Izkušnje Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 47 Znan slovenski pregovor pravi, da brez dela ni jela. Delo je vrednota, ki se preko marljivih Slovencev prenaša iz generacije v generacijo. Pa vendar se ta počasi izgublja v zameno za lagodnejše življenje, ki ga ponuja potrošniško naravnan sistem. Pa je temu res tako, da delo krepi telo in značaj, kot pravi slovenski kantavtor in pesnik Adi Smolar? In ali to velja že za predšolske otroke? Delo krepi telo in značaj Preko razvijanja vrednote dela v predšolskem obdobju do celostnega razvoja otroka V slovenski spremembi zakonika o družin- ski zvezi sicer še nič ne diši po spremembi v smeri določanja otrokovih dolžnosti. Vsee- no pa so se ponekod po Evropi vsaj simbol- no opredelili tudi glede tega področja. Tako naša sosednja Hrvaška v svojem 89. členu istoimenskega zakonika, ki je v veljavi od 1. 9. 2014, navaja: »Otrok je dolžan spošto- vati svoje starše in jim pomagati pri opra- vilih v družinski skupnosti skladno s svojo starostjo in zrelostjo ter biti spoštljiv do družinskih članov« (Zakon Hr., Pročišćeni tekstovi zakona, 2014). Zakonik ob tem ne predvideva kazni v primeru nespoštovanja člena, vseeno pa ima pomembno simbolno vrednost, ki sporoča otrokom, da jih v ži- vljenju poleg pravic spremljajo tudi dolžno- sti in odgovornost do sebe, drugih in oko- lja. V vrstah zagovornikov dolžnosti otrok je tudi specialni pedagog g. Marko Juhant, ki je soavtor knjige z naslovom Varuh otro- kovih dolžnosti. V njej z go. Levc med dru- gim navajata spisek otroških in starševskih dolžnosti. Med njimi je moč najti dolžnosti, ki so po vsebini identične zgoraj opisane- mu zakoniku. G. Juhant namreč pravi, da je otrokova dolžnost dejavno sodelovati pri vseh družinskih opravilih, povezanih z dru- žinskim življenjem, dokler živi znotraj pri- marne družine, pa tudi to, da je ena izmed otrokovih dolžnosti, da skozi igro, vajo in delo izuri svoje spretnosti (Juhant in Levc, 2011). Delo predšolskih otrok je v družbi sicer tema, ki spodbudi mnoga nasprotu- joča si mnenja. Moderni človek se namreč vse bolj nagiba k permisivnemu vzgojnemu stilu in prepričanju, da delo ni nekaj, kar je za otroke. Sama se najdem v vrstah tistih, ki zagovarjajo, da je sodelovanje otrok pri vsakodnevnih opravilih za otroka koristno oziroma celo nujno za njegov zdrav razvoj. Vrednoto dela je treba privzgajati že zelo zgodaj »Otroci ljubijo delo,« pravi M. Montesso- ri. Pa je temu res tako? Mnogi med nami bi podvomili v ta rek, a je to verjetno zato, ker otroke v opravila začnemo vključevati, ko je to že veliko prepozno. Kritično ob- dobje za ponotranjenje vrednote dela je že zelo zgodaj. Otroci imajo namreč prirojeno željo po razvoju, po 'sinhroniziranju' s svo- jim modelom, torej z odraslim. Pogosto se zgodi, da otroke 'odslovimo', rekoč, naj po- čakajo, da dokončamo svoje delo, in naj nas ne motijo. Otroci s tem dobijo občutek, da niso sposobni, da so zgolj v napoto in niso enakopravni del skupnosti, bodisi da gre za družino ali vrtčevsko skupino. Pri opravilih z otroki tkemo trdne vezi in vrednote Kaj pa, če bi poskusili z drugim pristopom in otroku za spremembo ponudili krpo, metlo, ga povabili, da z nami pomije poso- do ali pomaga pri vrtnih opravilih? Dejstvo je, da bo otrok delo opravil počasneje in morda ne tako temeljito, kakor to storimo odrasli, vendar pa bo zadovoljen s tem, da je enakovreden del skupnosti, da je pripo- mogel k njeni dobrobiti. Posledično bo izo- blikoval trdnejšo samopodobo, sočasno pa bomo z otrokom vzpostavili poseben pozi- tiven odnos. Ta bo temelj za vrednoto dela in tega, da je vsak posameznik pomemben član družbe in lahko v njej veliko prispeva. Kako vpeljati vrednoto dela v vrtčevsko skupino? V nadaljevanju predstavljam primer aktiv- nega udejstvovanja otrok z delom v vrtcu. Gre za projekt obdelovanja zelenjavnega vrta, cvetlične gredice in sadnega drevja v Vrtcu Radovednež Škocjan, v podružnici na Bučki. V minulem šolskem letu smo na- mreč v skupini otrok, starih od 4 do 6 let, naredili korak v smeri udejanjanja vrednote dela. Z delom otroških ročic smo krepili telo in duha, pa tudi socialne veščine. Cilj pro- jekta je bil pri otrocih spodbuditi zavedanje, da je vsak od članov skupine potreben in lahko dela za dobrobit skupnosti. Otroci so bili aktivni na vseh stopnjah uresničevanja projekta. V jesenskih mesecih so skrbeli za vrtna opravila. Prelopatali so vrtiček, ki smo ga pripravili tik ob vrtcu. Da bi zelenjava na njem dobro uspevala, smo s samokolnicami Ester Pečarič je dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Radovednež Škocjan. Otrokova dolžnost je dejavno sodelovati pri vseh