudila v Podlipoglavu. Z njo je bil njen deset-
letni sinček Vilko, ženo so vpričo Vil-kota zločinsko umorili, otroka pa pustili domov. Nekaj dni pozneje — bilo je v noči na prvi petek v avgustu — so ugrabili njenega moža na domu v Zgornjem Kašlju, FELIKSA POGAČNIKA in 12 letnega sinčka Brankota. Trije mlajši otroci so bili priče strašnega prizora, ko so šiloma odvedli očeta in brata. Vse dff jutra so ostali sami doma... Očeta in Brankota so odvedli nekam v bližino Police in očeta zverinsko umorili, otroka je pa vzet partizanski komandant in ga hotel vzgojiti za komunista. Vlačil ga je s seboj za, vrv privezanega. V nekem spoprijemu z. laškimi vojaki je pa komandant padel,, otroka so pa tuji vojaki rešili. Rajni Pogačnik je bil podžupan občine D. M. v Polju in vsem domačinom je dobro znano, koliko se je trudil za zboljšanje cest, za napravo mostov in tako dalje. Celo ■ najbolj zagrizeni partizani so lojalno priznavali, da je bil dober človek ifc mnogo storil za splošni blagor domačinov. Zamerili so mu le to, da je bil odločen katoličan in je s tem dajal tudi drugim pogum za odpor zoper partizansko početje, že pred leti je pustil vrste “krščanskih socialistov” in takrat so mu mnogi najožji pristaši to zamerili. Zadnje čase je pa videl on in premnogi drugi, da je bilo to edino prav. Da je bil rajni Feliks res mož na- mestu, kaže utdi njegova izjava, partizanom, ki so ga mučili, preden so mu: zadali smrtni udarec: Dobro vem, zakaj me boste umorili. Vem pa tudi, da je nad mano in nad vami Bog, ki bo sodil mene; in vas...
Smrt in ječa, mučenje in zverinsko skrunjenje — to je tista “svoboda”, ki jo v dejanjih izkazuje partizansko vodstvo našemu ubogemu narodu. O vseh nekdaj tako lepih in zvenečih partizanskih obljubah zdaj ni nobenega govora, več. Zdaj je vse pozabljeno, kar so nekoč obetali onim, ki so jih vabili, naj gredo z njimi v gozdove .Zdaj tam ni nobene svobode, temveč lakota in prisilno delo za tistega, ki noče biti zgolj slepo orodje v rokah nekaterih hudodelcev, ki so si pridobili nekako vrhovno oblast med
žuzenberk, uno de los centros de las gue-rrillas. Se ve el castillo medioeval que, durante los 600 afios de su existencia no viö atrocidades como las de ahora.
partizani.
Smrt žanje da je groza in stran in šele na grobovih se bodo menda zavedeli vsi preostali, da so partizanski voditelji pripravljali svobodo — mrtvemu slovenskemu narodu.
NA GBOBEH
V enem samem večjem gozdu blizu Novega mesta so našli nad 200 grobov, kamor so bili zločinci zagrebli svoje slovenske žrtve. OKOLI ROBA NAD VE-LIKIMI LAŠČAMI so do nedavnega odkrili nad 150 grobov, kjer so zasuti večinoma nedolžni slovenski kmečki ljudje — same žrtve zverinskih domačih morilcev. OKOLI KRIMA se je našlo grobišče z nad 200 grobovi — zopet ista žalostna zgodba. V GRČARICAH nad Dolenjo vasjo pri Ribnici je grobišče s 45 grobovi. ... Kdo bi si upal trditi, da so vsi ti tako številni mirni domači ljudje zaslužili kruto smrt in sicer pred sodiščem lastnih slovenskih ljudi? Toda naštevajmo daljel
PRI POLICI NAD VIŠNJO GORO so odkrili grobišče, kjer je nad 300 grobov, tukaj so pokopani sami taki, ki so jih komunisti kot svoje nasprotnike zverinsko umorili. Tukaj so pokopani ne le ljudje s Police in od Višnje gore, katere so tu umorili, marveč so vlačili tudi svoje žrtve iz Sostrega, Dobrunj in Bizovika, pa tudi iz Device Marije v Polju. Tam je pokopan poljski podžupan Pogačnik s svojo ženo.
Strašno grobišče je v nekih jamah v Iškem Vintgarju pod Krimom. Ni še dokončno ugotovljeno, koliko je tam pokopanih. še hujše grobišče je pa v takozvani Krimski jami onstran Krima. Ta jama je skoraj 30 metrov globoka, pa je več ko do polovice napolnjena z mrliči. Nekatere so metali v to jamo še napol žive. Zdaj tisto jamo praznijo. Doslej so izvlekli iz nje že mnogo trupel, med njimi so spoznali truplo umorjenega župnika ŽUŽKA od SV. VIDA Gotovo je samo v tej jami nad 200 mrtvih.
Koliko je pa grobišč v nesrečni SUHI KRAJINI, to še daleč ni dognano. Vse-kako pogrešajo tam okoli precejšnje število ljudi, ki jih smatrajo za mrtve, njihova usoda pa še ni dovolj znana. Kaj bodo neki še govorila grobišča v kočevskih gozdovih, okoli Šentjerneja, Sv. Križa, Polhovega Gradca in Horjula!
Gotovo je , da niso vsi, ki so šli v gozdove postali zverina. Nekateri so šli v hribe iz idealizma, drugi so bili tja s silo odgnani, šele ko so bili tam, so z grozo spoznali, kam so zašli. Pa je bilo prepozno, ker zdaj so bili že v rokah, iz katerih ni bilo lahke rešitve, ali pa sploh ne. Kdor se ni vdal in delal tako kot so mu ukazali voditelji zlasti pa politični komisarji, tega je čakala krogla. In to je bilo še najmanj, kar ga je čakalo. Zlasti mlade fante so začeli takoj trenirati s tem, da so jim naročali kak umor in celo predpisali način umora in razne okoliščine. šele ko je fantič to storil, je bil eden izmed njih, zakaj vedeli so in sam je vedel, da sedaj visi nad njim Damoklejev meč maščevanja, ako bi se hotel vrniti v normalne razmere.
Eden takih, ki so mlade partizane urili v tem krvavem rokodelstvu ,je doma od Device Marije v Polju. Njegovo ime ne bo zlepa pozabljeno. Je to star in zakrknjen komunist, ki je imel prav na Polici krvavo šolo za to rokodelstvo. Iz njegove šole je izšel tudi morilec mladega AKADEMIKA KIKLJA. Ta morilec je sedaj že pred večno sodbo, kateri tudi njegov učitelj ne bo ušel. Vedno bolj prihajajo na dan tudi imena drugih rabljev, med katerimi zlasti neki NACE iz
MOKRONOGA, strahuje okolico Novega mesta. Ta je politični komisar drugega bataljona dolenjskega odreda, ki je dal že pomoriti mnogo nedolžnih ljudi, ki so zlasti pokopani v okolici Hmeljnika. Tam je cela njiva spremenjena v grobišče. Z njim “deluje” neki sedmošolec iz Trbovelj.
Eden najhujših je tudi neki čORT, kar je pa njegovo izmišljeno ime. Pravijo, da je ta tudi pesnik, ki kuje krvave verze. Ta je umoril gimnazijca TURKA, mučil do smrti župana BRULCA, sodeloval pri umoru župnika KOMLJANCA in pri mnogih drugih umorih Slovencev in Slovenk. Pri umoru župnika NAHTIGALA je pa sodeloval neki SILVAN, ki je imel pri partizanih službo terenskega komisarja. Kmalu je pa uvidel, da se komunistom bliža polom, zato je hotel skrivaj pobegniti. Dobil si je že potne liste za Ameriko. Toda komunisti so to izvohali in Silvana obsodili na smrt. Prav prej imenovani čort je dobil nalogo, da ga umori, kar je tudi res izvršil. Tako padajo ti morilci pod rokami drug drugega.
Hujše kot moški so še ženske partizanke, ki hodijo okoli v moških oblekah, oborožene z revolverji in noži. Neka Henigman Angela je na glavo lastnega brata razpisala nagrado 5.000 lir! In ta ženska stvar ni še niti 20 let stara! Toda kdo bi se čudil takim dejanjem, če pa učitelji
Šmihel pri žuženberku.
