Bolezni čebel PRISPEVEK K RAZISKOVANJU VAROZE dr. J. Senegačnik Leta 1991 smo nadaljevali z raziskavami možnosti za zatiranje varoe. Poleg fluvali-natnih sredstev smo uporabljali še amitra- zne. Iskali smo predvsem praktične, enostavne in ne predrage rešitve. Če se ozremo le nekaj let nazaj, vemo, da je postajalo stanje vse bolj kritično, dokler se ni pojavil fluvalinat. Zatiranje varoze brez tega sredstva bi bilo sicer mogoče, vendar bi zahtevalo veliko časa, sredstev in znanja. Pokazalo se je tudi, da za številne čebelarje kljub dobri volji ni primerno. Fluvalinat se je pri zatiranju varoe odlično obnesel zaradi določenih fizioloških in fizi-kalno-kemijskih lastnosti/24* Te pa so: 1. zelo malo onesnaženje čebele (le okoli 18200 ng na čebelo je t.i. LD50); 2. deluje kontaktno; 3. skoraj nehlapen in netopen je v vodi (topnost < 5 ppb), zato je malo topen tudi v vodi, ki je v medu, kot so pokazale dosedanje raziskave. Iz nedavnih analiz je znano, da pri točenju medu fluvalinat zelo hitro preide v pokrovčke in drobir, torej ni posebne bojazni, da bi ta snov v večjih količinah ostala v medu.<3) Čebelarjem je dobro znano, da varozo v času pokrite zalege lahko zanesljivo uničimo le, če je zdravilo v panju 6-8 tednov. (1,2,5) ^ato je treba poskrbeti, da bo v plodišču ves čas nosilec, prepojen s primernim akaricidom, in da bo stalno tudi učinkovit. Medtem ko pri nas vstavljamo v panje večinoma en sam nosilec, pa drugod vstavljajo v panje po dva, pri pripravku bayvarol pa celo štiri nosilce. Čeprav ni nujno, da bi nosilec vseboval le fluvalinat, pa je ta snov vsekakor najprimernejša.0,2) Za nosilce akaricida smo uporabljali lesene deščice, velikosti 200 x 20 x 2,5 mm. Te smo namazali s fluvalinatnim ali amitra-znim mazilom ali pa smo jih prepojili z raztopino akaricida. Učinkovitost nosilcev smo nato primerjali z učinkovitostjo registriranih fluvalinatnih PVC trakov podjetja Sandoz v Franciji.<1) Kot dodatno kontrolo pa smo ob koncu sezone opravili še posebna dimljenja.(6) Ko čebele hodijo po nosilcih, s seboj odnašajo molekule aktivne snovi, te pa se nato prek neposrednega stika porazdeljujejo še na druge čebele in s tem tudi na zajedavce. Le-ti poginejo, če je koncentracija akaricida zadostna, sicer pa preživijo in počasi lahko postanejo tudi manj odporni. 2. Materiali in metode Preizkušali smo učinek desetih različnih akaricidnih nosilcev; od teh je bilo osem fluvalinatnih, dva pa amitrazna. Za kontrolo smo ob koncu sezone najprej dimili z ami-trazom, nato pa še s fluvalinatom. Uporabljali oz. preverjali smo torej 12 postopkov. Opis akaricidnih pripravkov podaja tabela št. 1. Tauela 1.: Opis akaricidnih pripravkov in njihova uporaba Oznaka Sestav uporabljenega akaricida Količina čistega Način akaricida v uporabe 1g 1 ml Čas prisotnosti v panju K 20 Mazilo : 20 % klartana 48 mg 24.3.-10.5. + 80% vazelina fluv. namaz 16.8.-12.10. K 15 Mazilo : 15 % klartana 36 mg 24.3.-10.5. + 85 % vazelina fluv. namaz 16.8.