Ia&sJom 'V^AND ^yiUtlogo^ NO. 73 ep ^ »0~'s~s ^^S,< iisi/i DomoviN/i JW1E S AMCl^fAN IN SPIRIT ,T ^ , . T , ,. , . ,. fOR€l desetino prebivalstva, med tem. ko podpira protikomunistično vlado 40 odstotkov/ostala polovica pa se ne mara nagniti ne na eno ne na drugo stran, dokler ne bo izid boja lažje raz-videti. Odločni nastop Združenih držav v zadnjem času, posebno letalski napadi na Severni Vietnam, so okrepili znatno ceno sajgonske vlade v očeh prebivalstva in tudi cele protikomunistične stvari. Del neodločenih se je začel nagibati na vladno stran, čeprav počasi in skrajno previdno varujoč si možnost odmika, če se položaj spremeni. Johnsonov poziv za pir®ds8dl,lk .fak£!af. . ... . slaba ©pravi! v loskvi pooporo dolarja uspel Castro bi rad do deviz NEW ORLEANS, La. — Fi-delu Castru manjka deviz, rad bi jih dobil s tem, da bi v zahodno Evropo prodal umetnine, ki jih je zaplenil svojim nasprotnikom. Prva taka pošiljka je menda že prispela na Holandsko. Vprašanje je, kaj bodo k ;ej prodaji rekla sodišča. Julio Lobo, ki je imel na Kubi eno največjih zbirk spominkov na Napoleona izven Francije, je izjavil, da bo tožil vsakega, pri katerem bo izven Kube zasledil svojo lastnino. Papež sprejel Nennija VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je sprejel v ponedeljek zve-:er v avdijenco vodnika Soci-ilistične stranke Italije Nenni-'a, ki je po osebni izjavi ateist, in se z njim razgovarjal v privatni knjižnici dalj časa, med drugim tudi o znanem Hoch- V Evropi so začeli govoriti o pomanjkanju dolarjev, ko so banke in industrija ZDA omejile vloge in posojila onstran Atlantika. WASHINGTON, D.C. — Odkar je predsednik Johnson pozval ameriške bankirje in indu-strijce, naj omeje posojila v države svobodne Evrope in o-meje tam nove investicije v dolarjih, je nekdanja obilica dolarjev v državah Skupnega trga splahnela in nekateri so začeli govoriti že o pomanjkanju dolarjev. Cena dolarja je s tem zrastla, njegov tečaj se utrdil in želja po njegovi menjavi v zlato prešla. De Gaulla bo tekom tega leta stala menjava dolarjev v zlato najmanj 18 milijonov dolarjev na obrestih. Odtok dolarjev iz dežele v marcu je padel v taki meri, da je bil dosežen v plačilni bilanci začasno celo mal presežek, v celem prvem četrtletju letos pa se je primanjkljaj vidno zmanjšal. Nihče ne pričakuje, da bo pri tem ostalo, vendar pa je predsednik Johnson nad uspehom svojega poziva zelo zadovoljen in namerava baje domoljubje a-meriških bankirjev in industrij-cev javno pohvaliti. Finančniki onstran Atlantika priznavajo Johnsonu uspeh, izražajo pa dvome o tem, da bo pri tem ostalo. Napovedujejo, da se bo ameriški finančni svet naveličal prostovoljnih omejitev in skušal najti nove poti za zaslužek v zahodni Evropi. Trenutno' znižanje obrestne mere Francoske narodne banke pri tem na dolgo roko ne smatrajo za resno oviro. Če se bodo napovedi uresničile in prostovoljna omejitev ne bo več uspešna, govore v odgovornih krogih odkrito o obveznih ukrepih in korakih, ki bodo vodili po drugi poti do istega cilja. Teh ukrepov in korakov velika večina ne pričakuje pred prihodnjim letom. MOSKVA, ZSSR. — Pakistanski diktator general Avub je priletel pretekli teden v Moskvo na obisk. Ze na letališču je moral čutiti, da v Kremlju ne vlada preveliko veselje nad njegovim obiskom. Vsi pozdravi, pa tudi razgovori so bili strogo uradni, tovariši se niso hoteli spuščali z njim v nobene zaupne debate. Podpisali so sicer triletno trgovsko pogodbo, dalje sporazum o kulturnih izmenjavah, turizmu, o kreditiranju itd., toda vse to ni bilo tisto, kar je Ayub želel. Da ni zadovoljen, je časnikarjem precej jasno namignil na svoji tiskovni konferenci. Najbolj ga je razočaralo, da imajo v Moskvi tako malo razumevanja za njegovo stališče glede Kašmirja in da zmeraj potegnejo z Indijo in ne s Pakistanom. Vidi se, da bi bil Ayub rad sedel kar na treh stolih: rad bi bil dobro zapisan v Peipingu, kjer tudi je do neke meje, dalje v Moskvi in potem še v Wash-ingtonu. Pa so mu v Moskvi rekli, naj stol v Moskvi kar briše iz svojega seznama. Končno vidi Moskva v Indiji svojega zaveznika proti Kitajski, v Pakistanu pa zaveznika kitajskih komunistov proti Rusiji. Kar se zveze med Pakistanom in Ameriko tiče, pa vedo v Moskvi prav dobro, da Ayub da več na ameriške dolarju in ameriško orožje, kot pa na ruske obljube. Vse to bi bil Ayub lahko pravilno ocenil kar doma. POROTA SPREJELA TOŽBO V UMORU REV. J. REEBA Okrajna porota je včeraj sprejela obtožbo proti trem belcem, ki so 9. marca zvečer pobili na tla in težko ranili rev. Jamesa Reeba v Selmi, Ala«, kamor je prišel sodelovat v kampanji za vpis črncev v volivni imenik. Rev. J. Reeb je zaradi dobljenih poškodb 2 dni kasneje umrl. SELMA, Ala. — Iz samih belcev sestavljena porota je sprejela včeraj obtožbo proti 30 let staremu 0’Nealu Hogllu, njegovemu 36 let staremu bratu Williamu in 41 let staremu Elmerju Cooku, ki naj bi bili 9. marca zvečer napadli in pobili na tla rev. Jamesa Reeba in ga tako močno poškodovali na glavi, da je dva dni kasneje v bolnišnici v Birminghamu umrl. Rev. James Reeb je prišel v Selmo, da bi se udeležil znanega pohoda iz Selme v Montgomery v podporo kampanji za vpis črncev v volivne imenike. Šerif okraja Dallas je obtožene prijel, pa jih zopet izpustil, ko so položili vsak bond za $10,000 varščine. Razprava proti njim bo verjetno šele v oktobru, čeprav so na seznamu so-dišča že za maj. Okrajni javni tožilec Blanchard McLeod je dejal, da je razprava uvrščena v dnevni red dela sodišča v maju, toda to je tako zaposleno, da ni verjetno, da bi prišla na red pred oktobrom. Imenovana trojica in 30 let stari R. B. Kelly, ki naj bi bil tudi soudeležen pri napadu na rev. J. Reeba, so obtoženi tudi pred zveznim sodiščem, ker da so kršili civilne pravice rev. J. Reeba. hutovem delu “Namestnik”, katerega prepoved predvajanja je povzročila v Italiji pri levičarjih veliko kritike. Nennijevo glasilo “Avanti” je Volivci iz norišnice bodo odločili smer irske politike? DUBLIN, Irska. — Lemasso-va vladna stranka je dobila, tako trdijo zadnji podatki, le 71 poslancev med 144, kar jih. ima irski parlament. Rada bi dobila vsaj še en mandat, pa ji opozicija ne privošči niti 71. poslanca. Trdi namreč, da je vladna stranka prišla v nekem voliv-nem okraju do zmage samo zato, ker je zanjo glasovalo 570 “umobolnih” iz neke umobolni-: ee. Irska politična javnost pričakuje, da bo ta slučaj postal politična afera prvega razreda, kar je zelo verjetno. Če ne kaj drugega, je slučaj vsaj izreden. Zastave v Grčiji merilo za zanimanje za zunanjo politiko ATENE, Gr. — Na svojem potu iz Beograda proti domu je tunizijski predsednik Bour-guiba obiskal tudi Atene. Njemu v čast so atenski hišni posestniki izobesili tudi tunizijske zastave, ki se pa mnogo ne razlikujejo od turških. Neki časnikar je začel ljudi na cesti spraševat, počemu visijo zastave in kaj pomenijo. Dognal je sledeče: samo eden od 100 je vedel, da so namenjene obisku tunizijskega gosta, 60 jih ni vedelo, počemu visijo, 20 jih je mislilo, da so v čast novemu turškemu poslaniku, ki je tiste dni prišel v Atene, 19 jih je pa odgovorilo, da veljajo zastave sporazumu med Grčijo in Turčijo o delitvi Cipra in da bo sporazum kmalu oklican. Če se grška prestolica briga tako malo za politiko, kaj naj je bil človek pričakuje od dežele? To Kam z Oswaldovc puško? WASHINGTON, D. C. — V pravosodnem tajništvu preudarjajo, kaj naj store s puško L. H. Oswalda, s katero naj bi bil ta smrtno ustrelil predsednika Kennedyja. Če bi prišlo do razprave proti njemu, bi sodišče odločilo, komu naj pripade njegova imovina. Oswald je bil preje ustreljen in oblasti so imenovale njegovo ženo Marino za upravnico njegove zapuščine. Poleg puške je še pištola, s katero je Oswald ustrelil policista Tipoita. Za oboje so Marini menda ponudili že okoli $10,000. Medtem se oblasti še niso odločile, ali naj puško in pištolo shranijo v Narodni arhiv ali naj ju le izroče Marini Oswald. - Predsednik Wilson Nennijev sprejem pri papežu o- prvi, ki je izdal poseben proglas je zaključek grških političnih o-značilo za “znamenje časa”. ;za “Dan zastave”. jpazovalcev. Ta teden bo v Kongresu boj proti boju proti revščini WASHINGTON, DC. — Pred-'je tam boj organiziran. Z orga-stavniški dom bo sicer šel danes jnizacijo pa ni zadovoljen. Očita na velikonočne počitnice, toda ji ceI° kopo napak. Trdi, da De Gaulle računa na ločitev Quebeca PARIZ, Fr. — V poučenih krogih trdijo, da računa predsednik De Gaulle na to, da se bo pokrajina Quebec ločila od angleške Kanade in postala neodvisna država, ki bo iskala tesne naslonitve na Francijo. To naj bi povečalo francoski vpliv tostran Atlantika. CLEAfttNG- Vremenski prerok pravi: Večinoma sončno in toplejše. Najvišja temperatura 55. Proti večeru možnost neviht. prvih par dni Velikega tedna je porabil za boj proti boju proti revščini. Administracija ima do sedaj samo pooblastilni zakon o boju proti revščini, ki ji daje za 1. 