Pueblo natal de muchos leetores de nuestrr, Revista.
svoje učence v taboriščih uče: “Ti ne boš pravoveren komunist, dokler ne boš mogel ubiti svojega lastnega očeta ali matere! ’ *
Ljudem prihajajo več in več na ušesa od resničnega partizanskega početja. Sprva je bilo med ljudmi mnenje in celo prepričanje, da gre pri tem gibanju res za splošno slovensko stvar, toda polagoma je prihajalo toliko reči na dan, da se je splošna nejevolja obrnila zoper partizane. Zdaj do malega vsak ve, da je bil splošen blagor domovine tem ljudem deveta briga. Med seboj se pogovarjajo le o tem, kako bo kdo zasedel in vzel v posest kako vilo ali drugo vredno posest. Svojo korajžo kažejo navadno le napram neoboroženim kmetom.
Kakor hitro pa je začel pihati tak veter, da bi se bilo treba zares spoprijeti z Italijani, se je kolovodij polastila groza. Poprej so vse vprek govorili, da je vojne takorekoč že konec, in so se kazali silno junaške in odločne. Ljudstvo jim je verjelo, ker ni bilo mogoče najti protidokazov. Ko se je jasno pokazalo, da to še nikakor ni res in je Italijan hrumel po deželi s pobijanjem nedolžnih ljudi, je minila teh junakov vsa korajža. Izdajali so se med seboj in puščali s silo mobilizirane kmete same na bojiščih, sami pa odnesli pete v še bolj skrite kraje.
Preden še kaj napišem o teh naših nesrečnih partizanskih početjih naj podam na tem mestu dve pesmi s partizansko mentaliteto, ki sta bili poleg drugih za-nešeni iz gozdov v svet po ubežnikih iz
partizanskih vrst in natisnjeni v dnevnem časopisju:
Razpnite čez ves svet vešala!
Naš bog so: Rop, požig, umor! Divjajte! Kri je zakričala!
Glavo je dvignil v nas upor.
Hura! Mi rdeči pionirji!!
V	temelje, v oboke — bombe — ekrazit!
Jutri — rdeči inženirji,
skoz slavolok — nov svet graditi Naš smeh se razvihraj v domovini!
S čim prali bomo kri? S krvjo! Prisluhnite! Pri nas v gozdovih ; tesarji novih dni pojo!
Druga pesem je pa taka:
“Poglejte nas, a ne v obraz!
V	srca kipeča nam poglejte!
Zakaj v obraz — v obraz smo čudni, morda se zdimo vam ostudni...
A v naših prsih je mladost in v žilah naših lije kri, kri vseh ljudi — kri Marksa in tlačanov kri — kri Lenina in rimskih sužnjev kri, kri novih, srečnejših ljudi...
Med partizani krožijo cele pesmarice podobnih pesmi, ki so v kakem izvodu prišle iz gozdov po ubežnikih. Teh je vedno več, zakaj veliko naših mladih je bilo s silo odvedenih v gozdove in so komaj čakali prilike, da bi se rešili pa, tudi cele čete takih, ki so se bili iz idealizma pridružili partizanom, so spoznale kaj kmalu resnične načrte partizanskega gibanja in so se streznili.
KAKŠNI SO PARTIZANI? “Zlasti je poučen popis tiste toliko opevane “enakosti” in “enakopravnosti” v partizanskih vrstah. V resnici so med partizani tri kaste, ki se zelo ločijo med seboj.
PRVI SO TAKOZVANI “PARTIJCI”. Ti so zapriseženi komunisti, torej člani komunistične stranke. Imajo med partizani vse predpravice in tudi vso oblast v svojih rokah. Oni komandirajo, vsi drugi morajo samo poslušati. Zanje je raz-lična naplenjena obleka, zanje novi čevlji, zanje dobra in posebej pripravljena hrana, meso, pečenka itd. Tudi njihove “tovarišice’’ dobe zanje naplenjeno toplo obleko. Med to izvoljeno družbo spadajo komandanti in komisarji. To so bivši to-' varniški delavci, mesarski pomočnik, tr-igovski agenti in tako dalje. Večinoma so se rekrutirali iz bližnje ljubljanske okolice.
DRUGI SO PARTIZANSKI “BOJEVNIKI”. Ti se dele v komunistične simpatizerje in navadne partizane, ki so po svoji nespameti ali po kaki nesreči zašli v to družbo. Ti ljudje veljajo partizanskim vodjem toliko kot “krma za topove”. Imajo pa nekoliko več svobode kot tretja vrsta, ki jo bom pozneje omenil. Med “bojevniki” je precej kmečkih fantov, ki so se dali ujeti prikriti propagandi in so šli prostovoljno v gozdove. Vsi so pa zelo razočarani nad tem, kar so v resnici našli v gozdovih, ko jim je bilo nekdaj vse drugače povedano. Mnogi zbežijo, ker niso zastraženi in jim beg ni pretežak, drugi se še obotavljajo in razmišljajo svojo žalostno usodo. So pa seveda tudi taki, ki jih je “šola” v gozdovih polagoma vzgojila v zveri in se vdajajo najrazličnejšim pustolovstvom, pa tudi neverjetnim krutostim.
TRETJO VRSTO TVORIJO “DELAVCI”. Sem spadajo taki iz vseh stanov, ki so bili prisiljeni v gozdove med partizane. Ko namreč partizanske “oblasti“ izvedejo kje svojo “mobilizacijo”, pridrže svoje moštvo včasih samo za nekaj dni,
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN
Continuacion del CAP1TULO DECIMOCUARTO.
Los nardos perfumaban la villa; los esclavos sumergieron el seco cuerpo de Epafrodit en un bano preparado con las mäs caras esencias de Egipto y de Petsia. Riaaron los ralos cabellos y los espolvearon con polvos de oro. La tünica era de una seda tenue. Las mäs admirables costurcras habian bordado sobre ella lotos y palmas, arbustos de mirtos, pavos reales y gaviotas, con hilos de oro. Un largo manto, tambien enteramente de seda, caia alrededor de sus hombros. El mismo Melchor se lo prendio con un gran broche de oro que iepre-sentaba una cruz griega. En su centra ardia un diamante y en los extremos refulglan con tintes verdes cuatro esmeraldas.
Tambien Iztok tuvo que someterse a ese bano. Tambien espolvearon con polvos perfumados sus salvajes bucles y lo cubrieron con una tünica de seda, preparada a proposito a la manera de las que llevaban los eslovenos en los dias festivos.
Toda la manana estuvieron ocupadas las manos de los esclavos. En la calle se reunio un grupo de mendigos, alabar-deros y aduladores de las proezas de Epafrodit.
Alrededor del mediodia se abneron las puertas. Iniciö la marcha del cortejo de servidores de Epafrodit. Tras ellos iba la tropa de cocineros y luego un sinnümero de esclavos ricamente vestidos. Los mendigos y alabarderos se mezclaron entre ellos, con salvas y gritos que glorificaban el fiombre de Epafrodit, amado por el Emperador. Por ultimo iba un grupo de lanceros y dos literas; en la primera, sencilla, esta-ba sentado Iztok; la segunda, de la mäs čara seda y profusa-mente dorada, conducia a Epafrodic.
Un gentio afluia por calles y plazas. Todo el chismoso Bizancio ya sabia como era premiz.de Epafrodit. Miles lo malcjecian y blasfemaban con juramentos que forjaba su envidia. Pero cuando se les acercaba, se inclinaban y gritaban con todas sus fuerzas llenändolo de las mäs bellas cualidades. Epafrodit saludaba, afablemente; mas en sus ojos habia mu-cho orgullo y el eterno grito de: ;Mentirosos! jHipöcritas! j Desvergonzados!
Los poderosos agasajaban a Epafrodit, la naeiön glori-ficaba a Iztok. De los restos de las arcadas construidas para
el triunfo, eran arrancadas hojas de lurel y rrojadas a la litera de Iztok. Extendian las manos hacia el, como si ten-dieran los arcos, o gritaban todos juntos.
Delante de las puertas de bronce el acompanamiento se abriö hacia la derecha y la lzquierda. Los soldados Palatinos en sus uniformes refulgentes saludaron, las pesadas puertas se abrieron y las literas desaparecieron en el palacio de Justiniano.
Los esclavos de la corte besaron la mano del comer-ciante. Las literas se detuvieron en una arcada de märmol. Desmontaron. Les anunciaron que serian recibidos en el salon del Aguila. Los guiaron a traves de un laberinto de habitaeiönes y salone« basta la sala de espera de ese salon. Muchas alias dignidades, senadorcs, jövenes cortesanos pa-tricios, diäconos y sacerdotes, estabar. en la sala y esperaban largas horas, muchos hasta dias, sem.-nas y meses, para tener la oportunidad de caer en el sueln delante del poderoso despota y besar el pie de Teodora.