-12.10. K 10 Mazilo : 10% klartana 24 mg 24.3.-10.5. + 90 % vazelina fluv. namaz 16.8.-12.10. M 10 Mazilo : 10% mavrika 24 mg 24.3.-10.5. + 90% vazelina fluv. namaz 16.8.-12.10. M 5 Mazilo : 5% mavrika 12 mg 24.3.-10.5. + 95 % vazelina namaz 16.8.-12.10. M 1 Mazilo : 1 % mavrika 2,4 mg 24.3.-10.5. + 99 % vazelina fluv. namaz 16.8.-12.10. M1R Raztopina : 1 ml mavrika 2,4 mg 24.3.-10.5. + 99 ml n-heptana impregnacija 16.8.-12.10. Api Apistan - PVC trak 100 mg 24.3.-10.5. podjetja Sandoz fluv. impregnacija 16.8.-12.10. Am 20 Mazilo: 20% mitaca (= 20 % amitraz v ksilolu) 40 mg 24.3.-10.5. + 80% vazelina amitraza namaz 16.8.-12.10 Am 10 Mazilo : 10% mitaca (= 20 % amitraz v ksilolu) + 90% vazelina 20 mg amitraza AD mitac 20 200 mg namaz 24.3. in 10.5. (= 20 % amitraz v ksilolu) amitraza dimni listič 29.9. in 5.10 MD mavrik tekočina (240 g 48 mg fluv./liter) 20 ml + fluv. dimni listič 12. in. 24.10. 80 ml n-heptana Od fluvalinatnih pripravkov je pri nas registriran le izdelek, ki je na tabeli 1 označen z »api«. To so polivinilasti PVC trakovi, prepojeni z 10 odstotki čistega fluvalinata. To je vsekakor udarna doza, zato je tudi zelo učinkovita. Trakovi so veliki 25 x 3,5 cm, tehtali pa naj bi (po prospektu) okrog 8 g.(1) Pri pripravi naših fluvalinatnih kombinacij iz tabele smo uporabljali dva industrijska koncentrata, tj. klartan in mavrik, izdelka podjetja Sandoz iz Francije. Oba vsebujeta po 240 g fluvalinata na liter. Za delo s čebelami nista nikjer registrirana, sta pa za to primerna. Uporabljali smo ju zato, ker pri proizvajalcu ni mogoče dobiti čiste snovi, s katero bi lahko eksperimentirali. Žal pa razen koncentracije aktivne snovi ne poznamo ostalih sestavin teh dveh snovi. Za nosilce aktivne snovi smo uporabljali lesene deščice, velikosti 200 x 20 x 2,5mm, te pa so imele 0,5 cm pod gornjim robom luknjico za obešanje. Nameščali smo jih v sredino plodišča med dva sata s pokrito zalego - tu so bile 7-8 tednov. Raziskave v tujini, pa tudi pri nas, so namreč pokazale, da tritedenska prisotnost nosilcev v panju ne zadostuje.15’ Pri namazih smo za deščico porabili povprečno 0,8 g mazila. Pri dimljenju smo na lističe odmerili 0,1 ml, torej 20 mg amitraza ali 4,8 mg fluvalinata. Količine na 1 g oz. 1 ml so podane zaradi boljše preglednosti. Varoe so odpadale na kartonske ali pločevinaste vložke, namazane z vazelinom. Skupno število poskusnih panjev je bilo 36. Nosilce smo vložili v panje že 24. marca. Prva kontrola odpadlih varoj je bila že naslednji dan, nato pa v sedmih tednih vsakih sedem do deset dni. Zatem smo deščice pobrali iz panjev. V tem spomladanskem obdobju smo propolizacijo deščic opazili šele ob koncu aprila. Po odstranitvi deščic smo nameravali varoo zatirati biološko, tako da bi do srede avgusta izrezovali trotovino iz gradilnih satnikov. Vendar je bila zaradi zelo neugodnega vremena gradnja satnikov majhna. Skoraj do konca junija ni bilo česa izrezovati, trotovske