družinskih opravilih, povezanih z družinskim življenjem, dokler živi znotraj primarne družine, pa tudi to, da skozi igro, vajo in delo izuri svoje spretnosti. Izkušnje 48 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 odšli k prvi kmetiji, tam naložili gnoj in vrt pognojili. Otroci so pograbili odpadno je- sensko listje in pobirali kamenje po trati. V zimskih mesecih so pod mentorstvom vzgo- jiteljic izdelovali didaktične igrače, ki smo jih kasneje uporabljali na prostem. Za eno od njih smo prejeli tudi prvo nagrado med 91 udeleženci na natečaju Moja ideja – nova igrača. Igrače, ki so jih izdelali sami, so bile deležne bistveno večje senzibilnosti pri upo- rabi in večjega zanimanja, saj so jih otroci doživljali kot svoj ponos, nekaj, na kar je tre- ba še posebej paziti. Začelo pa se je tudi že prvo sejanje v lončke za naš zelenjavni vrt. Spomladi smo na vrt posadili raznovrstne sadike zelenjave in rož, ki so jih otroci pri- nesli od doma. Pri tem so imeli glavno vlo- go otroci, ki so sejali, kopali luknje, gnojili, sadili, zalivali ter negovali rastočo zelenjavo. Tudi pri ostalih delovnih akcijah so sodelo- vali po svojih zmožnostih, vihteli so otroške lopate, vozili samokolnice, nosili manjše veje obžaganega sadnega drevja, vozili ka- menje, torej sodelovali pri čisto vseh opravi- lih, kjer je to omogočala varnost, ki je pogoj za delo otrok. Tudi v poznih spomladanskih mesecih in poleti so otroci izkoristili vrt ter zanj skrbeli vse do jeseni. Pobirali smo se- zonsko zelenjavo in sadje ter ju uporabili v različnih obrokih, spekli smo jabolčno pito, s starimi starši smo strli orehe in iz njih spe- kli piškote, naredili smo krompirjeve njoke s korenčkom, bučkino omako, jabolčne krhlje in celo izdelali lastno kakijevo marmelado, ki smo jo ponudili na novoletnem bazarju. Pri vseh dejavnostih so otroci opravljali delo v skladu s svojimi razvojnimi zmožnostmi in sposobnostmi. Torej delo res krepi telo in značaj predšolskega otroka? Najprej se obrnimo na krepitev telesa ozi- roma na vse pozitivne vplive dela na otro- kov motorični razvoj. Tu govorimo o grobi in fini motoriki. Če se najprej ozremo na slednjo, lahko ugotovimo, da so otroci med sajenjem, rokovanjem s semeni in nežnimi rastlinami krepili moč prstov in natančnost pri njihovi zavestni rabi. Pri tem so razvija- li koordinacijo med očesom in roko. Tudi pri trenju orehov, luščenju lešnikov in ko- ruznih zrn so krepili t. i. pincetni prijem. Če se ozremo na grobo motoriko, lahko že v običajni vožnji samokolnice opazimo, da se razvijajo: koordinacija v prostoru, na- tančnost pri stresanju tovora, moč rok pri nalaganju in vožnji samokolnice. Seveda pa je bilo vključenih še veliko drugih, že prej naštetih dejavnosti, ki so krepile tudi razte- znost, hitrost in gibljivost ... Kaj pa trditev, da delo krepi značaj? Otro- ci so med fizičnim delom pri obdelovanju vrta razvijali ne zgolj motorične, temveč tudi socialne spretnosti. Tako je vsak otrok našel svoje mesto v skupini. Prepoznali smo močna področja posameznikov in čisto vsak je v dejavnostih našel nekaj, kar ga je izpopolnjevalo. Tako smo sočasno izvaja- li več del na vrtu in v okolici. Zanimivo je bilo opazovati, da se prav nihče od otrok ne dolgočasi ali izogiba delu. Zakaj bi se igrali simbolno igro poklicev in vlog v družini, če jo lahko aktivno izvajajo med delom na prostem? Otroci so bili radostni, kazali so interes za delo. Ob tem so razvijali tudi svo- je kognitivne sposobnosti in logično-mate- matične načine mišljenja, saj so med delom naleteli na mnogo problemov, ki so jih sami reševali in iskali enostavnejšo pot za izpelja- vo zadane naloge. Poleg tega pa so pridobili tudi veliko praktičnega in teoretičnega zna- nja o naravi, družbi in svoji vlogi v svetu. Tudi komunikacijske veščine in predopi- smenjevalne spretnosti so bile močno ak- tivirane med dogovarjanjem o poteku dela, o označitvi posameznih vrst sadja in zele- njave. Dotaknili pa smo se tudi prostorske predstavljivosti in estetske zaznave narave. Ne pozabimo, da otrok drugače dojema delo kakor odrasel človek. Slednji bo neko opravilo izvedel zaradi želje po dosegi končnega cilja, medtem ko bo otrok to opravil zaradi procesa samega. Dovolimo torej otroški radovednosti in njegovi notra- nji želji po učenju, da se udejanjita. Tako bo otrok nekoč odrasel v samostojno in druž- beno odgovorno osebo. Literatura • Juhant, Marko; Levc, Simona (2011): Varuh otrokovih dolžno- sti. Mavčiče: Čmrlj, komuniciranje in ustvarjalnost. • Zakon Hr., Pročišćeni tekstovi zakona (2014): Obiteljski za- kon. Pridobljeno 30. 7. 2016 s: http://www.zakon.hr/z/88/ Obiteljski-zakon. Foto: Luka Esenko