Cuando aparecieron Iztok y Epafrodit, se levantö el enjambre de los perfumados aprovechadores de la corte y los saludaron con felicitaciones y sus mäs humildes reveren-cias; toda esa comedia era tan llena de hipocresiä y de men-tiras delante de la puerta del emperador como abajo, en la ancha calle.
No.llegö Epafrodit a agradecer a todos. Levantaron una pesada cortina y el maestro de ceremonias de la corte se volvio hacia el negociante. Entraron.
Delante de ellos refulgiö el salör, tanto, que el riquisimo Epafrodit se mareö por un instante. Solo oro y plata en las resplandecientes paredes, riquisimos trofeos, robados a los reyes vencidos. Deträs una gran aguila romana de oro con las ala$ desplegadas. Debajo de ella, en un trono de tercio-pelo, Justiniano, encorvado y seco, envuelto en pesada pür-pura; a su lado Teodora, coronada con una diadema. Sobre la tünica escarlata, en cuya orla estaban prisioneros los Reyes Magos con doradas gorras frigias en las cabezas, un pesada cetro, todo tachonado de piedras preciosas. A su alrededor la corte de doncellas y rodeando al emperador una fila de sus predilectos.
Epafrodit e Iztok se arrodillaron a lo lejos; se arrastra-ron por las rodillas hacia el emperador y sc tiraron al suelo delante suyo. Iztok hubiera hecho crujir sus dientes, saltado de pie y deshecho a ese tirano, tanto lo rebelaba, a el, libre hijo de las independientes tribus, esta espantosa, hipocrita humillaciön.
"Delante tuyo, en el polvo, pklen piedad al poderoso despota sus mäs miserables siervos.” Dijo Epafrodit.
Esplendida era la alabanza; el emperador hizo sena de que se levantaran.
Las miradas de Teodora refulgian mäs que las piedras preciosas de su diadema y se paseaban por Iztok. Se le hizo presente todo su pasado, cuando se revolvia en el fango, cuan-
včasih pa jih vlečejo s seboj v notranjost.
Raznega spraševanja in zasliševanja ni ne konca ne kraja, zapirajo jih po temnih kleteh in jim žugajo z najhujšimi kaznimi. Res ni redko, da jih potem nekoč odvedejo še globlje v gozdove, seveda strogo zastražene, in vse pokoljejo ali postrele. Zlasti se zopet in zopet ponavljajo poročila, da so partizani gorki dijakom, organiziranim kot “Kristusovi Mladci” in “Stražarji”. Prav tako kmečkim fantom, ki so se udejstvovali v “katoliški akciji” in zašli na kak način med nje.
Eno tako poročilo se glasi: “Bili smo zaprti v kleti in za stražo so nam pustilil enega oboroženega partizana. Tudi dva ranjena partizana in ena partizanka so bili med nami. Ranjenca sta bila velika
siromaka, zakaj rane so jima že gnile. Naš stražnik je dobil ukaz, naj nas odvede na drugi kraj, če bi pa radi nevarnosti tega ne mogel, naj nas postreli. Tri dni smo tavali po gozdovih v dežju in vetru. Bili smo končno blizu Žužemberka in posrečilo se nam je, da smo sc pri Topli rebri “izgubili” v goščavi ter pobegnili...”
Radi bi vedeli mi tukaj, kaj boste Amerikanci rekli na vse to, če se sploh sme pričakovati, da boste to poročilo prejeli.
Najbrže je tale podoba le malo preveč črno naslikana! Vsekako pa nam daje primemo pojasnilo, zakaj je prišlo do nesporazuma med partizani in Mihajlovi-čem, ki pač ne more mirno gledati tega.
ANGLEŠKA MLADINA JUGOSLOVANSKI V LONDONU OB OTVORITVI JUGOSLOVANSKEGA DOMA “Mladina zedinjenih narodov/ki se bori za isto stvar, kakor vi, hoče da v tem boju zmaga pravica.
Vsi vi, ki se borite v Sloveniji, na Hrvaškem, v aDlmaciji, črni gori, Srbiji, Vojvodini in povsod drugod, vedite da smo z vami in vas občudujemo. Nadaljujte Zedinjeni smo v svojem programu, katerega cilj je zmaga demokracije m pravice v načelih svobode govora in vere.
Mi v Britaniji vemo, kaj je svoboda. Britanska mladina vas pozdravljpa. Na pravem potu ste. In niste sami, kajti mladina vsega sveta je z vami.
Smrt fašizmu Svoboda narodu!”
do hipnotizaba en el escenario con su diabčlica belleza y vivla entre bacanales y orglas. Con pusto se sacaria la dia-dema, desvestirla la purpura, para marear a este esloveno y entibiar sobre su amplio pecho todas sus ardientes pasiones.
Con Teodora suspiraban por Iztok todas las demas corte-sanas. Del otro lado estaba, verde de rabia, el jefe Azbad. No se equivocaba al juzgar la mirada de Teodora. Pero esto no le dolla. Buscaba esos hermosos ojos que aun ayer lo miraron entre com pasi vos y burlones y le desearpn fortuna en el hipčdromo. Sus miradas pcdiar. y gemlan ante el silen' cio de aquellos bel los ojos y mendigaban piedad. Pero Irene no se volvič. Sus labios sonreian, sus ojos se enredaron en los revueltos bucles de Iztok y quedaron atados al esloveno como si los ligaran misteriosos hilos.
“Epafrodit, Cristo te guič. Te iluminč el Espiritu Santo, para que compraras los caballos dignos de la emperatriz. jDebo agradecertc por ello!"
“La Divina sabiduria eligič al inmerecedor siervo para que retribuya con una migaja la gran preocupacičn v las oraciones de la emperatriz.”
“Y el despota de todas las naciones te lo agradece delan-te de toda la resplaricieciente corte, j te promete su gracia por todos los tiempos!”
“Demasiado es tu agradecimiento. Pagado ya estfi el siervo, con habcr podido ver el sol da tu mundo que gobierna a las naciones con justicia y sabiduria ”
“Y tambien al barbara” — Justiniano senalo a Iztok — “cedič Dios la victoria, porque vivc en tu časa. Y por vo-luntad de Dios y de la Santa Palabra lo paga Justiniano con la gloria. Sera centurion del ejercito palatino e ingresara...” Azbad palidecio ante estas palabras. Interrumpič al misfno emperador y gritč:
“jČl es leal a los eslovenos que dcstruyeron a Hilbudi!” A los cortcsanos se les paralizo ia sangire en las venas. jTanta sed de gloria! j Azbad se jugo la cabeza! j Interrumpio al emperador mientras habiaba!
Teodora se movič inquieta en su trono. Tambien Azbad sabia que su vida pcligraba. Iztok, su vencedor, centurion en las filas palatinas. j No! j Jamas! A su lado no sobreviviria un dia. jFuera con el! jDestruccičn al arquero! La idea de muerte rondaba a su alrcdcdor, estaba seguro que su grito lo destruiria a el' o a Iztok.
Se hizo silencio. Como si un espiritu maligno se acurru-čara en todos los corazones. A Justiniano se le ensombrccič la frente.
Entonces Azbad cayo a tierra de la n te del trono.
“Senor del mar y de la tierra. j Ti- ofrczco mi cabeza ya quc me la arrancaras con justicia, por haberte apenado! Mas, daria nueve cabgzas, si las tuviera, tan solo para libertarte a ti del mas leve peligro, j oh, senor!”
Azbad estaba en el suelo. Todos aterrorizados esperaban el juicio.
Entonces sc hizo oir Epafrodit. Estaba tranquilo, doblč la rodilla e inclinč la frente sobre la allombra.
“j Oh, Senor! j Para quien tiene tales siervos, debiera crear Dios otra tierra, para que pudiera conquistarla! j Porque esta sera demasiado pequena para tu poder!”
Ambos estaban arrodillados en el suelo. La espectativa de todos se volvič huda el emperador, que puso la cabeza entre las manos y fijo la mirada delante suyo.
“jHabla, Epafrodit, ^dc dčndc es este esloveno? ;Es en verdad de esos barbaros que dcstruyeron a Hilbudi?” El emperador no levantč los ojos.