celice pa smo opažali na drugih plodiščnih satih, vendar jih tam seveda nismo izrezovali. Varoe, kolikor jih je ušlo zdravljenju ali morda prišlo od drugod, so se torej po odstranitvi deščic nemoteno razmnoževale v trotovskih celicah, kolikor jih je pač bilo, seveda pa tudi v čebeljih. Na to kažejo jesenski rezultati. Od druge polovice junija dalje so vojne razmere za nekaj tednov prekinile našo raziskovalno in čebelarsko dejavnost, tako da je izostala celo vsakoletna kostanjeva paša. Po 22. juliju pa tudi kontrolna tehtnica ni več zabeležila donosov. Z jesenskim zatiranjem varoe smo za letošnje neugodne razmere začeli že nekoliko pozno, tj. 16. avgusta, ko smo v panje spet vložili deščice in PVC trakove in v eno do dvotedenskih presledkih preštevali poginule varoe. Ker se je donos ustavil že 22. julija in je bilo treba že od tedaj krmiti, je to nedvomno vsaj pri nekaterih družinah pospešilo propolizacijo in s tem ustrezno inaktivacijo akaricidnih nosilcev. Kaže pa, da Sandozovi apistanski trakovi čebel ne dražijo oz. jih dražijo zelo malo. Le pri enem traku od devetih se je pojavilo propo-liziranje. Pri uporabi apistanskih trakov nismo opazili pojava poapnele zalege oz. znatno manj kot pri uporabi fluvalinatnih koncentratov. Zato se postavlja vprašanje, ali morda aditivi v fluvalinatnih koncentratih zmanjšujejo odpornost proti poapneli zalegi. Ker je problem zelo žgoč, se mu moramo prihodnje resno posvetiti. Nosilci akaricidov so (kljub propolizaciji v nekaterih družinah) v panjih ostali do 12. oktobra, tj. osem tednov. 28. septembra smo dimili z amitrazom v petih izbranih panjih, čez teden dni pa v vseh družinah. Na dimni papirček smo nanesli 20 mg amitraza (0,1 ml 20% odstotne raztopine amitraza v ksilolu, tj. mita-ca). Teden dni kasneje smo izbrane družine zadimili s fluvalinatom in postopek na vseh družinah ponovili 24. decembra (0,1 ml 20-odstotne raztopine mavrika v n-heptanu, količina fluvalinata na panj pa je bila 4,8 mg). Rezultati naših jesenskih raziskav so v tabeli št. 2. Tabela št. 2: Jesenska kontrola mrtvih varoj Štev. Akaricid Jesenska kontrola odpadlih varoj v posameznih panjih panja spoml. jeseni 19.8. 25.8. 1.9. 7.9. 22.9. 29.9. AD 5.10. AD 12.10. MD 24.10. MD Skupaj 1 K 10 K 15 5 2 4 7 0 6 12 36 2 K 15 K 20 4 4 10 14 65 10 0 107 3 M1R M 1R 109 22 20 33 20 175 9 45 433 4 Am 20 M 5 291 1 7 3 2 304 225 10 843 5 M 10 K 10 3 8 8 18 10 7 45 99 6 M 1 M 10 5 9 8 4 2 126 41 5 200 7 M 1R M1R 110 5 6 6 3 273 118 160 10 691 8 Api Api 0 0 1 4 2 12 3 5 27 9 K 10 K 15 0 2 4 10 4 38 28 2 88 10 M 1 M 1R 64 23 12 2 10 84 15 210 11 A 20 M 5 220 31 11 8 2 4 230 506 12 Api M 10 3 3 7 3 0 2 1 19 13 M 10 K 10 3 2 4 6 0 47 154 170 386 14 M 1 M5 15 2 1 2 2 24 31 2 79 15 Am 10 Am 20 3 3 6 2 5 338 25 0 382 16 K 20 Api 0 6 3 5 2 2 0 18 17 Api Api 5 2 14 6 25 7 4 2 65 18 M 10 K 10 10 2 4 13 31 7 6 73 19 K 20 Api 0 5 4 3 1 1 0 14 20 Api Am 20 1 2 2 2 2 3 18 30 21 Api Api 1 0 16 8 3 