1985-1966 $800 milijonov|preveč pečajo z načrti, premalo na razpolago. Manjka ji pa še’Pa poudarjajo ikonkretno boje-nakazilni zakon, ki mora biti iz- vanje proti revščini, da so črnci glasovan do 1. julija. Trenutno odrinjeni od tega posla itd. Naj- mestni odbori za boj proti revščini trošijo preveč denarja na administrativne stroške, da so uradniki mestnih uradov predobro plačani, da se odbori vse radi plavajo v načrtih, ne vidijo so sposobni za predlagana služ-pa potrebe po praktičnem delu. bena mesta. Vodja akcije proti revščini' shriever je pa v polemiki od-. Shriever pa krepko odgovarja kril tudi slabo stran orgajliza. kritikom na podlagi dokumen- cije; mestni odbori njeg0vega tacije, ki jo je nabral pretekle federa,lnega urada sami določu-tedne. Ne oporeka, da so vodilni jejo p]ače uslužbencem, akorav-uradniki dobro plačani, od no federacija prispeVa k izdat-$15,000 do $28,500 na leto. Zato kom 90%> lokalne uprave pa sapa trdi da sposobnih ljudi da- mo 10%> Ker pa se mestnim od-nes ne dobiš, ako jim ne nudiš borom «federalni dolar>. nič ne je v rokah odbora predstavniškega doma za prosvetno in so-cijalno politiko, ki mu načeluje znani črni demokratski kongresnik Powell iz New Yorka. Powell ni proti ideji boja proti revščini, saj bi za prihodnje leto rad dosegel, da bi federacija odmerila za ta boj kar $3 bilijo- bolj pa Powell zameri vdoru strankarstva v ta boj. Pri vsakem uradu Shrieverjeve organizacije dobivajo dnevno na ducate posredovanj in priporočil raznih politikov, kdo naj bo sprejet v službo in kakšno mesto naj dobi. Demokratu Powellu pa prid- ne, dočim želi predsednik John- no pomagajo razni republikan- son dobiti samo $1.5 bilijona. Powell pa je proti načinu, kako hoče Shriever z njegovim Federalnim uradom za gospodarske prilike voditi ta boj. Poslal je kar štiri komisije, da si ogledajo v velikih mestih, kako ski nezadovoljneži. Republikanski kongresnik Quie trdi na primer, da v Clevelandu porabijo preveč denarja za pisarniško delo, kongresnik Widnall se pritožuje nad previsokimi plačami, drugi kongresniki trdijo, da u- takih plač, kot jih lahko dobijo drugod. Shriever trdi, da mu bo treba najeti 1,150 uradnikov za vodilna mesta in jih bo treba plačati po $1,500 do $2,000 na mesec. To pa ni veliko, ako primerjamo prejemke, ki jih imajo vodilni uradniki v drugih federalnih uradih in agencijah. So povsod bolje plačani kot bodo v Shrieverjevi organizaciji. Kar se pa tiče političnega vmešavanja, je pa Shriever na konju. Kongresnim politikom je podržal pod nos, da je dobil samo od enega člana Kongresa smili, zato jih vest nič ne grize, ako brez potrebe trošijo preveč denarja za upravne stroške. Powell je obljubil, da bo njegov odbor nadaljeval debato o nakazilnem zakonu takoj po praznikih in da bo plenum predstavniškega doma lahiko dobil osnutek zakona takoj po L maju. Seveda pa temu načrtu ne sme nasprotovati vsemogočni načelnik odbora za dnevni red kongresnik Smith. Kongoško uporniško gibanje v polnem razkroju LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongoški uporniki so že izgubili veselje do bojevanja, na Com-bejeve čete streljajo samo še iz zased. Spustijo se pa v take akcije samo takrat, kadar so sigurni, da jih nasprotnik ne bo preganjal zunaj prometnih žil. Značilen je pojav med Čombe-jevimi najemniki. Vidijo, da jim Čombe ne bo mogel dajati več dolgo časa dela in zaslužka, zato gledajo, kje na svetu bi dobili podobne posle. Nekateri se pojdejo baje borit v Jemen proti Naserju. Na drugi strani pa kitajski komunisti že likvidirajo svoje uporniško taborišče v Brazza-villu (francoski Kongo). Najbrže so prišli do prepričanja, da se jim ne splača, da bi še vež-bali upornike za boj proti Čom-beju in jih pošiljali v Kongo. Iz Clevelanda in okolice Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaradi praznikov zaprt od petka ob dveh popoldne do ponedeljka zjutraj ob osmih. Kdor bi imel kako novico za objavo, naj jo napiše na listek in tega vrže v poštni predal urada na 6117 St. Clair Avenue. Slovenska pisarna— Slovenska pisarna na 6304 St. Clair Avenue, v Baragovem domu bo do konca aprila odprta cb petkih in torkih od petih do sedmih pop. in ob nedeljah od treh pop. do šestih zvečer. Seja Kluba upokojencev— Klub upokojencev za St. Clair-sko okrožje ima sejo jutri, v četrtek, 15. aprila ob dveh popoldne v spodnji dvorani SND. — Članstvo je prošeno, da se seje udeleži. Orkester na poti v Sovjetijo— Po vsej deželi znani Cleveland Orchestra je včeraj odletel v Pan American Airways jet letalu v Sovjetsko zvezo, kjer bo nastopil v petek s prvim koncertom. V Sovjetski zvezi bo ostal na gostovanju 5 tednov, 5 tednov pa v drugih državah Evrope. Community College misli graditi Preds. Cuyahoga Community College dr. C. E. Chapman je včeraj objavil načrt o gradnji lastnega središča z učilnicami, upravnimi poslopji, stanovanji za študente in vsem, kar spada k visoki šoli. College ima sedaj 7,000 slušateljev, novi campus pa naj bi imel prostora za 15,000 študentov. Izvedba načrta bo stala predvidoma 22.5 milijona dolarjev. Graditi bodo začeli le, če bodo volivci 4. maja odobrili posebno davčno naklado z,a ta namen. Rusi vežbajo Afričane za letalstvo DUNAJ, Avstr. — Po vesteh izza železne zavese imajo Rusi v svoji vojaški letalski šoli v Uljanovsku okoli 200 črnih Afričanov iz Gane, Gvineje, Malija, Alžirije, Brazzavillskega Konga in iz Kenije. V Keniji so o svojih rojakih v ruskih vojaških letalskih šolah, kamor so šli brez dovoljenja vlade, razpravljali v parlamentu. Makarios mahnil Zadnje vesti SAJGON, Juž. Viet. — Komunistični gverilci so 12. januarja letos ustrelili 39 let starega Josepha AV. Fraingerja, predstavnika Ameriške gospodarske pomoči Juž. Vietnamu. Ujeli so ga najprej 8. avgusta. Posrečilo se mu je uiti, pa je bil znova ujet od rdečih, ki so ga na mestu ustrelili. Boje se tudi za življenje Gustava C. Hertza, ki so ga rdeči ugrabili v predmestju Sajgona in groze, da ga bodo umorili, če bodo južno-vietnam. oblasti izvedle smrtno obsodbo nad vietkonškim teroristom, ki je bil ujet pri napadu na ameriško poslaništvo v Sajgonu. SAJGON, J. Viet. — Danes zjutraj se je izkrcalo pri Da-Nan-gu novih 1,400 ameriških ma-rinov. Skupno jih je sedaj v Južnem Vietnamu preko 8,000. Pomagali bodo braniti letališča in druga ameriška oporišča pred rdečimi, ki se baje pripravljajo na močan napad nanje. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson si bo danes ogledal po tornadih prizadete države Srednjega zahoda in se ustavil za kratek čas tudi v Toledu v Ohiu. v prazno; NIKOZIA, Ciper. — Trdijo, da je predsednik republike na-Boj proti boju proti revščini pravil hudo napako, ko je od pa s tem ne bo končan. Ravno Rusov kupil rakete SAM. Te naj tako hudo kritiko pripravljajo bi bile učinkovite proti visoko kar 29 priporočil za ljudi, ki ni- zakonu tudi v senatu. letečim letalom, med tem ko se mora Ciper bati nizko letečih turških letal. Tako je razumljivo, da so po nekaterih vesteh te rakete še vedno v Naserjevem Egiptu, od koder bi morale biti po dogovoru poslane na Ciper. | 6117 St. Clair Ave. — HEndeison 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 ha leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 73 Wed., April 14, 1965 Več potrpežljivosti Potrpežljivost spada med najučinkovitejša sredstva dobre politike. Na to misli veliko bolj rumena rasa kot bela. Zato se na primer Kitajcem nikoli in nikamor ne mudi nobeno akcijo. Ako hitijo, jih k temu sili nasprotnik, na primer v vojnih operacijah na frontah. Bela rasa je v tem oziru čisto drugače ustvarjena. Nima potrpežljivosti v čislih, jo smatra za znak zaostalosti, počasnosti, nerodnosti itd. Posebno Amerikanci smo zelo nestrpni. Moramo biti zmeraj v zadregi, drugače nismo srečni. Zmeraj se nam kam mudi, zmeraj se nam svet ne vrti dosti hitro. Pomanjkanje potrpežljivosti lahko opazujemo ravno v naših časih v naši politiki do Vietnama. Predsednik Johnson je dolgo okleval, dokler se ni odločil za odločnejši nastop proti rdečim gverilcem v Južnem Vietnamu. Njegov odlok ni naletel v naši deželi na posebno kritiko, še celo v tujini so jo skušali razumeti. Vse to je trajalo le nekaj mesecev. Odločnejša taktika v Vietnamu naravno zahteva tudi več tveganja in več žrtev. Njen zmeraj večji obseg bo zahteval še več tveganja, še več nevarnosti. Tega so se pa že sedaj mnogi pri nas v deželi in po svetu ustrašili in se spustili v tekmo, kdo bo preje in uspešnejše posredoval za čim prejšnji mir. Dobronamerni posredovalci se množijo kot gobe po dežju in so strašno nesrečni, ako jih kdo opozori, da v svojih gotovo vse hvale vrednih naporih ne računajo s stvarnostjo. Bistvo miru je v tem, da je za mir treba imeti najmanj dva človeka, dve deželi, dve armadi, dva nasprotnika. V našem slučaju morata biti za mir Amerika in Kitajska. Da je Amerika pripravljena, da se poravna, to trdi Johnson s svojo administracijo že od vsega začetka. Ni nikoli govoril o brezpogojni kapitulaciji, stavi za pogajanja par pogojev, ki jih narekujeta previdnost in dosedanja skušnja s komunisti. So že prevečkrat prelomili besedo, da bi jim človek znova zaupal kar tja v en dan. Pogoj, ki ga stavi Johnson, je v bistvu jasen in razumljiv; komunisti iz Severnega Vietnama ne smejo izvajati v južnem delu dežele gverilskih akcij katerekoli vrste, ne smejo izvajati nasilja, ne smejo terorizirati prebivalstva, nihče jim pa ne bo branil, ako hočejo na miren način pridobiti svoje rojake za komunizem. Gverilskim akcijam se vietnamski komunisti nočejo odpovedati ne sedaj in ne v bližnji bodočnosti, državljanske vojne v Vietnamu ne bo torej moglo biti tako hitro konec, kot si vsi želimo. Treba je torej čakati in potrpeti. Zakaj se komunisti ne mislijo odpovedati gverilskemu vojskovanju ? Komunisti so za gverilsko vojskovanje iznašli metodo, ki jo stalno rabijo že četrt stoletja. Metoda se sicer spreminja, toda ne v bistvu. V duhu te metode delijo kitajski komunisti gverilsko vojskovanje v štiri dobe, ki sledijo druga drugi, dokler ni cilj dosežen. V prvi dobi ni pravega vojskovanja. Takrat imajo glavno opravilo terenski agitatorji, ki organizirajo povsod svoje postojanke, javke, nabirajo zaupnike, svoje nasprotnike pa skušajo ustrahovati z grožnjami. To je doba, ki v njej ustvarjajo mrežo osnovnih komunističnih celic, ki naj bodo glavna opora gverilskim akcijam. To prvo dobo so vietnamski komunisti zaključili že pred 1. 