“Inscrvibles son mis ojos, los anos encorvaron mis espal-das, y en mi encanecida eftbeza no surgen ya brillantes ideas. Pero puedo asegurarte, asi como me oye la Sabiduria Divina, que hubicra reunido todas mis fiaquezas y clavado el cuchillo en el corazčn del esloveno si fuera cierto cuanto afirma Azbad, que es en verdad precavido, honrado y justo. Pero este eslpveno me salvo la vida. Cerca del Danubio
Con Teodora suspiraban todas las cortesanas . . .
iban los restos de la fureza de Svarun y me atacaron, a mi, pacifico comcrciante. Y a ellos golpeč el cuchillo de Iztok, y me arranco de la muerte. Por eso le debo mi agradecimiento, por eso vive bajo mi techo y se que no es de las filas de aquellos que son enemigos del empeiador.”
Dcspues de un largo silencio Justiniano levantč la cabeza.
” j Iztok es y siguc siendo centuričn, Azbad es y sigue dendo jefe y desde hoy en adelante sera mi secretario pri-vado! j Iztok ingresa a tu legičn!”
Toda la corte escuchč esto con un suspiro de alivio y de sorpresa y alabč las palabras del emperador. Fclicitaron a los distinguidos con tales titulos y en voz alta aplaudieron la sabiduria del despota y su juicio. Dc entre las filas de las cortesanas se adelantč Irene y dirigič a Iztok estas palabras en esloveno.
“jTe saludo, oh heroe, oficial del ejercito imperial! j Quc la suerte te acompane!”
Iztok, que durante todo el tiempo no habia comprendido nada, se estremecič a estas palabras como si despertara de una pesadilla.
QEres un hada de nuestras sclvas, o estas viva? j Oh, habia!”
Irene sc le sonrič solamente y lo mirč en los ojos. Por-que se levantč la cortina y Epafrodit e Iztok tocaron el suelo con la frente y se retiraron.
Por las calles, Iztok no vič a la multitud, no oyč las acla-maciones. Delante suyo ardian los bellos ojos de Irene y temblaba la sonrisa de sus labios. Sus oidos sčlo oian las suaves palabras que habia pronunciadu la desconocida, her-mosa como un hada de las montahas Una dulzura envolvič su corazon, como si sobre el se derramaran las florecidas ramas de tilo de la diosa del amor.
CAPITULO DECIMOQUINTO “Dc su cabeza podria nacer otra Minerva, j Sčlo pasa-ron dos meses y tal adelanto!”
Asi comentaba el canoso Kasandro cuando, ya a. la luz de la luna, regresaba por el huerto v pasaba cerca de la silla de Epafrodit.
“Es como si tallara en piedra cuanto le digo. Todo lo recuerda ya para siemprc. Si no hupiera nacido 'entre el fo-llaje de las cuevas barbaras, si no cerca del Acrčpolis seria otro Aristčteles o Alejandro.”
Mientras tanto Iztok caminaba por el silepcioso vergel, donde florecia el jazmin. Bajo sus suaves sandalias crujia una arena verdosa traida por algün barco desde la Laconia. Los pequenos cristales brillaban a la luz de la luna y el sendero parecia tachonado de lucietnagas. Sus pasos se dejaban oir a intervalos iguales, y el repetia ritmicamente y .en voz alta las palabras griegas, las fčrmulas que sc dan a los jefes, črdenes quc pensaba usar para el ntando. Repitič todo dos, tres veces, luego sacč una espada y la agitč en brillantes
relämpagos por el aire. Atacaba, deloma los golpes, retro-cedia y se lan žaba nuevamente a ia carga. Ya cansado, se sentö sobre Un bancc de piedra cerca de un rugiente desaguadero.
Luna, llena. A su alrededor todo cxhalaba un misterioso perfume. El manantial vibraba y lanzaba sus aguas hacia el delo, bajaba, volvla a subir, se rompia y caia en mil gotas sobre un luminoso acuario, donde las mejillas de oro de la luna. Una silenciosa y peregrina tibieza surgia del mar, como un bano pcrfumado o la caricia de unas manos suaves. Desbrochö los botones de su yelmo, apoyö su cabeza en la mano y se ensimismö en sus pensarmcntos.
Alli se habia sentado la noche en que volvio de la corte, con Epafrodit. Las estrellas senalaron la medianoche, pero sus ojos no deseaban dormir. Delante suyo ardian los castos oj os de Irene. Alli" donde mirara, siempre estaban sus ojos: lo miraban desde el mar; le sonreian desde čada estrclla y desde las florecidas rarnas por sobre su cabeza, las hoj as de cedro repetian y murmuraban sus Juices palabras:
“jTe saludo, heroe! ;Jefe del ejčrcito imperial! ;Que la sucrte te acompane!”
Desde aquclla vez, por dos veces habia rejuvenecido la ' luna; Iztok habia montado a los corceles mas fogosos, roto muchas lanzas, desafilado muchas espadas, habia aprendido leer y a escribir, časi olvidado a su padre Svarun y apenas si recordaba a su hcrmana Liubiniza. No tenia tiempo. Pero no podia olvidar los ojos ni las palabras de Irene. Mas cuando caminaba en medio de la calle hacia el campo de ejercicio, o cabalgando al mas salvaje potro, orgulloso dentro de su dorado uniforme, sentia que desde las vcntanas y la calle lo envolvian las miradas deseosas de a mor, era inutil buscar sus ojos. Le parecia que ya habia visto todos los ojos de Bizancio, que se habia vuelto hacia todos ellos interrogante, pero habia terminado por desviar su mirada con tristeza. Por' que en ninguno hallaba la luz suave y llena de a mor de los de Irene. Es que tenian los de ella su hermosa p a tria; creia que de su voz surgian los ecos de todas las melodias de la tierra. Toda vez que pasaba delante del palacio imperial su mirada se volvia hacia los grandes ventanales y rezaba:
“Irene, enviame tan solo una mirada, una sola palabra de mi suelo paterno, j solo una!” Pero no se abria la muda ventana y las muertas columnas dei palacio callaban.
Como siempre, cuando de noche se detenia a sonar con esto, asi tambičn esa noche termino por horrorizarse de sus suenos.
Se moviö en el banco, pašo la mano por su frente, la sacudiö y murmuro:
“Jrene? ^Que sucede con mi cabeza? Irene, cortesana, que es decir voluptuosa. ^Por que suspiro por ella? Ah, quizä para quedarme aqui, para verter mi sangre por el tira-no, y como premio a mi cansancio, a mi trabajo de traidor, entibiarme una vez entre sus brazos. ;No, por la Providencia, no me enloquecere! Ahora te escondes, Irene, te escondes por-que sabes que, asi me atormentas. Y te burlas del barbara y te mofas de mi al hablar, junto con otras,. en el coro de las doncellas y de esos palidos senores, esas celebridadcs pala-ciegad que huirian antes que presentar batalla a un grupo de viejas mujeres. j Por Peru n! jHablareis de Iztok con lagnmas en los ojos!”
Iztok se paro de un salto y extendiö sus brazos al cielo:
iPor todos los diablos!, „;que blaslemas y juras, hijito?” Delante de Iztok aparcciö Radovan.
“jOh, padre! ^No duermes? j Es medianoche!”
“^Cuando duermo?, ^por que no duermo?, ^como duer-mo?: no te importö mucho todo eso hasta ahora. jContesta a lo que te pregunto Radovan!”
“jOh, estas de mal humor, Radovan!"
“iY vuelves a escabullirte! jContesta! ^por que te enojas y sacudes los punos hacia la luna, como si fucras una criatura 1, £es que sacudes un lati go hacia el cielo
para despedazar a las estrellas ? ’ ’
”^Fue un pensamiente; un loco pensamiento que revo-loteo en mi cabeza!”
“jRevoloteo, solo revoloteö! Por cierto, pero ahora estä sentado en tu cabeza muy firmemehte, como un lobo en el cuello de una vaca. ^Por que mientes?”
Radovan se irrito y sepuso a caminar delante de Iztok. El joven jefe se rio de todo corazön de la colera del anciano.
“^Cömo quicres que te explique si te enfureces? jSien-täte a mi lado!”
“j No me siento si no me lo cuentas!"
“j Si eres bueno y no te enojaš, te lo contare todo!”
“jAsi son los jövenes! De noche me acuesto mas tarde que til y te cuido, durante largas horas escucho tu respira-cion y tus suenos. j Iztok! ^crees acaso que no lo se? Epafro-dit, el misino Epafrodit me lo cxplico cuando se lo pregunte. j Ves, extranjero, me lo conto un cristiano, que tu no me lo dices!”
“^Que te conto Epafrodit? ^Algvna cosa?”
“Iztok, hi jo de Svarun, yo escuche innumerables veces durante la noche, entre tus gemidos y suspiros: “j Irene!, ^Irene?” No una, cien veces. ^Crees que tales suenos caen en la cabeza de un hombre joven como una nuez vacia desde un arbol? Y como tu callabas, yo averigüe por intermedio de Epafrodit.”