2 2 32 22 K 15 K 20 0 3 11 7 1 2 8 32 23 Am 10 MR1 99 0 6 8 0 1 24 347 2 487 24 Am 20 M 1 120 4 4 5 20 306 321 45 825 25 M 1 M 1 30 2 6 8 2 26 187 32 293 26 Am 10 Am 20 51 0 5 2 3 337 290 42 730 27 K10 K 15 23 0 2 1 15 1 3 45 28 M 1R 7 8 1 2 2 4 12 36 29 M 1 0 14 1 2 2 0 19 30 M 10 185 100 64 34 20 15 7 0 425 31 M 5 K 20 71 32 38 3 4 1 140 32 K15 Api 0 4 2 6 3 0 1 16 33 M 5 Api 1 4 10 8 2 4 0 29 329 34 M 5 M 10 0 2 4 6 0 4 5 21 35 M 5 M 10 0 4 1 7 3 0 0 15 36 Api Api 0 31 3 2 3 59 133 22 253 Skupaj 7704 3. Rezultati in razprava Za študij varoze in njenega zatiranja so podatki iz tabele št. 2 izredno dragoceni, saj pojasnjujejo oz. povezujejo uspešnost akaricida z uporabljeno koncentracijo, načinom nanašanja in časom učinkovanja v različnih letnih dobah. V tabeli 1. je predstavljenih 12 eksperimentalnih možnosti, ki smo jih uporabili pri zatiranju varoze, podane pa so tudi količine akaricida pri vsakem poskusu. Zaradi manjšega števila panjev (36) smo skupine s tremi družinami zdravili z istim akaricidnim nosilcem, število družin, zdravljenih z api-stanskimi trakovi, pa je bilo večje: spomladi 5, jeseni pa 9. Rezultatov spomladanskega zdravljenja ne navajamo podrobno, ker je bilo število odpadlih varoj zanemarljivo. Pri vseh občasnih kontrolah od zadnje tretjine marca do začetka maja smo na 33 družinah našli le 212 mrtvih varoj, tj. povprečno 6,42 na panj! To pomeni, da so bili posegi jeseni 1990 temeljiti in uspešni. Poleg oznake spomladanskega akaricida je na tabeli št. 2 tudi oznaka jesenskega akaricida, to pa omogoča boljše zaključke. In kaj nam pove tabela št. 2? Sedemnajst družin (skupina I), ki smo jih spomladi in jeseni zdravili z mazilom - le-to je vsebovalo 10 ali več odstotkov fluvalinat-nega koncentrata klartana ali mavrika, oz. čiste snovi (pri apistanskih trakovih), je imelo ob jesenskem zdravljenju povprečno po 75,58 varoj (panji štev. 1,2,5,8,9,12,13,16,17,18,19,21,22,27,32,3 5,36). Leta 1990 je bilo povprečje za to obdobje nekoliko nižje, in sicer 68,36. Postopek z navedenimi koncentracijami torej daje neko jamstvo za uničevanje varoj, seveda če upoštevamo, da v jesenskem obdobju čebele že po dveh tednih lahko začnejo propolizirati lesene deščice, ne pa tudi PVC trakov. Veljalo bi se torej držati navedenih koncentracij. Povprečje varoj za vse panje za jesensko obdobje 1991 je 214,61, torej približno trikrat več kot lani. Povprečje za 19 družin, ki smo jih zdravili z nižjimi koncentracijami fluvalinata ali pa z amitrazom (M 5, M 1, M 1R, Am 10 Am 20) je bilo 337,84, torej več kot štirikrat več kot pri koncentraciji v prvi skupini. Poleg nizkih koncentracij so svoje prispevale tudi pašne razmere in vreme, to pa seveda čebelarju narekuje dodatno previdnost. Stopnja okuženosti družin jeseni je tesno povezana s spomladanskim zdravljenjem. Če je bilo le-to zadovoljivo, bo preživelo le majhno število zajedavlcev. Ti se od maja do jesenskega zdravljenja ne bodo mogli razmnožiti