1960. V drugi dobi nastopijo gverilci. Najprvo v majhnih skupinah, potem pa v zmeraj večjih, vendar nikoli ne v tako velikih, da se edinice ne bi mogle hitro premikati, pri tem pa ne pustiti za seboj nobene sledi, razen seveda ranjenih in pobitih nasprotnikov, požganih vasi in zaselkov in izropanih kmetij. V tej dobi skušajo gverilci tako ustrahovati vse prebivalce, da se jim nihče ne upa več postaviti po robu, da vsakdo uboga njihova povelja in ugodi njihovim zahtevam. Prebivalci morajo biti tako ustrahovani, da nimajo več niti poguma, da bi bili v kateremkoli stiku z zakonito oblastjo, na sodelovanje z njo pa niti misliti ne upajo. Ta doba traja v Južnem Vietnamu že od 1. 1960, dosegla je pa svoj vrhunec šele zadnjih par let. Le redki so kraji na 'deželi, ki bi si še upali upreti gverilcem. Iz strahu jih vsi ljudje ubogajo, iz strahu se zastopnikom redne javne uprave samo hlinijo. Redna javna uprava je tako popolnoma izigrana, njena oblast obstoja samo še na papirju. Ako se noče s tem stanjem sprijazniti, se mora spustiti v boj z gverilci. Boj se hitro razvije v pravo državljansko vojno, kot jo imamo-sedaj že par let v Južnem Vietnamu. Vietnamski komunisti se od januarja naprej pripravljajo na tretjo dobo. Ravno sedaj že hitijo z organizacijo večjih vojaških oddelkov. Svoje gverilce vtikajo v bataljone po 200 do 700 mož, po tri bataljone pa združijo v reden polk, ki mu dajo tudi vse potrebno težko orožje, kot so topovi, metalci min, itd., dočim dobijo štabi polkov vse potrebne telekomunikacije. V Južnem Vietnamu so menda organizirali že pet takih polkov. So že parkrat poskusili odprte boje z rednimi sajgonskimi četami, kjer so se dobro tera poročila trdijo, da so gverilske edinide doživele velike izgube, kadar so se znašle pod ameriškimi bombniki in helikopterji. Gverilci so računali s tako nevarnostjo, ušteli so se pa v tem, da niso mislili, da je tako velika. Naleteli so še na drugo težavo. Partizanski oddelki so se lahko hitro premikali, ker so imeli samo lahko orožje, bataljoni in polki imajo pa tudi težko orožje, ki se ne da hitro premikati, pa tudi ne hitro spraviti na pozicije. Topov ni mogoče spraviti iz Severnega Vietnama v Južni po ozkih stezah v močvirjih in džunglah; težko jih pa tudi oskrbovati z granatami. Bataljoni in polki so dalje postavili vprašanje oskrbe s hrano in zdravili v novo luč. Vse to so problemi, ki vietnamskim gverilcem delajo trenutno največ težav. Imajo pa tudi to sitnost: preje so lahko naropali in nakradli dosti lahkega ameriškega orožja in municije. Sedaj to ne zadostuje, bataljonom in polkom je treba dati na razpolago težko rusko orožje, ki pa prihaja že iz kitajskih vojnih tovarn. Ravno teža orožja jim dela velike sitnosti. Gverilci ne obupujejo, se pogumno borijo z vsemi temi težavami in ne mislijo odnehati. Upajo, da bodo premagali tudi te težave in prešli na četrto dobo, ko se bodo spoprijeli s sajgonskimi četami in ameriškimi oddelki tako, kot so se s francoskimi v 1. 1954; v odprtih bojih na strnjenih frontah. Dokler imajo take načrte, ne mislijo na premirje in kompromisni mir. Treba se nam je torej oborožiti s potrpežljivostjo in ne siliti v nekaj nedosegljivega. Tudi korejske vojne in streljanja okoli otokov Quemoi ni bilo v par mesecih konec. Government”, so mestne vlade’sme manjkati v poletju vode, za mestni svet izvoljene na ne-'ko je še sedaj kar blizu 3 metre pristranski listi. V zadnjih vo-‘snega po gorah, športniki, pred- li tvah so dobili večino sledeči: vsem smučarji, so prišli na svoj Ned Grabavoy, William Wilson, račun, saj še sedaj tekmujejo Sam Chuk, Ralph Smith, Geor- ob gorskih bregovih. Številne ge Tapella in Verne E. Dillon, vlečnice, ki so jih to zimo zelo Zadnji je zamorec in je to prvi veliko napravili tod okrog, jih zamorec, ki je bil izvoljen v naš vlačijo na vrhove, potem pa mestni svet za councilmana. V smuk v dolino. Takim je lepo, našem mestu je že precej ljudi saj jih na vse strani podpirajo, zamorskega rodu in to mu je za kaj pametnejšega pa zmtanj-dalo zadostno število glasov za ka sredstev. Tak je pač moderni nominacijo. Trije izmed teh šestih nominiranih kandidatov bo- naš čas.” “Zima nam je povzročila, da do izvoljeni v mestni svet pri bomo šele sedaj začeli tod okrog končnih volitvah 20. aprila. Med kandidati je bil tudi naš trebiti po vrtovih, saj v senčnih legah še leži sneg. Z deli na rojak Ralph Papesh s 1309 No.'vrtu bomo pa morali še nekaj Broadway, ki pa ni dobil zado- časa počakati, ker še vsako ju-sti glasov. Vseh oddanih glasov tro na rahlo zmrzne. Tudi sadje BESEDA IZ NARODA K 'AK kaznovati ne smejo, doma od staršev niso nadzorovani, kakor bi morali biti, se potepajo okrog cele noči. Tu in tam napadajo in kradejo, ubijajo mirne ljudi, na policiji in sodnijah se pa sklicujejo na postave, da jim ni treba odgovarjati na vprašanja sodnikov. Tudi odvetniki, ki take zagovarjajo, vsaj pri meni nimajo ugleda. ^ Meni se zdi, da naša dežela Joliet, 111. — Zdaj smo v post-jPotrebuie v tem oziru novih po-nem času. Začel se je na Pepel-,s^av- Takih, s katerimi bi se vsa-nično sredo, 3. sušca, in končal |beSa kaznovalo, kakor zasluži, bo na Veliko nedeljo, 18. a- Takih, ki bi v nobenem slučaju ne dovolile in dopuščale, da bi se pravici mašila usta z namenom, z advokatskimi zvijačami in nejasnimi postavami. Take, smrkovci, ki v šolah ne ubogajo odrezali, dokler ni poseglo vmes ameriško letalstvo. Neka- učiteljev in jih zato učitelji še prila. Po koledarskih določilih obhajamo Veliko noč vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. ščip ali polna luna bo letos 15. aprila po rednem centralnem času ob 5. uri in 3 minute zjutraj. To bo na Veliki četrtek. In takoj prva nedelja zatem, 18. aprila, bo Velika noč. Da ne pozabim, naj že tu voščim vsem čitateljem našega lista “Ameriške Domovine” veselo, zdravo in zadovoljno Veliko noč! Mnogo pirhov, kolačev, krač in šunk ter vse še one reči, ki k temu spadajo! Dal Bog vam vse to! NOVEGA KAJ PRI NAS? Dosti. Le to je križ, da je novic več slabih kakor dobrih. To letošnje leto sta nam zima in njeno vreme dosti škode napravila, car sem že zadnjič omenil. Poleg novic o slabem vremenu je vedno tudi dosti drugih slabih novic. Mnogi ljudje pri nas, po vsej deželi in po vsem svetu se ne morejo in ne morejo, bolje povedano, se nočejo naučiti, da bi bili pošteni in da bi znali razlikovati med “tvojim in mojim”. Sleherni dan beremo v listih, čujemo po radiju, kako tu in tam koga oropajo in okradejo. Nekatere ujamejo, jih za nekaj časa zašijejo v “špehkamre”, a ko pridejo iz njih, zopet kradejo kakor srake. Prav je imel zadnjič naš znanec Nick gori z Nicholson Streeta, ko smo govorili o takih “uzmovičih”, da ameriška sodišča in postave so vse premehke za take lopove. Rekel je: “Če bi bil jaz sodnik, jaz bi take lopove, ki kradejo, napadajo ljudi in jih mnogo pri ropanju tudi pobijejo, posebno tiste, ki potem pri sodnij skih zasliševanjih nočejo celo odgovarjati na vprašanja, prav trdo kaznoval. Take bi za več let dal na najbolj težka dela za dolgo časa in ko bi se omehčali in bili pri volji govoriti, bi jih pa jaz ne hotel poslušati. Bi jim že po kazal, kje paprika raste!” je poudaril Nick. V marsikaterem slučaju bi bilo res tako kar prav, kakor meni Nick. Dandanes imajo zločinci preveliko prostost in ugodnost v takih slučajih. Kaki ki bi določale, da se mlade zločince v slučajih, v katerih se da, poboljšale s primerno pokoro, predno se,,”,h spusti na svobodo. V vseh slučajih pa po pravilu “zob za zob”. Kakor velik zločin — taka pokora naj bi bila! Milost vsakemu do gotove mere — več pa ne. To, če jo je vreden. Nikdar pa ne take milosti, ki bi potuho dajale takim in drugim. Mnogi milosti vredni niso. Komaj pride iz ječe, že zopet krade in mori. Razumem, hudo je govoriti tako. Lahko te to kako oplazi nazaj v lastni obraz. Lahko se zgodi kaj takega vsaki družini ali rodbini. Kako bi takrat govoril?, poreče kdo. Je res, da včasih marsikje tako udari nazaj v obraz tistih, ki strogo obsojajo, ampak premehko postopanje z zločini daje premnogim le samo potuho. To vidimo iz sodnih obravnav. Ponovim, prav je biti milosten, prizanesljiv, in skušati poboljšati zločince, kjer to kaže in se da. Toda le preveč slučajev je, da se jih s tem le še poslabša. Eno je, da naša justice nima v takih slučajih pravih načinov in sistemov za tako prevzgojo, ali pa so taki tako nevredni in nepoboljšljivi. In tu je tisto, preko katerega bi morala voditi pot k rešitvi, stroga kazen. In v nobenem slučaju bi ne smel denar prevladovati nad pravico. Čas je, da bi naši zakonodajalci, ki pri raznih drugih problemih in vprašanjih zapravijo toliko časa s praznimi debatami v državnih in zveznih zbornicah, posvetili več časa problemom, kako bolj uspešno in bolj prav bi se dalo zaustavljati in omejevati valove raznih zločinov, ki se množe od dneva do dneva. • PRIMARNE VOLITVE za mestne svetovalce (councilmen) so se vršile v našem mestu 23. aprila. Končne volitve pa bodo 20. aprila, v torek po Veliki noči v teh volitvah je bilo nekako o-krog 12,000, kar je manj kakor ena tretjina glasov vseh upravičenih glasov v našem mestu. Ko se je zadnjič volilo župana, je bilo oddanih malo manj kakor 40,000 glasov. Izgleda, da za primarne volitve se mnogi ne zanimajo. • NOVI GROBOVI: — Zadnje čase je spet odšlo v večnost par naših starih slovenskih nas eljencev-pionirjev. Pred kratkim je preminula v naselbini dobro znana 85 let stara pionirka Mrs. Mary Pas-dertz, ki je bivala na 1525 Nicholson Street. Bila je dalj časa bolna. V Ameriko je prišla pred 73 leti. Pred njo so umrli njen mož, trije sinovi in ena hčer. Zapušča tu v Jolietu pa še sina in hčer, v stari domovini še živečo sestro in tu pa 16. vnukov in vnukinj in 41 pravnukov in pravnukinj. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. — Dan za smrtjo Mrs. Pas-dertz je pa preminul 83 let stari rojak-pionir Franc Likanc, ki je bival na 501 Miadow Avenue. Umrl je na svojem domu. Tudi on je bolehal dalj časa. Živel je v bližnjem Rochdale. Bil je član KSKJ in pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa v Rockdale na pokopališče sv. Jožefa. — Pred kratkim je umrl tudi 57 let stari rojak Frank W. Papesh, ki je bival na 604 N. Bluff Street. Tudi ta je bolehal dalj časa. Rojen je bil v Jolietu in živel ves čas tu. Bil je samec in zapušča tu štiri sestre in tri brate. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Marije. — Na dan 16. marca je umrl dobro znani slovenski pionir Frank Ferkol, star 70 let, ki je bival na 902 No. Center Street. Bil je dalj časa bolan. V Joliet je prišel iz starega kraja leta 1913. Nad 38 let je bil zaposlen pri znani tvrdki Wunderlich Granite Co., ki izdeluje nagrobne kamne in spomenike in druge take kamenite izdelke. Zapušča žalujočo ženo Nežo, hčer, brata Louis-a v Milwaukee in sestro v starem kraju. Pogreb je imel v oskrbi Težakov pogrebni zavod in pokopali so ga iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. Sorodnikom vseh umrlih iskreno sožalje! Pokojni pa naj počivajo v božjem miru! Tako se je nabralo spet nekaj novic od nas. Prihodnjič pa o čem drugem. Tone s hriba še kar api, kar je deloma tudi prav. Saj je letina najboljša, kadar vse v enem mesecu cvete, kar letos bo slučaj. Seveda smo mi Gorenjci v tem vsaj 14 dni za Ljubljano; ob morju pa cvetijo mandeljni, marelice breskve; seveda tudi pridno se jejo. Pri nas bomo pa začeli šele krtine brskati. Je še vse rjavo po travnikih, krtenj (krtin) je pa dovolj, saj zemlja ni bila zmrznjena. Zato So žita tudi precej trpela. Sicer so pa pri nas kmetije kaj redke, saj stari kmetje odmirajo, mladi se pa za to žalibog ne zanimajo in jim je tovarna ljubša in seveda šport nadvse. To bomo ta čas še kleli! Skušamo nekaj popravljati, ali mladina je že zastrupljena.” Spomini mladostnih dni Pismo z gornjega dela Gorenjske Cleveland, O. — Ker vemo, s kakšnim zanimanjem bero naši naročniki poročila z doma, pa naj so še tako skromna, priobčujemo v naslednjem daljši odlomek iz pisma, katero smo dobili v ta namen na razpolago od svojega naročnika in katero vsebuje opis minule zime in nastop sedanje pomladi. Takole se glasi: Cleveland, O-. •— Kot ob vsakih večjih praznikih nam tudi v velikonočnem času spomini tako radi uhajajo nazaj, v našo lepo, brezskrbno mladost. Vedno znova se zamislimo, nikoli ne pozabimo, kako je bilo tedaj, v tistih srečnih dneh ... Še vedno mi je v živem spo-miuu, kako sem komaj pet let star šel na Veliki petek popol dne z materjo v cerkev. Sedela sva v cerkveni klopi prav blizu oltarja. Z zanimanjem sem poslušal duhovnika, ki sta pred ol tarjem prepevala žalne psalme. Ko sem bil že truden, bilo je namreč eno uro hoda do farne cerkve, sem se naslonil na mater in zaspal. Kar zaslišim od zadaj velik hrup, ves preplašen zajokam in zavpijem: Mama beživa, cerkev se podira! Mati se mi nasmehne in pravi: Ne boj se, Jap-ček, ne bo nič hudega. Njen prijazni nasmeh mi je še danes živo v spominu. Ko greva z materjo ven, vidim pred cerkvijo več dečkov s palicami v rokah, ki so malo preje tolkli po neki klopi. Ko sem odrastel, sem zelo rad pritrkaval na zvonove. Pri podružnici na gori smo imeli krasne zvonove. Vlil jih je leta 1884 Albreht Zamasa ali Samasa Ljubljani. Letošnjo Veliko noč bo minilo že 59 let, odkar sem na velikonočno jutro zadnjič pritrkaval na te lepe, krasno doneče zvonove. Žal jih je pobrala prva svetovna vojna in pretopila v topove. Tudi v Newburgu pri Sv. Lovrencu sem imel čast pritrkavati. Bilo je na Veliko nedeljo leta 1907. Takrat so društva ob večjih praznikih slovesno korakala v cerkev. Pred cerkvijo sv. Lovrenca je čakal takratni župnik father Kerže. Zaslišim godbo, grem do njega in ga vprašam: Kaj pa je to? Gospod župnik pravi, parada, društva korakajo v cerkev k sv. maši. Pa pravim: Bi smel malo pozvoniti? Gospod župnik pravijo: Seveda, če le znate. Hitro se popnem v zvonik, dam en zvon z zanko na nogo, dobim eno kladivo, ker takrat smo imeli le dva zvonova, tako, da sem lahko zvonil tri-glasno. Udarim malo preje, predno so društva prikorakala. Po sv. maši grem zopet v zvonik, da zazvonim odhodnico. V stari cer- Ko smo se zbudili iz zimske-ko bodo izvoljeni trije izmed j ga spanja, je pa že čas, da se o-šestih, ki so bili nominirani v j glasim. Zimo smo kar v redu1 kvi in v stolpu ni bilo stopnic, le primarnih volitvah v torek, 23.)prebili, čeprav je bila razmero-Testva je bila postavljena. Go-februarja. Zdaj, ko imamo v Jo-jma dolga, venar ne premrzla,1 spod župnik pride po lestvi, se lietu sistem mestne vlade, ki ga prinesla nam je razmeroma -do- glasno smeje in gre zopet doli. imenujemo Council-Manager sti snega. Letos nam skoroda ne Ko se priplazim še jaz za njim, stoji župnik na eni nogi, z drugo pa brca in me oponaša ter pravi: Še nikoli nisem videl človeka tako brcati, kot ste vi. Seže v žep in mi pokloni dva dolarja. To je bilo moje prvo plačilo za zvonjenje. Ko smo leta 1941 blagoslovili novo cerkev, so pri Ameriški Domovini razpisali tri nagrade za tiste tri, ki bodo naj lepše pri-trkavali. Sodniki so bili: James Debevec, urednik Ameriške Domovine, Ivan Zupan, urednik Glasila K.S.K.J. in Anton Globokar, že vsi pokojni. Jaz sem dal sodnikom iz stolpa znamenje, da naj pazljivo poslušajo. Prvi je udaril mežnar John Keglovič, drugi jaz, tretji pa Louis Zupan z Maple Heightsa. Po končanem pritrkavanju smo šli vsi trije doli, sodniki so pa razsodili. Prvo nagrado $6 sem dobil jaz, drugo $5 je dobil John Keglovič, tretjo $4 pa Louis Zupan. Tako sem bil vesel, da sem vse povabil v gostilno. Na glas sem zavpil natakarju: 50 kozarcev piva natočite in položil 5 dolarjev na mizo. To je resnična zgodba iz moje mladosti. Večkrat slišim pohvale, kako radi čitajo naročniki moje dopise. V zvezi s tem bi enkrat rad povedal, da prvo pohvalo zasluži gospa Lipovčeva, ki moje slabo pisanje s težavo čita, pretipka in pripravi za tisk. Naj ji bo ob tem velikonočnem času izrečena moja najlepša zahvala. * * * Zopet bo Velika noč! Zopet bomo peli: “Kristus je vstal, Aleluja, Aleluja!” Zopet bomo ob velikonočnem žegnu v prijetnem družinskem in prijateljskem krogu praznovali ta veseli praznik Vstajenja! Dovolite mi, da vsem prijateljem in tudi sovražnikom, ker brez teh ni nihče, voščim prav veselo Veliko noč. Kot je Zveličar na Križu v groznih bolečinah molil za svoje sovražnike, tako tudi jaz prosim odpuščanja vse tiste, katere sem morda kdaj razžalil. Vstali Zveličar pa naj dvigne svoje svete roke in naj nas vse skupaj blagoslovi. Naj vam, dragi čitatelji, za-svita velikonočno jutro v znamenju veselja, miru in ljubezni! Jakob Resnik IZ NAŠIH VRST Mallen, Wis. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino. List redno prihaja in sem prav zadovoljna z njim. Zanimivi so dopisi in tudi vse drugo. Želim Vam obilo napredka in prav veselo Veliko noč. Vas lepo pozdravljam! Mrs. Mary Koshir * Las Vegas, Nev. — Spoštovani! Naj lepše pozdrave vsem Cle-velanidčanom iz Las Vegas, Nevada. Uredništvu Ameriške Domovine se najlepše zahvaljujem, da mi tudi sem, v ta oddaljeni craj, tako redno pošilja list. Vsem dragim prijateljem in čitateljem lista želim prav vesele velikonočne praznike. Frank Kožar * Toronto, Ont. — Spoštovani urednik! Oglašam se Vam kot Vaš novi naročnik. Za Vaš list se Vam najlepše zahvaljujem in ga tudi -že redno prejemam. Zato prilagam naročnino za celo eto. , Nahajam se komaj ,tri mesece v novi deželi in zelo pogrešam “svetovne novice”, s katerimi me bo sedaj oskrboval Vaš list. Vas pozdravlja Anton Grašič Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Prilagam Vam zopet ček za enoletno naročnino. List dobivam redno po pošti. Rada čitam novice in dopise rojakov, pa tudi vse drugo je zanimivo podučljivo. Želim Vam, da bi dobili čim več naročnikov. Vsaka slovenska družina naj bi imela Ameriško Domovino. Vas najlepše pozdravljam! Frances Cotman UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah “Mrzlo je,” je rekel tujec; “povsod zebe in vendar je taka burja, pa ne odpodi zime; ko bi zavel milejši jug! Ali ni čudno, da burja ne odnese zime?” Andrejko se je čudil tujcu, kaj da vprašuje tako neumno; kako naj burja odnese zimo, ko ravno burja dela zimo še hujšo? Kaj govori ta človek? In zagledal se je v njegovo rano na čelu, ki je kazala polno krvi, ki pa vendar ni tekla, in tujec se je smejal. Kako čudno! ‘Tebi je toplo pri peči; greješ se kot belouška na solncu in se ne meniš, da ljudi zunaj zebe. E, ti Andrejko si čuden človek, da sam sebi kuriš peč.” “Saj se sme vsak pogreti. Tudi ti si se prišel,” odgovoril je Andrejko, ki se je zopet čudil, kaj govori o ljudeh, ki jih zebe, in zakaj ga primerja z belouško, čudno se mu je zdelo, da ga tujec pozna, on pa tujca prav nič ne. “Kaj me gledaš?” rekel je tujec. “Kaj me ne poznaš? Ali ne vidiš sad maščevanja?” Andrejko se je zdrznil in stisnil se je k peči; zdela se mu je, da ga zebe. “Ne poznam te,” rekel je in gledal tujčevo rano na čelu. “Jaz sem —• ded Matej.” “Saj res,” rekel je Andrejko in se je zopet čudil sam sobi, kako da je spoznal deda Mateja, ko ga vendar ni videl nikdar v svojem življenju. ‘‘Saj si poznal deda Mateja. Poglej, celo življenje moram nositi črno obleko, ker sem bil maščevavec ... In na čelu nosim odprto rano, ki je polna krvi; bolela je nekdaj, a zdaj več ne boli.” “Saj ste vendar umrli, ded Matej,” rekel je Andrejko. “A, kaj še. Zdaj hodim po zimi, ko je pokrito vse, kar je zelenega, in se grejem pri dobrih ljudeh, in čakam vstajenja, da potem izginem, ko zi-/ m a mine.” “Jako čudno govorite, ded Matej,” rekel je Andrejko. “Vidiš, ti si dober človek,” človek,” rekel je ded Matej. “Še pri nikomur se nisem tako dolgo grel kot pri tebi.” Andrejko se je spomnil, da je slišal, da so pastirji videli deda Mateja. Spomnil se je tudi, da je ded Matej pasel, ko se je hotel maščevati. Hotel ga je nekaj vprašati, pa ni vedel kaj. Zunaj je šum napolnil vas. Vse je tulilo in vpilo— burja je tulila ob vogalih — in cela tolpa ljudi se je privalila zakajena med snegom po vasi. “Kaj je to?” vprašal je Andrejko. “Pustne šeme so. Hodijo okoli, žive lahkomišljeno in ne mislijo nič. Povsod me preganjajo . . .” “Saj ni pustni dan,” rekel je Andrejko in gledal začuden na deda. Zunaj pa so rjuli in vpili: “Proč z dedom Matejem, proč z njim,” in vpitje je rastlo in množica se je valila dalje proti hiši. . . “Kaj vam hočejo?” vprašal je Andrejko. “Vidiš, ne puste, da bi se kje ogrel, ti postavači.” Naenkrat se je prizor izpre-menil. Ko so prišli do Andrej-kove hiše, izpreminjali so svoje obraze; namesto različnih cunj, so bile na glavah naenkrat polhovke, obrazi so bili resni, in Andrejko je videl pred seboj svoje upornike. Vpili so in kričali in hoteli ga med se in, ko jih je gledal ves vesel, je pozabil na deda Mateja, in ko se je ozrl po njem, ga ni bilo nikjer ... In uporniki so vpili in množica se je množila ... On je hotel ven, a v tem trenutku je nekdo planil med upornike — bil je železen vitez na konju, in bežali so na vse strani, a ne uporniki, ampak tiste pustne šeme, ki so prej prišle po vasi. In bežali so z velikim smehom in krohotom in vsi kazali na njegovo okno, in vitez je obrnil konja proti hiši; po vasi pa je korakal s poniknjeno glavo ded Matej. In od nekod je vpil glas: “Tako se naredi vsakemu, ki se da pogreti pri njegovi peči dedu Mateju . . .” On je gledal pretenje viteza, ki je stegnil svojo roko po njem. Ustrašil se je in med groznim ropotanjem je izginjalo vse v megli, zakaj vitez je zadel ob streho, ki se je podrla, pri tem pa je sam padel pod njo. V groznem strahu se je prebudil, popravil se na slabem ležišču in zaspal dalje. In prišle so druge sanje. Vse je šumelo; v daljavi reka, po cestah ljudje, vozovi, konji vse križem. On je stal med prijatelji. Dobro je poznal vse: Pisik, Guza, Jurko Baja, Bogateč, Reščak in drugi. Pili so skupaj pred gostilno in okrog so odmevale vesele pesmi.. . Prišla je množica ljudi. Deklica v narodni obleki je stopila predenj. Vsi so se smejali in odstopili, kot da so mu pripravili nenadoma to veselje. Deklica je govorila in se mu priklanjala. Pri tem pa so množice zašumele in obsule hišo. “Kaj hočete?” vprašal jih je. ‘‘Bijejo n a s, bijejo . . .” vpili so vsi in začeli bežati. Ves prizor se je izpremenil. Množica je izginila v daljavi. Pri hiši je stal njegov voz in sireč je nemirno čakal na gospodarja. Skočil je na voz in zapodil konja za množico. “Kam bežite?” vpil je, njegov glas je odmeval, in v daljavi se je razlegalo šumenje in kričanje preplašenega ljudstva. Sirec je bežal v ves tek, bežal, a ni dohitel bežečih. “Počakajte,” vpil je za njimi, a nihče ga ni slišal. Vse je bežalo ne vede kam. In voz je letel črez jarke, črez grmovje, in sireč je bil kot divji . . . Prišel je na cesto in že prihitel do najpočasnejših, ki so se obesili na njegov voz in mahali s palicami po sircu in ga podili za drugimi, da bi vse dohiteli. Že so jim bili blizu, a naenkrat se voz prevrne, možje so leteli na glavo v jarek ob cesti in on je padel za njimi in držal vajeti . . . Ustrašil se je pri padcu — in se vzbudil in padel s svojega ležišča in zadel z glavo ob kamen. Sedel je potem, dremal ves utrujen in različne razburjene sanje so se vrstile pred njim prav do jutra .. . Sedaj se je spomnil vsega ter premišljal, kaj bi imel pomeniti ded Matej v sanjah in tiste šumeče vedno bežeče množice ... Ko se je spomnil na družino, ga je zabolelo pri srcu, in nehote se mu je ukradla solza v oko; pred njim je stala žena s svojimi prosečimi pogledi in obdajali so jo, kot po navadi vsi trije: Manica, Nejček in mali junak, štiriletni Vanjček. Zdelo se mu je, kot da jih ima pred seboj, kakor so bili v sanjah, in rad bi jih bil poljubil na cvetoča lica, objel bi jih in F. & M. Schaefer pivovarne so darovale | Young predlaga, naj bi bile ta-' ke službe v Kongresu na razpolago mladini od 17 do 22 let. Nedavno je bil izročen ček za nika družbine pivovarne v Ne-od F. & M. Schaefer warku, pri izročanju čeka. Od leve proti desni so: Edward F. Sitnik iz Hartforda, Conn., čla- $3,000 Brewing Company Edwardu P. Kozmorju od Polish National Alliance of the U.S.A. v sklad za gradnjo novega poslopja Alliance College v Cambridge Springs, Pa. Izročitev je bila izvršena na slavnostnem, obedu v Robert Treat Hotelu v Newar-ku, N.J. Na sliki vidimo Johna Cac-kowski (drugi od leve), uprav- na upravnega odbora Alliance Colege, J. Cackowskega, E. P. Kozmorja, Charlesa Rozmareka, predsednika Polish National Alliance of the U.S.A., dr. Henry ja J. Parcinskega, predsednika Alliance College, in Petra J. Fitzpatricka, zastopnika za odnose z javnostjo od Schaefer Brewing Company. Prodaja Sshasfer piva porasla za IG oisiofkov CLEVELAND, O. — Prodaja Schaefer piva je v preteklem letu porasla za 10%, za več kot kdajkoli v zadnjih 6 letih, je objavil v letnem poročilu predsednik podjetja Rudolph J. Schaefer. John T. Morris, podpredsednik, ki ima odgovornost za prodajo, je dejal, da so izgledi za letošnje leto enako dobri, prav tako za daljšo bodočnost. Povpraševanje po Schaefer pivu raste. Povedal je, da je prodaja piva v sodčkih, ki na splošno v deželi pada, porasla pri Schaefer pivovarnah za 5%. Po njegovem je ta nemara največja v vsej deželi. Prodaja steklenic in kanglic v paketih je porastla za 12%, kar naj bi dokazovalo, da pijejo ljudje vedno več doma. Največje je povpraševanje po pivu v kanglicah z 12 unčami vsebine. Schaefer je ena izmed redkih pivovarniških družb, ki je še v družinski lasti. Lani je zvarila preko 4,000,000 sodov piva in je bila po obsegu produkcije in prodaje na 7. mestu v deželi. Družba ima svoja zastopstva po vsem s e v e r o vzhodnem Ohiu. Njen glavni urad za prodajo v tem delu države je na 20525 Center Ridge Rd. v Rocky Ri-verju. Vodi ga John J. Garrity. Njen trg obsega v glavnem vzhodne države, saj ima podjetje svoje pivovarne v Brooklynu in Albanyju v državi New York in v Baltimorju v Marylandu, v Buffalu pa posebno tovarno za slad. Komunisti v Hanoju preosnovali vlado HONG KONG. — V Hanoju je voditelj severnovietnamskih komunistov Ho-Chi-Minh pre-osnoval vlado. Morda so jo drugi v njegovem imenu, na primer kitajski komunisti. V Peipingu vedo, da vietnamska kriza sili zmeraj bolj v ospredje v mednarodni politiki, zato želijo imeti v vietnamski vladi zanesljive pristaše. Zato je prišel v zunanje ministrstvo tovariš njihovega zaupanja, na ključne pozicije so prišli tudi le zaupniki kitajskega komunizma. Rekonstruirana vlada je že začela opozarjati ljudi, naj se pripravijo na “hude čase.” Moški dobijo delo Delo dobi 1 Oskrbnik za stanovanjsko hišo na Lake Shore Blvd. Upokojenec ima prednost. Milan 'Jager — 944-6755. (75) Ženske dobijo delo Uspeh in napredek Clevelanc Trust kaže, da so gospodarske razmere v prvi četrtini letošnjega leta bile boljše kot kdajkoli od leta 1957, je dejal načelnik zavoda Gund. Na področju Clevelanda sta k temu posebno pripomogla avtomobilska in jeklarska industrija. Brezposelnost je bila v Clevelandu v tem času manjša kot kdajkoli od leta 1957. Cleveland Trust je dobila nedavno dovoljenje od superin-tendenta za banke in od upravnega odbora Federal Reserve System za odprtje novega, 78. urada. Trenutno obnavljajo vrsto podružnic in poslovalnic velikega bančnega zavoda v raznih krajih severnega Ohia. Pri Cleveland Trust je dobiček porastel za 13.4% CLEVELAND, O. — The Cleveland