“ePor Epafrodit?” Se estremecio Iztok.
“Si, por el mismo; me conto cömo te hablö ella cn la corte y cömo te envolvio en su mirada. El hombre me reco-mendö:	j Aconsejalo, padrecito! Todo Bizancio sabe que
Azbad ama a Irene. Por eso te aconsejo. Se por lo menos tan precavido como lo es un animal. Si a este lo hiere una flecha, huye para que no lo hiera otra. A ti tambičn te hiriö una flecha, no te acerques a quien las tira, huye. ^Com-prendes?”
“Entonccs, ^dices que Azbad ama a Irene?”
Radovan deseubrio la intranquilidad en las mejillas de Iztok; el trataba de esconderla, pero no podia hacerlo. Apenas levanto el puno cuando comcnzo a jurar por Pcrun que nada le importaba, que Irene era una inutil, que no mcrccia que su amor por ella fuera mäs fuerte que el de su patria; pero en su corazön aun surgia una voz: “jMentira, mentira! j Con todo, la amas! Y ahora la ama Azbad, ese jefe superior suyo que aün no lo mira con simpatia, que cargaba sobre sus hombros las tareas mas pesadas, que nombrara a Hilbudi delante del emperador para hacerlo desa parecer mäs pronto.”
— Iztok viö de pronto una claridad. j Cuäntas cosas com-prendia; cuantos nudos se apretaban a su alrededor! Un solo golpe: Azbad ama a Irene, y todo estaba aclarado. iPor eso es que no debe ir a montar guardia en el palacio imperial! j Por eso no estä bastante preparado como para dirigir la tropa cuando Teodora šale con su corte'
Y el lo habia creido, y trabajaba dia y noche.
Esperö, para el dia siguiente se habia anunciado gran revista emperatriz..
una
militar en prescncia del emperador y de la
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite ae na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČAR
OUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN
Tel/ 50^036
spretnega advokata
i
Victor E. Clement
A B o G a D o Estudio: SAN MARTIN 233, IV. Horario: 10—12, 16—17.	Teief. 33-6435;
i
H
I
1
63-3253
EL NUEVO ESTANDARTE
Con uti doble motivo se realizara una fiesta espe-cial, la bendicidn del estandarte de la Cofradia del Rosario Viviente, que lleva la imagen de N. Senora de Monte Santo.
Es para celebrar asi con mas solemnidad el primer < aniversario de esta Cofradia y es en ocasion del mes de Maria que es el de Mayo, tan devotamente cele-: brado en nuestro pais.
La ceremonia de la bendiciön tendrä lugar en la tcapilla del Colegio Av. del Čampo 1653 (frente al Hospital Tomu) el 16 de Mayo a las 9.30 horas. Estara .a c argo del R. P. Dr. Carbone, pdrroco de Santa Rosa, »con la .asistencia de otros Padres.
Por la tarde, a las 16.30 horas habrd otro acto fsolemne en la iglesia Santa Ines (Avalos 250) y luego .una reunion familiar en Paz Solddn 4924.
ünvitamos tambien a nuestros simpatizantes a que concurran a dichos actos.
SVETOGORSKA ZASTAVA
bo slovesno blagoslovljena 16. maja ob 9.30 uri v kapeli Avenida del Čampo 1653 (nasproti bolnice Tomu). Prihiteli bodo tedaj .tudi rojaki iz Avellanede s zastavo Malije Pomočnice. — Popol. Sne se vrši sloevsnost na Avalos 250 in nato čajanka.
OPAZOVALEC
ČAST. G. ŠTEFAN SOČAK je odpotoval 4. aprila v La Paz v Boliviji. Za časa svojega bivanja med nami je (doživel dvakrat veselje sv. Maše med .rojaki na Avellanedi.
Prav posebno veselje so mu napravili -pevci 28, marca, ko so ga med sv. Mašo 'tako ganili da so ga solze polile. Nato so iga pa tudi ljubeznjivo pogostili. Poslovilno kosilo je bilo isti dan pri Ivaniču v SarandL
Ob tej priliki se zahvalijo pevci Jožefu žlebiču za njegovo prijaznost ker je ta dan in že preje tudi pogostil ves zbor.
POLOŽAJ V JULIJSKI KRAJINI
V Julijski Krajini je položaj zelo te-žak. Slovenski vojaki, ki so prihajali domov na dopust, so skoro vsi zbežali v “zeleni kader” k gozdovnikom. Sedaj : so vsi dopusti za slovenske vojake ustavljeni. Središče slovenskih četnikov v Julijski Krajini je na Nanosu. Italijani so večkrat poskušali s številnimi edinicami, katerim so pomagali tudi oklopni oddelki, očistiti nanoško področje, pa jim do meseca, junija 1. 1. to ni uspelo. Po Vi-pavski dolini, po Krasu, v Idrijski okolici, na Kobariškem in Bovškem, v Istri zlasti okrog Učke gore, in posebno okrog Snežnika delujejo močne četniške edinice, ki povzročajo Lahom prav resne težkoče. Slovenski četniki so samo v mesecu maju 1942. dvakrat prodrli pred vrata Trsta do Bazovice.
Meseca junija 1942 so v tržaški kavarni “Bergamo” aretirali okrog 60 oseb, med njimi tudi nekaj slovenskih rezervnih oficirjev. Obdolžili so jih, da so pripravljali prevrat v Trstu. Dvanajst aretirancev so ustrelili.
V italijanski armadi obstoji naredba, po kateri bi se v Libijo ne smeli pošilja-
ti vojaki, ki so starejši od letnika 1915. Ta naredba za Slovence ne velja.
Mnogo slovenskih vojakov je če vedno v koncentracijskih taboriščih. V vojašnicah so večkrat našli listke, napisane s strojem v slovenščini:	POJDITE NA
FRONTO, POJDITE K NAŠIM ZAVEZNIKOM RUSOM IN ANGLEŽEM!
Morala prebivalstva v Julijski Krajini, je za našo stvar zelo visoka, še nikdar niso bili v teh krajih Slovenci tako mogočno narodno zavedni, kakor v teh časih. Zgodili so se slučaji v gorah okrog Cerknega, da so napol obnemogle slovenske matere prinašale visoko v gore in v globoke gozdove hrano in obleko svojim sinovom — gozdovnikom. Tudi slovenska dekleta so večkrat aktivno posegala v akcije gozdovnikov.
Vse ljudstvo je prepričano, da bodo Slovenci in Hrvatje, ki so bili v prvi svetovni vojni nasilno priključeni Italiji, osvobojeni in da bodo vsa ta področja pripadla Jugoslaviji. Ljudje pripovedujejo, da slovenskih fašistov sploh ni več. Celo tisti, ki so se še pred par leti dobrikali fašizmu, so izginili. Tudi Italijani sami so že popolnoma obupali, da bi mogli zmagati v tej vojni.
TRŽAČANI SE BOJE PRIHODA NEMCEV
“Regime Fascista” piše v svoji številki od 26. septembra, da se v Trstu širijo glasovi o skorajšnjem prihodu Nemcev,
List navaja slučaj hišnega posestnika Paola Salerna, ki je prodal več zgradb v središču Trsta za sedem milijonov lir nekemu bivšemu jugoslovanskemu državljanu iz Splita, zato da bi se mogel preseliti iz Primorske v notranjost Italije. List trdi nadalje, da ta primer sicer ni posebno velike gospodarske važnosti, a da je to le en primer izmed mnogih, ki dokazuje, da obstoja v Trstu tendenca pro-
dati nepremično imovino. Tržaški meščani potem kupujejo hiše v Rimu, Milanu in drugih mestih. Jugoslovani pa zelo radi kupujejo objekte v Trstu — Slovenci skušajo dobiti v roke slovensko hipoteko na Trst.
“Regime Fascista” v vsej tej zadevi najbolj zanima razlog tega prekupčevanja, namreč govorice, da bo Trst postal nemško mesto. Vznemirja ga, da so tudi nekatere velike družbe prenesle svoje centrale in upravo iz Trsta v Rim ali Milan.
IZ UST “GAULAJTERJA” Postopoma iztrebljavajo vero, kakor n. pr. katolicizem na štajerskem in v Avstriji; glasom izjave nekega nacističnega gaulajterja: “Uničili bomo vse stare vere in uvedli našo novo religijo nemške krvi in nemške rase”. Proti koncu preteklega leta je Gestapo zaprla svojo ži-dovsko sokcijo v Srbiji — ni bilo več živih Židov v njej podrejenem odseku.