v takem številu, da bi ogrožali družine. Dokaz za to je 17 družin iz skupine I. Če pa spomladansko zatiranje majhnega števila zajedavcev, ki so morda preživeli jesensko zatiranje ni dovolj uspešno, in se nekaj varoj izmakne učinku akaricida, se le-te zelo hitro razmnožijo. Eden od vzrokov za manjši učinek sredstva je lahko tudi prenizka koncentracija aktivne snovi. Vzrok za to je lahko začetna prenizka koncentracija, lahko gre za inaktivacijo kupljenega sredstva še pred uporabo ali pa za njegovo inaktivacijo v panju. To zadnje doživljamo kot propolizacijo, ki se je v naših jesenskih poskusih začela javljati že v začetku septembra, torej po dveh tednih. Spomladi je bil ta čas znatno daljši. Eden od vzrokov je lahko tudi slaba paša, ki je pogosto povezana s slabim vremenom. Če na gradilnikih ni trotovskih celic, ampak so le-te na drugih plodiščnih satih, kjer pa jih ne izrezujemo, se tiste varoe, ki bi se sicer znašle na gradilnikih, tu nemoteno razmnožujejo, prav tako pa tudi v čebeljih celicah. Če vemo, da je faktor razmnoževanja do 1:150, po nekaterih avtorjih pa še več, je katastrofa tu, če ne ukrepamo. Dovolj je torej, da le nekaj varoj uide našemu prizadevanju, pa je je- Dober gradilni nagon lahko imajo le zdrave družine. seni družina lahko že zelo ogrožena. Ce jo okužujejo sosednji čebelnjaki, pa lahko povsem propade. Poskusi z nizkimi koncentracijami akari-cidov so te navedbe potrdili, zato naj bo to v svarilo čebelarjem, ki bi varozo skušali zdraviti s prenizkimi koncentracijami fluva-linata oz. akaricidov na sploh. Lepe primere za to vidimo na tabeli št. 2 pri več družinah, npr. pri št. 3,7,10,23,24,25. Prenizka koncentracija na eni sami deščici ne zatre vseh varoj, na dveh deščicah pa bi bil učinek seveda zanesljivejši. V tujini v panje vstavljajo po dva apistanska trakova, kar je strahotna udarna moč, uspeh pa zato ne more izostati. Učinkovite koncetra-cije fluvalinata prikazuje tabela št. 2. Amitrazni mazili se pri naših poskusih nista obnesli. Po spomladanskem zdravljenju z Am 10 smo jeseni v treh panjih povprečno našli 533 varoj na družino, po-zdravljenju z Am 20 pa je bilo povprečje v treh panjih 724,66 varoj. To pomeni, da je amitraz v tem pripravku deloval le nekaj ur oziroma točkovno, nato pa je kmalu postal neučinkovit. Varoe, ki so se izlegle po inaktivaciji, so imele neomejene možnosti razmnoževanja. Izjema je le družina 20, vendar lahko sklepamo, da amitraz po odstranitvi apistanskega traku maja ni imel kaj dosti opraviti, poleg tega pa je bila družina skoraj mesec dni domala brez zalege. Od vzorcev M 5 sta se dva (št. 4 in 5) zelo slabo obnesla jeseni, tretji pa še kar. To koncentracijo bi veljalo še preizkušati. Družini 28 in 29 sta bili narejenca iz konca julija, družina 30 pa roj, ki je bil na začetku močno okužen, na koncu pa čist. Pri teh družinah skoraj ni bilo propolizacije. Pri jesenski kontroli razen pri sedmih družinah (št. 3,4,7,11,23,24 in 30) prvi