Trust, naj večji denarni zavod v Ohiu, je dosegel v prvem četrtletju 1965 $3,499,497 ali $2.33 na delnico dobička. To je 13.4 odstotka več kot v istem četrtletju lani. Načelnik George Gund in predsednik George F. Karch sta objavila, da so prav tako porastla sredstva tega denarnega zavoda. Posojila so dosegla $1,123,-858,809, nad 75 milijonov več kot lani v istem času. Sredstva so porasla za $117,709,000 na skupno $1,832,234,831, kapital sam pa se je povečal za $10,266,-435 na $168,681,088. Vloge so se v teku enega leta dvignile za $105,565,000 in dosegle $1,627,-926,623. potolažil. A okrog je bila črna tema in zdelo se mu je, da niti jutro ni. Okoli gradu je pojemaje tulila burja. (Dalje prihodnjič) Strokovnjaki izdelali načrt za ameriško gospodarsko skupnost WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija Zveze za. napredek je izdelala podroben načrt, kako naj se vse ameriške države na jugu kontinenta združijo po evropskem vzgledu v ameriško gospodarsko skupnost, ki naj bi se razvila v carinsko in denarno unijo. Duša tega gibanja je znani strokovnjak Pre-bisdh iz Latinske Amerike, ki je sedaj tudi glavni ravnatelj La-tinsko-ameriškega zavoda za gospodarsko in socijalno planiranje pri ZN. Prebisch zagovarja idejo, da se da ameriškim državam uspešno pomagati samo na ta način, da pospešujejo medsebojne gospodarske stike, ki jih sedaj večkrat skoraj ni, in da naj s skupnimi napori dosežejo boljše cene za svoje izvozno blago, ki obstoji v glavnem iz deželnih in kolonij alnih pridelkov ter industrijskih surovin. Načrt bo prišel v debato na prihodnji seji Organizacije ameriških držav. Odvisno pa bo od naše delegacije, (kako daleč se bo lahko uresničil. Seja se bo vršila v par mesecih. V Kongresu naj bodo zaposleni le dijaki z univerz! WASHINGTON, D.C. — Za sluge v Kongresu so do sedaj prišli vpoštev samo mladi ljudje od 14 do 18 let, nabrani seveda na podlagi priporočil senatorjev in kongresnikov. Po večini so prihajali iz srednjih šol, plačani so pa dobro; do $5,000 se dvignejo njihove plače. Ohajski senator Young je prišel do prepričanja, da to ni prav. Te službe bi morali dobiti dijaki z -univerz, ki bi poleg dela še imeli priliko, da spoznajo funkcioniranje svobodne demokracije v našem Kongresu. IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000 (75) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Oprava za dnevno sobo, oprava za spalnico, štedilnik kuhinjska miza in stoli, več drugega. V dobrem stanju, ugodna cena. Kličite: 881-9711. (—74) M 9 •8 9 0 ! a tŠl ~ ___________________________ I NEW YORK DRY (LEANING (0. 0 0 % | ! 9\____ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Najstarejša slovenska potovalna in zavarovalninska agencija Ustanovljena 1905 SVETE TRAVEL BUREAU & INSURANCE AGENCY MR. & MRS. JOS. SVETE MRS. ALICE M. SUROVJAK GREGG S. SUROVJAK 1782 E. 28th St., Telephone BR 7-8110 Lorain, Ohio 6124 GLASS AVE. PHONE: HE 1-6465 91 05 05 01 Naprodaj Dvodružinska hiša, Bonna Ave. 6621 — (73) Naprodaj Pri Lake Shore Blvd., in E. 185 St., zelo lep bungalow, blizu trgovin in bus linije. RAY NAUSNER, Realtor PO 1-5970 WH 4-4411 (74) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Sobo išče Moški išče sobo z hladilnikom in pečjo. Mora biti čisto. Kličite po 5. uri pop. 451-5649 — (76) Naprodaj Zidana 4-družinska hiša, se lahko preuredi za 6 družin. Dober dohodek. Vse v dobrem stanju, nov cementni dovoz, bakrene .cevi, plinski furnezi, dobra streha, klet itd., v fari sv. Vida. Lastnik se mora seliti.' Kličite HE 1-3662 ali EJ4 1-6020 za sestanek. (7,12,14,19,21 apr.) V najem 3 neopremljene sobe in kopalnico, spodaj, oddamo na E. 63 St. Kličite 442-447'9. Hiše naprodaj V fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu, velika enodružinska hiša, prenovljena. V Nottingham okolici, pre- novljena enodružinska hiša. Pomagam financirati. Kličite IV 6-1677. (77) V najem Pet sobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1254 E. 58 St. telefon EN 1-0377 po 5. uri popi —(74) M 03 05 ^_____ 91 05 05 0! LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem in prijateljem Glavač Sheet Metal & Roofing BILL GLAVAČ Telephone: IV 1-6002 EDMUND J. TURK ČLAN MESTNEGA SVETA — 23 WARD-COUNCILMAN 6411 St. Clair Ave. EX 1-3333 Ji 01 05 JI 05- 03 VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. VELIKONOČNE PRAZNIKE V POPOLNI ZADOVOLJNOSTI VAM ŽELI & M 05 M 0! 05 M. 05 $ 0 0! E. Z. COMPANY ROOFING & COMPLETE HOME REMODELING 1060 East 61st Street, Cleveland, Ohio 44103 Telefom 361-4139 LASTNIK ERNEST ZUPAN 0 05 0! J3 05 Jf 0! Ji 05 9! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM DRAGIM ROJAKOM EDDIE IN J O S IE BRADACH lastnika slovenske grocerije BRADACH'S MARKET 5919 PROSSER AVE. HE 1-0982 Šunke, klobase, sveže in prekajeno meso. Samo pokličite, dostavimo na dom. MIRKO ANTLOGA, lastnik M. A. TRAVEL SERVICE 6516 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio 44103 — Telefon HE 1-3500 ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE #---------------------------------------- 05 9! 9f M a S Jš 9f f 95 95 95 95 99 a 95 95 95 ALLELUIA! THE LORD IS RISEN! ALLELUIA! GOLUB FUNERAL HOME 4703 Superior Ave. EXpress 1-0357 9! g, B r B r B r B r B if if B if B r B if B if B if B if if B If B if B r B r8 B r B if B if B r B if .B r B Service to Render Most Perfect Tribute EMIL BUKOVEC QUALITY GROCERIES and MEATS) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM 6024 St. Clair Ave. HEnderson 1-7066 A^sem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo If B INN'S BEAUTY SALON0, se lastnica ANICA BREME,C iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi B f B r B If B ■k1 i? VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje. 15602 HOLMES AVE. TEL.: 451-0259 PRAV SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 7208% ST. CLAIR AVENUE 99 & VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM JOHN KNIFIC, SR. REALTOR Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba! 820 East 185. St. IV 1-9980 9 4 a DUŠAN IN MARY MARŠIČ lastnika domače gostilne ERSTE'S SLOVENIAN VILLAGE 6802 ST. CLAIR AVE. TEL.: 361-9373 M a 95 M ®______________________________________ j| VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ŽELITA VSEM DRAGIM GOSTOM IN PRIJATELJEM PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE EDWARD J. ROŽANCE in DRUŽABNIKI JOHN ROŽANCE FRANK GUSICH LAKELAND REALTY 4 s m s M KE 1-3662 Real Estate — Insurance Service 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 B B 6f B ■W B r B if B r B ir B r B P* B if 'B r B r B B r if B r B -r B r B r B r B r B r B r "'B if B r B If B r B r B if Ludovik Puš Ludvetova velika noč Naj bo vigred zgodnja ali pozna, konec marca in v začetku aprila je njena zmaga nad zimo dokončna. Tačas začno mačice plezati v vrbinje in drobne čebelice živo obletavajo leskove abranke ter se vse rumene — kakor bi bile popadale v zlat prah — vračajo v svoje uljnjake. Toda velika noč se ravna po luninem koledarju, in tistega leta jo je koledar kazal pozno, šele sredi aprila. Zato pa za butare na cvetno nedeljo ni bila stiska, kje dobiti zelenja. Bilo je lepega, temnozelenega bršljana s košatimi ko-bulji črnih jagod, kolikor si ga hotel. In so bile zavoljo tega tisto leto v Šentvidu butare še posebno košate in bahate. Grun-tarski fantje so prinesli v farno cerkev takšne, da so jih komaj zmagovali, če je bilo treba za obrambo svojih gruntarskih pravic butaro obrniti tako, daje bila pripravna za padec po hrbtu o-nemu, ki bi se drznil kakorkoli ugovarjati ali omalovaževati njeno lepoto in moč. Tudi v cerkvi so onega leta butare prav posebno možato udarjale ob kameni ti tlak. Tačas je bila taka navada, rekel bi, skoraj pravica, da so med blagoslovom oljk in butar, pa tudi pozneje med mašo od časa do časa poropotali z butarami po tleh: s tem so posnemali duhovnika, ki s križem udari po cerkvenih vratih, ko sta se prej z organistom “skozi zaprta vrata nekaj kregala.” Ne vem, ali se je ta pravica ohranila do današnjega dne ali ne. Tega je že dolgo in marsikaj se je med tem lahko spremenilo. Veliki teden je bil poln sonca. Lahne spomladanske sapice so pihljale tako toplo in prijetno, da je bilo moči tudi otroke vzeti s seboj k pomenljivim obredom velikega tedna. Zlasti veliki petek je v šentviški prostrani fari težko pričakovani in dolgo zaže-Ijeni dan vselV diiih kmečkih otrok, ki zavoljo velike oddaljenosti od farne cerkve ne morejo v cerkev drugače, kot o posebnih prilikah. In taka prilika je ravno veliki petek popoldne, ko se odpravljajo k božjemu grobu in k počeščenju Križanega, ki leži ob božjem grobu na tleh. Pri Mandrških sicer niso bili tako zelo daleč od farne cerkve, a edini sinko, ki so ga po domače klicali za Ludveta, je bil tačas še majhen. Do šolske starosti sta mu manjkali še skoraj dve leti. Nič ni torej čudno, če mu je bilo tistega leta prvič objavljeno, da pojde — če bo priden — z mamo “Boga kušnit.” Prej je bil seveda premajhen. Na kmetih nimajo takih vozičkov za otroke kakor v mestih; da bi pa deco kdo večji del poti nosil, še misliti ni. Mali junak mora biti tedaj že toliko pri sebi, da zmaga dolgo pot tja in nazaj. In Mandrški Ludve je očeta in mater prepričal, da mu še na misel ne pride, da bi se pustil en sam korak nesti “štuporamo.” Zato je dobil zagotovilo, da letos na vsak način