IZVIRNE VESTI IZ SLOVENIJE Ljubljana, 30. julija 1942. — Danes so odpeljali skupino nad 300 Ižancev in Ižank v internacijo v Italijo. Moške so naložili v 7 tovornih vagonov, ženske vse v 1 osebni vagon. Odkar so partizani napadli vlak z interniranci in jih več sto osvobodili, vse internirance vozijo uklenjene po dva in dva skupaj.
•
Ljubljana, 30. julija 1942. — Italijani demontirajo v Ljubljani avtomatično telefonsko centralo in jo premeščajo v Trst. V Ljubljani ostanejo le najnujnejši telefoni in sedaj pobirajo telefonske aparate po hišah,
SLIKAR HINKO SMREKAR USTRELJEN KOT TALEC Profesor dr. Furlan je prejel te dni poročilo iz domovine, da so Italijani ustrelili kot talca znanega slovenskega slikar-
ja Hinko Smrekarja. Poročilo pravi, da je bil Hinko Smrekar bolan, da ni mogel niti stati pokonci, pa vendar so ga ustrelili.
Pokojnik je bil zelo zaveden Slovenec in je bil radi tega preganjan in zaprt že v prvi svetovni vojni.
-j KOFALT JOŽE
scmiški kaplan, doma iz Krivoškega vrha, je bil ubit kot žrtev partizanov. Zvedeli smo tole podrobnost: Ko so ga partizani odvedli v gozd in ga silili, naj se jim pridruži, jim je dal odgovor: “Ne morem z vami, ker ste zoper Kristusa. ’ ’ Ko je to izrekel, je dobil strel v glavo.
OBLEKA, ZA INTERNIRANE
Visoki komisarijat sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadke v teku priprave za ustanovitev vojaških uradov v občinah Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Grosuplje In Logatec, za pošiljanje civilnim internirancem s strani njihovih svojcev paketov z obleko, to je paketov, ki bodo lahko vsebovali samoo blačila (obleke, površnike, majce, srajce, spodnje hlače, nogavice, čevlje itd., z absolutno izključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov, pisem, cigaret in drugih stvari,
STROJNICO SO ODNESLI
V Mostah se je dogodil prav posebno zanimiv primer laške morale. Tam nekje je bil postavljen laški vojaški oddelek s strojnico, da čuva nad delom Most, ki so bile določene za hišno preiskavo. Blizu je bila mlekarna in lačni Lahi so dobili povabilo, naj pridejo na južino. Takoj po se odzvali in pustili strojnico na mestu. Ko so se najužinali in vrnili na svoje mesto, ni bilo strojnice nikjer. Slovenski fantje so jo bili namreč med ju žino odnesli, ne da bi Lahom povedali, kam naj jo gredo iskat...
GROZOTE. . .
Prav tiste dni, ko sem bil v Ljubljani se je vsesplošno govorilo, da so Nemci nekje na štajerskem dva avtobusa, polna slovenskih otrok, polili z nafto in zažgali. Dalje, da po mnogih krajih vcepljajo otrokom bacile sifilisa in drugih spolnih bolezni, da na ta način narod že v kali zatirajo. Starejši mladini, zlasti dijakom in akademikom, pa da inokulira-jo bacil tuberkuloze. Prav stare ljudi pa, ki so jim iz kakršnegakoli razloga na poti, morda zgolj z ekonomskega vidika, ne izseljujejo, ampak jih odvažajo v neko bolnišnico iz katere nihče več ne pride ven. Kvečejemu lepega dne dobijo sorodniki kupček pepela. Enaka usoda preganja bolne ali fizično pomanjkljive.
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
FRANC K L A J N Š E K
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277.
Villa Deveto
BELOKRANJSKI GVERILCI
S pomočjo petega oddelka slovenskih gucrllcev nadaljujejo uničevanje obkroženih laških posadk in zavzemajo posamezne, samotno ležeče utrdbe. Razen trdnjave Hrast, so belokranjski gverilci zavzeli tudi utrdbe v Rožnem Dolu in Ratežu. Poslednjega so vzeli z napadom, v katerem je bilo ubitih 30 laških vojakov in ravno toliko ranjenih.
Drugi guerilski oddelke je zavzel laško utrdbo pri Zajcu (na cesti iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko) in ubil 20 laških vojakov in častnikov. Naše izgube v teh bojih so bile izredno majhne in štejejo le 3 mrtve in 9 ranjenih.
GROZOTE V LJUBLJANSKI OKOLICI
Italijanska bombna letala so bombardirala vasi na vznožju Krima in zažgala vas Planince in Iško vas. Na Planinci so imeli partizani svoj tabor. Bombardirane in požgane so bile še vasi Gornji Ig, želizrlje, Jezero, Planina in Zapotok. Iška vas je požgana vsa; le par hiš je ostalo.
V	ŠOLI NA BOROVNICI so Italijani organizirali bolnišnico.
V	PRESERJE so Italijani pripeljali 25 topov, jih razporedili v bližini železniške postaje in obstreljevali gozdove nad vasmi, kjer so imeli partizani svoja taborišča. Partizani so se umaknili v gozdove na Rakitni. Požganih je bilo več hiš in odpeljanih precej ljudi.
PRI STIČNI
Partizani so napadli iz zasede oddelek Italijanov, ki je štel 60 mož in ubili 22 fašistov, a ranili jih približno 30. Italijani so pokopali svoje mrtve v Stični, šolo v Stični pa so preuredili v bolnico.
DOBRUNJE
Partizanska skupina, ki je taborila v okolici Melnika in Makdalenske gore, se je umaknila na Golovec.
Italijani so nadalje obkolili ves prostor med kraji: Preserje, Borovnica, Logatec,
Rakek, Cerknica, Sv. Vid, Rakitna in nameravali zajeti vse partizane, ki so imeli tam svoje postojanke.
V	vaseh pod Krimom je ljudstvo še v miru poželo zoreče žito, razen v Iški vasi, kjer je bilo skoraj vse požgano. Po italijanskih akcijah se je vrnilo nekaj ljudi nazaj v vas, med njimi tudi partizan Velkavrh. Ta je predložil Italijanom seznam ljudi, ki so odšli v hribe.
Požgali so vas VRHOVCE pri Viču kot represalijo, ker so partizani ubili dva Italijana. Ustrelili so tudi 14 ljudi, ki so jih polovili v okolici. Med njimi sta bili tudi dve ženski. V Iški vasi so Italijani ustrelili 14 talcev.
Iz Bresta pri Igu so Italijani odpeljali 6 mladih fantov.
NA BRDU PRI VIČU so napravili ogromna skladišča munici je. Najbrže pri J pravljajo ofenzivo na Polhcvgrajske hribe.
Italijani vršo akcije v vaseh Tomišelj ško odpeljejo Italijani s seboj.
V	krimskem območju, kj je obkoljeno, so partizani razpustili svoje edinice. Razšli so se vsak na svoj dom, deloma pa pre-bežali v druga področja. V Podkraju, kjer so imeli partizani svoj tabor, so našli Italijani seznam njihovih vaških zaupnikov in odbornikov. Vse te sedaj Italijani na mestu ustrele in jim porušijo hiše.
Iz IGA in okolice so Italijani pobrali večino moških. Natovorili so jih na sedem velikih avtomobilov in jih odpeljali v Ljubljano v neko vojašnico.
Iz Barja in Rudnika so pripeljali 7 ka-mijonov moških.
IZ VOJAŠNICE VOJVODA MIŠIČ V LJUBLJANI so odpeljali 400 moških v italijanska koncentracijska taborišča.
SMRT FRANJA ŽEBOTA
London, 9. decembra — Prejeli smo vest, da je v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Dachau (Nemčija) umrl g. Franjo žebot, bivši narodni poslanik in podžupan mesta Maribor.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608
I
Tel. 31-5440 — Florida 606
*•"#"•"•»•<•#1 «M#..
I
TIENDA “LA PALMA" Vse potrebno za perilo in razne potrebščine za moške, ženske in otroke! Ne bo Vam žal, če se oglasite. JOSIP BOŽIČ GÜIFRA 1462	PINEYRO	k*	! UMETNO STAVBENO MIZARSTVO | KOVINSKA OKNA IN POLKNA j FRANC BANDELJ	{ Kovinska vrata, balkoni, izložbena f okna, kovinske stopnice, ograje, vsa- j kovrstna kovinska dela.	j AV. DE LOS INČA S 5021 Telef. 51-5184.	j
		
HOTEL IN RESTAVRACIJA		KROJAČNICA
“ P A C I*F I C O ”		Franc Melinc
ANTON BOJANOVIO		Najbolj vestno boste postreženi!