pregled ni dal vznemirljivih rezultatov, še manj pa naslednji. Če ne bi dopuščali možnosti, da so nekatere koncentracije akaricida že prenizke oz. da učinkujejo le nekaj ur (pri amitrazu), in če ne bi upoštevali propolizacije, čebel še ne bi dimili, tako da bi v bolj ogroženih družinah ostalo od 200 ali celo več kot 600 varoj. Z amitrazom smo dimili zato, da bi se prepričali o morebitnih prenizkih koncentracijah fluvalinata oz. o propoli-zaciji. Zadnji dve dimljenji s fluvalinatom pa naj bi dokazali, da prenizke koncentracije fluvalinata oz. propolizacija (še) niso povzročile odpornosti na to snov. Prvo dimljenje z vsako od obeh snovi je bilo torej bolj informativno, drugo pa strogo namensko. Kot vidimo iz tabele 2, amitraz za nosilce ni primeren, odličen pa je za t.i. točkovne intervencije v obliki dimljenj. Zaključki Leta 1991 smo pri zatiranju varoe uporabljali 12 različnih postopkov. V devetih primerih je akaricid deloval na lesenem nosilcu, v enem pa na PVC traku. Pri dimljenjih smo kot aktivno sredstvo dvakrat uporabili amitraz, dvakrat pa fluvalinat. Dobre rezultate smo dobili, če so bili nosilci aktivne snovi spomladi in jeseni prekriti z mazilom z 10 odstotkov ali več fluvalinatnega industrijskega koncentrata ali če so vsebovali toliko čistega fluvalinata. V skupini 17 družin s takimi nosilci, je bilo jeseni povprečno 75,58 varoj. Povprečje za 19 družin, zdravljenih z nižjimi koncentracijami fluvalinata (od 1-5 odstotkov koncentrata) ali z 10 oz. 20-odstotnim mazilom amitraznega koncentrata mitac, je bilo povprečno 337,84 varoj na panj. Učinek 5-od-stotnega fluvalinata bomo preučevali naslednje leto. Zelo nevarna je lahko propolizacija. Čebele jeseni rade kmalu propolizirajo zlasti lesene deščice, in to celo v neugodnih pašnih razmerah. Apistanski trakovi so pro-polizaciji znatno manj izpostavljeni in očitno ne aražijo čebel. Tudi poapnela zalega se v panjih z apistanskimi trakovi pojavlja manj pogosto. Poapnelo zalego smo opazili približno v tretjini panjev, v štirih družinah je bila bolj trdovratna. Postavlja se vprašanje, koliko je bolezen povezana z aditivi iz fluvalinatnih koncentratov. Tudi to bo treba še raziskati. Zdravljenje poapnele zalege pa je zelo dolgotrajno. Literatura 1. Borneck, R., Merle.: La varroatose ä I’ Institut technique de l'Apiculture. Essais sur Apistan. La santš de l’abeille 109 (1989), 14-22. 2. Faucon, J.P., Flamini, C.: Traitement de la varroatose. £tude comparative de dispositifs ä liberation lente. La santš de l’abeille 109 (1989) 27-38. 3. Ista: Residus de fluvalinate dans la cire et dans le miel. La santš de l’abeille 118 (1990) 182-184. 4. Sandoz-Zoecon Corp.: Apistan, tehn. prospekt, USA. 5. Senegačnik, J., Gregorc, A.: Prispevek k eksperimentalnemu študiju učinkovitosti fluvalinata. Slov. čebelar 92 (1990) 3, 69-78. 6. Senegačnik, J.: Dimni lističi - nova možnost uporabe fluvalinata pri zatiranju varoe. Slov. čebelar 92 (1990) 12, 326-330.