pojde k božjemu grobu, — samo da bi bilo lepo vreme! Vreme je pa bilo res prekrasno! Da ste ga videli, malega Ludveta, ko je z materjo koračil proti Šentvidu! Kot da bi bil ves svet njegov. Cajgasta obleka je bila nova in tako pelikana, da je bil pri dolgih Mačicah rob obrnjen navznoter. Suknjič je razločno kazal sledove vaškega šivankarskega mojstra. Bil je fantičku precej prevelik. “Otroci hitro rastejo, pa jim je vse takoj premajhno,” je utemeljeval krojač svoj prav in opravičeval svoje “strokovne” grehe. Klobuček je bil čisto po okusu Ludveta samega. Okrogel je bil, oglavje podobno nekakemu polcilindru, krajevci pa ozki in navzgor zasukani. Na levi strani so bila za trak zataknjena peresa, lepo živo pobarvana: bela, modra in rdeča. Nanja je bil Ludve posebej ponosen in se ni dal pregovoriti, da bi jih pustil odstraniti, čeprav so se sestre norčevale, da ima kurje perje za klobukom. Junaško jo je rezal Ludve z materjo proti fari. Na vsej dolgi poti, ki je držala čez bogata polja, ni bilo nikjer žive duše na njivi. Veliki petek je na kmetih praznik. Ta dan opravljajo samo tista dela, ki veljajo pripravam za največji krščanski praznik — veliko noč. Nad mladimi setvami po njivah in nad sveže zoranimi brazdami gospodari zadnje dni velikega tedna le božje sonce, topli vetrovi in v sinjih višavah drobna pesem poljskega pevčka — škrjančka. Tudi ta dan je bilo tako. Sveta tihota je razgrnila svoj pajčolan nad spokojno pokrajino. Ludve je občutil po vsej zemlji tišino in žalost, kakršno je bil videl v sosedovi hiši, ko so tam oče ležali na mrtvaškem odru. Kadar umr-jejo oče, je tiho in žalostno pri tisti hiši. Vse delo se ustavi, samo ljudje prihajajo in odhajajo ter se polglasno in šepetaj e pogovarjajo. Kadar pa umrje Bog, je tiho in žalostno po vsem svetu, saj Bog je gospodar vse zemlje in vsega neba. Ko sta romarja dospela do velikih stopnic pred farno cerkvijo, se je iz zvonika oglasil za- molkel ropot raglje. Oznanila je cb tretji popoldanski uri spomin bridke smrti Odrešenikove. Ludve je vprašujoče pogledal mater: “Kje pa so zvonovi? Zakaj ne zvoni?” “Na veliki četrtek gredo zvonovi v Rim,” pojasnjujejo mati; “zato mora mežnar zvoniti z ropotuljo.” “Kaj pa delajo zvonovi v Rimu?” : j “Smrt Gospodovo oznanjujejo iz Rima vsemu svetu.” “Kdaj se vrnejo?” “Na veliko soboto, ko gospod župnik prvič zapojejo alelujo.” Zamišljeno je stopal mali po velikih stopnicah in ugibal, kako neki pridejo veliki šentviški zvonovi v Rim, ki je zelo daleč. Še ni bil stvari dodobra razmislil, že sta stopila skozi stranska vrata v cerkev. Šentviška cerkev je velika, kakor se za tako obširno faro spodobi. Zidana je menda v šentviškem slogu: ozka je in dolga tako, da organist na koru komaj sliši mašnika izpred velikega oltarja pri petih mašah. Tudi svetega Vida ob razbeljenem kotlu človek komaj razloči v velikem oltarju, če se ustavi — kakor je stara navada šentviških fantov — pod korom. V stranskih oltarjih stoluje na ženski strani Mati božja, na moški sv. Jožef. In pri (Dalje na 5. strani) Slovo od doma Dolina prelepa, v njej je moj dom, v njem srečno živela sem, zdaj več ne bom. Prišel je trenutek, trenutek slovesa, se dom mi preljubi je izgubil z očesa. Adijo, planina, gozdovi prostrani, s srcem in dušo živela sem z vami. Zdaj daleč, predaleč moram oditi, od vseh vas, predragih, se posloviti. So leta minila, leta mladosti, in z njimi življenje, polno radosti. Ostali na to so le lepi spomini, ne bom več hodila po domači dolini. Zalijejo solze mi grenke oči, ko misel v domače mi kraje hiti. Še enkrat adijo, preljubi moj dom, mogoče nikdar več te vid’la ne bom! Kristina Mišmaš ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! STANDARD EAGLE MKT. 854 EAST 185 ST. IV 1-5686 priporoča, da že sedaj naročite za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO! OPOZARJAMO, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM! Razen tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, JEŠPRENJ in tudi KAMILICE! Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače. vr EDWARD PLANIŠEK — lastnik '0' 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE gj 2ELE VSEM ODJEMALCEM | IN PRIJATELJEM rf Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, ^ lastnika 95 1 SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET 19300 SHAWNEE AVENUE 91 J§ ■9 Jf 9 4 99 9 Ji 9 9 JI 9 JI 9 9 9 9 si 9 «i 9 JI 9 *i 9. Jf 9 si 9 JI 9 si 9 si 9 «i 9 si 9 si 9 si 9 „i 9 si 9 si 9 «i" 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 si 9 JI 9 JI 9 si 9 «i 9 JI Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO be priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. HUTCH'S GARAGE 6013 St. Clair Ave. (zadaj) ■i,W' GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd, 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. *i 9 «i 9 JI 9 *i 9 si 9 Ji 9 Ji 9 si 9 si 9 si 9 si 9 «i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO CARL G. OPASKAR, M.D. ZDRAVNIK 740 East 152nd Street Office: GL 1-3134 Res.: FA 1-1719 DR. VINCENT OPASKAR ZOBOZDRAVNIK 6402 St. Clair Ave. 431-4114 FRANK V. OPASKAR ODVETNIK Hippodrome Bldg. Office: 771-4304 Res.: YE 2-9803 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM želita 95 ^ S 1 9! ^ ANTON & JULI A MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. 1129 E. 68th St. Pristni legalni likerji dobra vina, pivo in prigrizek. toplo priporočamo 4 a M %. M a a a 3 3 a a -g a a a i a ------------ a JOHN L MIHELICH SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 300 Engineers Bldg. LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika ZIGMUND'S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK r IB r 1 gr B P8 SB f B f B P* B r B f B P* B P8 B gr B f • B gf B -----------gr f B r B p* B p® B p* B p* B r g B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI MODIC'S CAFE 6201 St. Clair Ave. ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk if VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO ODBORNIKI IN ČLANI DRUŠTEV a a I gMA60¥ Mi lil mmm\ ILUB s a a— B r B f B r B r B p* B P6 .1 B r B r I if B Litdvelova velika noč (Nadaljevanje s 4. strani) oltarju sv. Jožefa je na veliki teden postavljen božji grob, ki je velik in bahat, kakor se za bahato faro spodobi. Od tal do vrha stropa segajo mogočne poslikane stene, znotraj pa stojijo veliki stražniki. Ti so bili malemu Ludvetu močno všeč. Bolj kot na oltar, kjer je med gorečimi svečami stala zlata, z belim, tankim pregrinjalom pokrita monštranca, so mu oči uhajale na te stražnike. Na glavi so imeli velike čelade, v rokah dolge sulice, ob bokih ostre meče. Zašepetal je materi na uho, ki je klečala pred božjim grobom lin goreče molila zanj in za vse svoje otroke: “Mama,, zakaj so oni možje tam?” ' "V; Na materinem od truda in trpljenja uvelem obrazu se je ustavila molitev: “Jezusa v grobu stražijo, da bi ga hudobni ljudje ne ukradli.” “Zakaj bi ga ukradli?” “Ker nočejo na svetu Boga. Ker nočejo, da bi Bog vladal na zemlji, pač pa Satan.” Ludve teh besed ni prav razumel. Vedel je pa, da v cerkvi ne sme preveč govoriti in je utihnil. Ko so Mandrška mati opravili svoje molitve pred božjim grobom in so Ludveta nekajkrat o-pozorili, naj ne sprašuje, ampak moli kakor so ga doma učili, so se pobožno priklonili pred Bogom v božjem grobu in pokleknili v vrsto onih, ki so čakali, da poljubijo znamenje ran na telesu Križanega. Po njihovem zgledu je pokleknil tudi Ludve in ni trenil z očmi od križa. Na svileni blazini je ležal križ s križanim Odrešenikom. Iz razmesarjenega telesa je tekla kri na glavi, rokah, nogah in na prsih. Tako ubog je bil Človek, ki je na križu umrl, da je Ludveta obšla velika in čudna bridkost. Mama pravijo, da je bil to sam božji sin in da je v trpljenju umrl zavoljo tega, ker ljudje lažejo, kradejo, morijo in še drugače grehe delajo. Drug za drugim so se sklanjali nad podobo Križanega in mu poljube vali rane na glavi, strani, rokah in nogah. Ludve se je približal materi in zašepetal: “Zakaj Ga pa poljubujejo, če pa kolnejo in lažejo in morijo?” Materi se je obraz čudno zresnil: “Tiho bodi zdaj, doma ti bom povedala.” Potem se je sklonila nad križ, pobožno poljubila vseh petero ran in spustila v puščico nekaj drobiža. Ludve je gledal mater in v tistem hipu se je domislil, da se je tudi on že zlagal. Tudi ukradel je materi iz predala nekaj koščkov sladkorja ... “Zdaj pa poklekni in poljubi Boga še ti!” so potegnili Ludveta h križu. Ubogal je, se nagnil nad Križanega in pritisnil drobne ustnice na rano na levi roki, nato na nogah in na prsih. Glave in desne roke ni dosegel. V prsih ga je tisti hip nekaj neznanega stisnilo, da je skoro zajokal: “Poljubil sem Ga, čeprav sem se zlagal in sladkor ukradel.” Od žalosti bi bil najraje zbežal iz cerkve v samoto, da bi ne videl s krvjo oblitega telesa na križu ... Domov grede je bil čudno tih, Svoje matere ni nikoli vprašal za odgovor na ono vprašanje. M. Jakopič: PELJI ME DOMOV Skozi okno na poriban pod je natreslo sonce žarkov zlatih, v svetli luči koplje se naš dom; mlado jutro je vsezgodaj v svatih. Žegen že na mizi čaka nas, mati ga skrbno je razdelila, potlej s srcem okrašeni stol je prav k robu mize premaknila. Kdo bo sedel nanj? Res prostor moj bo ostal za vedno priča nema? Le srce bo vasovalo tam, romalo. med domoma obema? Sonce je posulo z žarki pod, hiša je pripravljena nevesta, zvon prešerno vriska čez polje. Pelji me domov'—ti tuja cesta! 