CHARCAS 767-9	Telef. 31-8788.		Oglasite se na Fatemalu
Blizu Retira!	V centru mosta!	,	PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
Krščanska socijalna načela
RAZREDNI BOJ ALI BOJ ZA PRAVICO?
Le to je v vprašanju, o katerem govorimo, glavna napaka predstavljati si v mislih, da je en razred sam po schi sovražen drugemu, kakor da je narava odredila bogatine in proletarce, da se z vztrajno vojno med seboj bore. To je povsem protivno pameti in neresnično. Prav nasprotno je naj-gotovejša resnica, da tako, kakor se v telesu strinjajo različni udi med seboj, odkoder izvira ona umerjenost v zunanjosti, ki ji po pravici pravimo simetrija; enako zahteva narava tudi v državi, da se ona dva razreda med seboj složno strinjata ter se sebi primerno ohranjata v ravnotežju. Vsekakor drug drugega potrebujeta: ne more nastati predmet brez dela, kakor ne delo brez predmeta. Soglasje povzroča lepoto in red v stvareh; nasprotno mora iz vednega boja z divjo strahoto nastati zmešnjava. Za poravnavo tega prepira in za odpravo njegovih korenin samih, je čudovita moč krščanskih načel in tudi mnogovrstna.
Razredni boj je nevzdržen z idejnega in ekonomskega, to je gospodarskega stališča, to sta dve glavni točki, ki jih tu želi poudariti veliki delavski papež.
Razredni boj je mogoč in ima svoj vir le v materialističnem svetovnem naziranju. Podlaga tako kapitalizma kakor marksizma je ena in ista, namreč materialistična. In uprav to materialistično stališče je, ki loči krščanski socializem od marksizma in v čemer med obema nikdar ne more priti do kompromisa.
Kapitalizem je postavil življenje, to je pridobivanje, uporabo in uživanje materialnih dobrin, na raz-borba do popolnega uničenja ene ali druge skupine. Ta tudi duhovnih dobrin, v kolikor so pač z materijalnimi v kakršnikoli zvezi, postali/V pretežni meri deležni samo imovitejši sloji. Sicer je neka razlika v tem pogledu neizogibna, dokler se ne bo ročno delo z izjiopolnitvijo strojev in temu odgovarjajočem skrajšanju delovnega časa zmanjšalo na najmanjšo možno mero, toda za kapitalizem ta razlika ni bistvena. Bistveni znak kapitalizma je materijalistično vrednotenje človeka. Ker namreč to svetovno naziranje ne^priznava nobenih nadnaravnih višjih ciljev človeka, je povsem naravno, da uveljavlja isto tudi na gospodarskem polju. Obogateti, to je glavno in privoščiti si vsega, kar si bogatin poželi! Siromak naj se pa muči za gospodarja, človek kapitalu velja samo toliko ko uporaben stroj.
Prav tisto vidimo pri marksizmu. Tudi on na podlagi svojega materijalističnega svetovnega naziranja ne priznava nobenih nravnih, višjih ciljev človeka. Tudi zanj se vrši pridobivanje radi pridobivanja samega, in uživanje radi uživanja samega. On torej predpostavlja, da se je delavec popolnoma priličil, oziroma se mora čimprej popolnoma priličiti nujno obstoječi kapitalistični produkciji, ki pa ima za nujno posledico razredno usmerjenost, le da iz sedanjega zatiranca napravi novega zatiravca. Povsem naravno je namreč, da pri takem materijalističnem gledanju življenja mora nastati nujna in neizogibna borba med onimi, ki razpolagajo z večjo naravno spretnostjo prilaščevanja in izrabe materij alnih dobrin, in drugimi, ki morajo pač gledati, da na vsak način pridejo do njih, to je, da po razredni
borbi, ki ne pozna nobene morale, te dobrine iztrgajo imajočim iz rok.
Če si ta sistem, zgrajen na že omenjenem materijalističnem naziranju, mislimo dosledno do konca in če bi se dejanski razvoj po tej doslednosti vseskozi ravnal — kar se pa v resnici ne dogaja — potem bi današnja družba bila vseskozi, brez ostanka ostro ločena brez vsakega prehoda v samo dva razreda, vsak s svojimi, drugemu nelastnimi, ničesar skupnega neimajočimi interesi, med katerimi ne bi bila mogoča nobena poravnava in izravnava nego samo neizprosen boj. Bila bi to borba, ki bi ne imela podobnosti niti v živalskem carstvu, iz katerega so liberalni nacionalni ekonomi in po njih Marks vzeli izraz in njemu odgovarjajoči pojem razreda, ampak borba, ki bi se v eni in isti vrsti živih bitij vršila s sredstvi premišljenega razuma, in to v interesu ene samo skupine — bodisi ene ali druge, borba do pooplnega uničenja ene ali druge skupine. Ta razredna borba je tedaj nujna posledica materij alističnega duha in zato idejno nevzdržna.
Najlepše se kaže ta nevzdržnost že v tem, da kljub temu, da tako kapitalizem, ki praktično pozna le razredni interes, kakor tudi marksizem, ki ga vedno poudarja, vendar v resničnem življenju sodita drugače. Ta enostranski razredni interes ni namreč dejansko nikjer docela izveden, niti je izvedljiv. Po naravi namreč naleti vsak enostranski interes na interes skupnosti, ki se brez škode tudi za goli interesni blagor posameznika in skupine, ki ji pripada, ne da preko gotove meje prekoračiti. Podjetnik bi n. pr. rad znižal plače do najnižje mere in delovni čas zvišal do mjvišje, toda on se mora ozirati tudi na napredek podjetja, na delavoljnost svojih delavcev itd., kar vse mu mnogokrat svetuje visoke plače, — nasprotno tudi delavec zlasti strokovno organiziran, večkrat brzda svoj razredni interes, ki je v visokih mezdah, da ne škoduje produkciji, splošnosti; se ozira tudi na druge stanove itd. Isto potrjuje tudi praksa, ki se je kljub razredni teoriji in naravnost v nasprotju z njo uveljavila, da delavstvo po svoji strokovni organizaciji stopa z delodajalci v delovne dogovore.
Pravilno pojmovati razredni boj ne sme torej iti samo za tem, da osvobodi delavski razred, ampak da osvobodi človeka v proletarcu in kapitalistu, da osvobodi vsakega in vse od spon, v katere je ene in druge vkoval duh materijalizma. Kajti le-ta je nerazdružno zvezan tako z današnjim kapitalizmom kakor z marksizmom, ki obadva proglašata materij alizem za svoj svetovni nazor. IZKORENINITI SE BO DAL TA DUH LE, ČE SE VZPOREDNO Z BORBO PO IZMENI KAPITALISTIČNEGA PRODUKCIJSKEGA SISTEMA IZTREBI DUH MAMONIZMA, DOBIČKARSTVA IN NESOCIALNEGA POHLEPA. Razredni boj bo na ta način postal nraven, ki ne bo več vseboval le interes posameznika in posamezne skupine, ampak bo potom medsebojnega združevanja vodil delavca do umevanja interesov človeka kot nravnega bitja, postal bo boj za interese ljudi, ki pod krivico enako trpijo. Tak boj bo tudi s krščanskega stališča pravičen, ker .bo res boj za božjo hčerko — pravico.	(Nadaljevanje)
VELEZANIMIVA KNJIGA Lubljanski škof dr. Gregorij Rožman je napisal pretresljive besede v svoj lanski pastirski list: ‘'Morje bridkosti se je razlilo nad ubogo Slovenijo.”
Toda kako je prišlo do tega?
Na to vprašanje odgovarja knjiga, ki je izšla v Sev. Ameriki z naslovom: “Ko smo šli v morje bridkosti”.
Knjigo je spisal Rev. K. Zakrajšek. Rev. K. Zakrajšek je edini Slovenec v Ameriki, ki je vse to sam videl in sku-
sil. Bil je tam in je mogel le s težavo priti nazaj v Ameriko. Napisal je knjigo, da tako pojasni svojim ameriškim rojakom, kar bi tako radi vedeli.
Prva podrobna, natančna in zanesljiva poročila je šel» on prinesel.
S knjigo vsak naročnik prejme tudi zemljevid Slovenije, na katerem je označena in pojasnjena meja med Nemci in Italijani.
Naročila naslovite na: Rev. Kazimir Zakrajšek, 302 E. 72nd Street, New York,
NEWYORsKI SLOVENCI SO MANIFESTIRALI
17. januarja v Arlington dvorani na velikem narodnem shodu, da dajo nekako proti-utež propagandi raznih Sforzov, Habsburžanov in drugih podobnih ptičev, ki bi si pri nepoučenih Amerikancih sedaj radi pridobili zaslombo. Slovenski narodni kongres je formuliral naš program: Združena Slovenija v federativni Jugoslaviji! •—
“Slovenska Krajina”
Nekateri člani so izrazili željo, da bi se društvene prireditve vršile v naprej v lokalu katerega našega človeka. Odbor je to željo upošteval in pregledal prostore, ki bi jih mogel nuditi kak naš rojak gostilničar n; Avellanedi; toda izkazalo se je, da so vsepovsod prostori preveč majhni in se bo takoj z veseljem vstreglo želji članstva, kadar ba kje primeren prostor na razpolago v naših rokah.
VESELICA DRUŠTVA se bo vršila 8. MAJA zvečer ob 20 uri v lokalu Restorant Molino, Manuel Estevez 75, Avellaneda.
Pokažite vsi člani in rojaki, da se zavedate dolžnosti vkupdržanja.
N A
8. MAJA OB 20 URI
M. ESTEVEZ 75 — AVELLANEDA
ATENEO DE LA JUVENTUD
El grandiose Club de les catblicos, a una cuatira del Congreso. Con Asesor Eclesiästico y famosos proie-sores. Ajedrez, atletismo, baseball, basquetbol, uox, calistenia, esgrima, futbol, gimnasia en aparatos, ping-pcng, rugby, tenis, tiro, volley ball, etc. Miles de dis-tinguidos socios lo espera.n. Inscribase en este verda-dero palacio de la cultura lisica. — Visite el Atene o y su camp o de deportes entre los bosques de Pan-.rmo! iINSCRIBASE! RIO SAMBA 165-179.
;	A M A R O	i
I MONTE CUDINE !
?	i
|	A Z A F R A N	t
j MONTE CUDINE j
CALIDAD Y RENDIMIENTO	\
j MONTE CUDINE S. R. Ltda.
?	BELGRANO 2280 I
?	i
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO	ARGETINO
TARIFA	REDUCIDA
Concesiön 2560.	

“SLOVENSKI DOM” Priredi
V SOBOTO 1. MAJA ob 9.30 uri v dvorani “Cen-tro Armenio” ulica ACEVEDO 1353 znamenito Vodopivčevo spevoigro s spremljevanjem posebnega orkestra:
“KOVAČEV ŠTUDENT”
davne vloge imajo v rokah sledeče osebe:
Kovač: Hrovatin Angel (bariton)
Pismonoša: Pečenko Silvan (II. tenor) Kovačeva žena: Zofija Sulič (sopran)
Kovačev sin, študent: Furlan Slavko (bariton) Po končanem sporedu bogat 3REČOLOV, PLES in PROSTA ZABAVA Pri plesu igra SLOVENSKI ORKESTER. Vse vojake in rojakinje vljudno vabi
ODBOR
-----ir»i—to	toi—in

O
D
o
o
M
0E301
JUAN B 0 G A N I
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
jonor	JOrziOi
o
D
o
D
o
IOB=
VSI PRIMORCI V VRSTAH OSVOBODILNE BORBE
Slovenski vojak, ki je bil še v začetku oktobra na ozemlju osi, pripoveduje naslednje doživljaje:
V	začetku 1. 191.1. je bil vpoklican v laško vojsko. Zahrbtnega napada na Jugoslavijo se je udeležil in prišel koncem meseca aprila 1941 z italijansko pešadij-sko edinico v Ljubljano. S sardinijsko divizijo jc prispel pozneje v Dalmacijo. Ta divizija je prodirala v septembru 19-11 ob železniški progi Knin-Prijedor. Po večkratnih težkih bojih s četniki, je prispel v malo hesanske naselje O. Tu je njegov bataljon večkrat prišel v stik s četniki, ki so držali v svojih rokah vso ogromno gozdnato okolico. Ni trajalo dolgo in laška posadka je bila cd ostalih okupacijskih čet popolnoma odrezana. Komandant laškega bataljona je bil neki rezervni kapetan Tržačan, ki je govori tudi nekoliko slovenski. Večkrat je pokazal očitne simpatije do četnikov. Italijanska posadka ni mogla vpestaviti nobene zveze z ostalimi laškimi edinicami, pa so ji zato živila, municijo in orožje dobavljali Lahi s pomočjo transportnih letal. V to svrlio je imel bataljon posebne signalne naprave, s pomočjo katerih so prihajajočim letalom naznačevali vsakokratni položaj posadke.
V	tem času je bilo v bataljonu precejšnje število Slovencev iz Trsta, Gorice in Istranov. Sardinijska divizija je namreč tudi še po izbruhu vojne z Jugoslavijo zadržala svoj kader v Trstu in je bilo zato veliko število slovenskih rezervistov dodeljenih tej diviziji.
Signalisti bataljona v O. so bili veči-
noma Slovenci. Koncem oktobra 1 19491. so neke noči slovenski vojaki celotno signalno napravo prenesli v bližnje 2 kilometra oddaljeno področje, ki je bilo zasedeno od četnikov. Baje se je to zgodilo z vednostjo samega komandanta. Na ta način so laška letala dobavljala četnikom živež, orožje in municijo. Dobave so bile menda precej izdatne.
Proti koncu meseca novembra so njegov bataljon morali zamenjati hrvaški domobranci. Pred samo predajo sta dva bataljona odkorakala na zborno mesto. Pred svečanostjo so se domobranci postavil na desno stran ceste, postavili puške v piramide ter se razkropili po bližnjem grmičevju, da počakajo na zapovedi svojih častnikov. Poveljnik laškega bataljona se je razgevarjal z domobranskimi častniki in se z njimi v razgovoru oddaljil za kakih sto korakov od zbornega mesta. V tem so nenadoma palnili četniki, pobra-'.i vse domobranske puške in polovili domobrance. Lahi niso intervenirali, ker je komandant bataljona izjavil, da se obračunavanje med četniki in domobranci njega ne tiče. .
Kolikor je bilo ustašev med domobranci so jih četniki postavili pred preki sod in ustrelili za izvršene zločuie, ki so jih dokazali Srhi civilisti 'z okolice. Osta lini domobrancem so četniki pobrali uniforme, jih naložili na N" kamijonov in jih poslali nazaj.
V laškem bataljonu se je govorilo, da .1 etudi komandant zbežal k četnikom, ker ga ni bilo več na čelu bataljona, ko se je ta edinica umaknila proti Dalmaciji.
Slovenski vojak, ki nam je dal ta poročila zatrjuje, da igrajo Lahi na ozemlju
Jugoslavije dvolično vlogo. V nekaterih krajih sedobrikajo četnikom proti ustašem. Laški oficirji so pogostokrat poduče. vali moštvo kako se mora obnašati po posameznih krajih.
Sodelovanje med četniki in laško okupacijsko vojsko je obstajalo samo pri tistih edinicah, v katerih so bili Slovenci. Organizirali '■o ga četniki Primorci, ki so v velikem številu prišli k Draži, potem o so prehodili na sto in sto kilometrov z Julijske Krajine v Bosno. Kot četniki so stalno iskali stikov s Slovenci — italijanski vojaki, kar je četniški akciji v mnogem koristilo. Na ta način se niso samo pomnožile četniške vrste, pač pa so četniki dobili tudi znatne količine orožja
četniki Draže Mihailoviča pa so si nabavljali orožje in municijo od Lahov tudi z direktnim nakupovanjem. Posebno juž-njaki iz Sicilije in Kalabrije so se pridno ukvarjali s takimi kupčijami. Puške so prodajali po 50 lir za komad, pešadijske patrone pa po 5 komadov za liro. Laški vojaki so pogostokrat sami izropali vojaška municijska skladišča z namenom, da plen prodajo četnikom.
NEMCI NE ZAUPAJO NIKOMUR
London, 4 januarja (Radio prejemna alužba) — Nemške in italijanske zasedbene cblasti so izgnale iz Soluna vse tuje konzule, vključno turškega, madžarskega, romunskega in Vicliy-skega konzula.
Poslednji navedeni je svoječasno poročal iz Soluna v Berlin dragocene podatke o izkrcavanju britanskih čet, danes pa se Hitler boji, da ne bi konzuli njegovih zaveznikov pošiljali koristnih informacij zedinjenim narodom.