6304 St. Clair Ave. EN 1-5926 gr 93 e 91 •Š 9! S M-M-R Cafe JOE & MARY SADAR, lastnika 6507 St. Clair Ave. EN 1-9113 tf B r želiva vsem našim odjemalcem, vsem gostom in prijateljem vesele velikonočne praznike. Izvrstna domača kuhinja, ribja pečenka, vse pijače, ljubezniva postrežba. B p* Tudi velika sobota je bila lepa in na veliko nedeljo zgodaj zjutraj so v Šentvidu “Boga vzdignili” ob najlepših sončnih žarkih. Ludve je bil za udeležbo pri vstajenju še premajhen. Nihče ga ni hotel vzeti s seboj, češ da je prezgodaj in da je sploh premajhen. Sestre so mu pa zato obljubile, da pojde na veliko ne deljo popoldne k slovesnim lita' nijam. Pri Mandrških je bila vsa hiš? zelo pevska. Dve starejši sestr sta peli na koru in Nana je prav posebno lepo pela drugi glas. Kadar je bilo treba kaj solo zapeti, je ta čast vedno njo doletela. Za praznike sta obe pridno hodili k pevskim vajam in se pesmi hitro kar na pamet naučili. Posluh sta imeli izredno oster. Zato sta potem pesmi od skušenj kar v glavi domov prinesli in sta jih doma ponavljali: ena prvi, druga pa drugi glas. Ludve ob takih pevskih prireditvah ni mogel stati ob strani. Tudi on je bil pevsko izredno nadarjen. Ni mu bilo treba dolgih vaj: samo poslušal je nekaj časa, nato pa sam povzel s sestrama in pomagal Nani. Prvi glas je bil za njegov otroški glasek previsok. Že ves veliki teden sta pevki prepevali velikonočne. Nana je imela za veliko nedeljo na sporedu solospev: ‘Raduj se Kraljica ... Gospod je vstal, aleluja.’ Fantiček je njeno petje poslušal in se pesmi naučil gladko od prve do zadnje note. Na veliko nedeljo popoldne so šli skupaj k litanijam. Pevki na kor, Tina, kakih pet let starejša od Ludveta, pa s fantkom pred veliki oltar. Ko sta prišla v cerkev, je Tina namestila Ludveta na stopnico ob obhajilni mizi, sama pa je ostala nekaj bolj zadaj. Dečko je bil ravno toliko velik, da mu je glavica gledala izza obhajilne mize. Naenkrat slovesno pozvoni in iz žagrada pridejo vsi duhovniki v prelepih oblačilih. Orgle mogočno zadonijo in vso cerkev prevzame prazniško občutje velike nedelje, največjega praznika vesoljnega krščanstva. Kmalu se orgle umirijo in s kora se zasliši lepi alt Mandrške Nane: “Raduj se ...” Ludveta obide prečudno doživetje. Oči ima nepremično obrnjene v lepoto na velikem oltarju, vse mlado srčece drhti v sreči zmagoslavnega veličastva, u-steca se odpro in iz otroškega grla privre z drobnim in čistim glasom “Raduj se Kraljica.... Gospod je vstal, aleluja!” Nana na koru, Ludve pred velikim oltarjem ... In sta pela ... Otroci na štabli so se začeli prerivati, suvati in smejati, odrasli so obračali glave in desni duhovnik-levit pred oltarjem se je obrnil tja, odkoder je prihajal otroški glas. Spoznal je Ludveta in se nasmehnil. Tedajci pa — preden se je začela druga kitica lepe pesmi — potegne Tina Ludveta za rokav: “Tiho bodi, tukaj ne smeš peti!” V Ludvetu se je tisti hip nekaj podrlo. Da bi ne smel tukaj peti? Saj vendar zna — in velika nedelja je — in vse je tako čudno lepo in veličastno. Človek vendar mora peti, kako potem, da bi ne smel? Utihnil je in druge kitice ni več pel. Po slovesnih litanijah je desni duhovnik-levit, ki je bil tudi sam izvrsten pevec, počakal Tino in Ludveta pred cerkvijo in ju povabil s. seboj. Peljal ju je v sobo, kjer so bili zbrani vsi pevci in pevke z organistom, in jima velel sesti za mizo. Nato so prinesli potic in kolača in pirhov in žeg-na. Ko so se vsi okrepčali, je sedel g. kaplan za harmonij in dejal: “Tako, Ludve, zdaj boš pa ti sam zapel pred vsemi pevci ono pesem, ki si jo moral v cerkvi prenehati.” Ludve je bil rdeč ko kuhan rak, ali svest si je bil svojega znanja. Vstopil se je ob harmonij in z drobnim glasom zapel: “Raduj se Kraljica ... Gospod je vstal, aleluja!” Ko je izpel svoj “solo,” je zbor poprijel kot na koru. In zadonela je velikonočna hvalnica in Ludve je prvič v svojem življenju ob solopetju velikonočne pesmi doživel praznik vstajenja: “Gospod je vstal, aleluja!” * * * Tistega leta — bilo je prvo po komaj pogašenem požaru druge svetovne vojne ■—- sem srečal Ludveta na cesti v tujem kraju zunaj domovine. Beti križ mu je zlezel na ramena in pred krat-kim je videl Abrahama. Časi so ga moono potrli. Marsikaj je doživel in prestal, zato so njegova lica upadla in njegov pogled kaže sledove nezaupanja in razočaranja. “Velika noč se približuje,” ga ogovorim. “Res, velika noč. Bomo pa žegen nesli in pri vstajenju bomo ob pritrkavanju zvonov in ob petju šli za procesijo. Bandera bodo vihrala .. In se je bridko nasmehnil. “Ali še veš, kako je bilo, ko si šel prvič v življenju na veliki petek “Boga kušnit” in kako si na veliko nedeljo pred velikim oltarjem pel?” “O, to so že davni spomini,” je pripomnil in blaženo so se mu razširila usta v smehljal. “Marsikaj iz svoje zorne mladosti sem pozabil, tega pa nikoli ne bom mogel.” In povedal mi je zgodbo, ki sem jo slišal iz njegovih ust že nekoč poprej, tako živo in nazorno, kot bi se bilo vse dogodilo včeraj. Tako nekako je pripovedoval, kakor sem zgoraj popisal. “Vidiš, takšna je ta zgodba velikem petku in o veliki nedelji. Na koncu bi pa rad še nekaj dodal iz sedanjih časov. Takrat ko sem bil z materjo prvič pred božjim grobom, so mi dejali, da stražniki varjejo Boga, da bi ga hudobni ljudje ne ukradli. To so taki ljudje, ki nočejo božje oblasti, ampak hudičevo.” “V zadnjih letih se je to zgodilo! Stražniki božji so bili pregnani, in hudobni ljudje so človeštvu Boga ukradli. Zares so ga ukradli, zakaj na svetu je zavladal Satan. Zdaj vidim, kako sc moja rajnka dobra mati meni malemu fantiču, prav razložili stražo ob božjem grobu.” “Če hočemo spet srečne čase, moramo Boga najti, moramo Ga najti.” Zamislil se je za trenutek. Nato je pa veselo pristavil: “Našli Ga bomo in tačas bo zasijalo zlato jutro velike nedelje! Kaj praviš? Ne boj se! Jaz še vedno znam pesem svojih mladih dni: “Raduj se Kraljica. Gospod je vstal, aleluja!” Te ne bom nikoli pozabil in ne bom prej umrl, dokler je spet ne bom v božji svobodi zapel: “Gospod je vstal, aleluja!” In mi nihče ne bo, kot nekdaj Tina, ukazal, umolknem. Vsi jo bomo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! COLUNW0OD BAKERY 16006 Waterloo Rd. IV 1-7526 Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom PRIJATELJ PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212 Gf B r B K* B r B r B r B r B if B r B gf B 'B r B if B K* B f B f B 9 M 9 S 9 M 9 S 9 S- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo tudi za bodoče EUCLID POULTRY MR. IN MRS. HOWARD BAKER 549 East 185th Street KE 1-8187 9 i 9 9 4 9~ 9 >0 10 9 9 I f 9 9 9 NORWOOD MEN'S & BOY'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za meške. Imamo veliko izbiro oblek za dečke. Naj lepše darilo za moža Arro w White Shirt. Lastnik in vsi, ki delamo pri EAST SIXTY SIXTH STREET DAIRY želimo našim odjemalcem in prijateljem kar najbolj srečne in vesele velikonočne praznike. A blessed and happy Easter! FRED SPELIC 6210 White Ave. HE 1-2116 r & r B F B r B r B -r B 10* f B r B r B r B -B gr B r B r B r B r F B VICKI KMET’S BEAUTY SHOP 5506 Superior Ave. Phone HE 1-7202 Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim prijateljem, posebno obiskovalkam našega salona in njihovim družinam. ..r B r B r B r B r B r naj skupno poprijeli in jo izpeli do konca: Gospod je vstal, aleluja: Ko sva se razšla, mi je v duši odmevala njegova beseda. Za velikim petkom zares pride velika nedelja. In kakor sem od Ludveta slišal, sem zapisal: da bomo Boga našli in vsi z njim veselo peli: “Gospod je vstal, aleluja!” Za neveste in ženine Ker so bili parkirni prostori pred magistratom v zahodno-nemškem mestu Kassel vedno zasedeni ter so morali pari nevest in ženinov s pričami pogosto pešačiti tudi več sto me-trov — dež in poročna obleka! — je dala mestna uprava s prometnim znakom prepovedati parkiranje. Zraven je plošča z napisom: “Dovoljeno za vozila nevest, ženinov in prič na poročnem uradu!” 9 9 9 9 A* 9 9 •0 9 MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Ave. Telephone: EN 1-9359 Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Priporočava se za vašo nadaljnjo naklonjenost. FRANK in DOROTHY ŽITKO 9 9 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! EDDIE TURK'S SERVICE STATION ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61. cesta Vse, kar potrebuje vaš avto, dobite pri nas Hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej. B HO £f B r B r B r B B r -B r B r B r B r B r feS r -b r B 9l ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem prijateljem in odjemalcem 9 •• Polna zaloga grocerije in mehkih pijač •• i* | Anion & Josephine Slanic grocerija |i, % 1225 NORWOOD RD. r~ PATRICK A. SHEEHAN: NODLAG j “Saj je že otrok,” je rekla Norah. “Torej,” je dejal on trpko in vstal, “bo vsaj nekaj dobrega od vsega tega: Ovad-niški zarod bo na večno izumrl!” Naslednji večer — poletje se je že nagibalo h koncu — je Kathleen sedela v zadnji sobi pri Murphyjevi gospe. Thade Murphy, ki je sedel njej nasproti, je počasi kadil in včasih jemal pipo iz ust, da pristavi kako besedo k onemu, kar je brala. Nenadoma pa je dejal : “Zapri knjigo, Katty, in poslušaj, kaj ti bom povedal to blaženo noč!” On je vedno imel kaj važnega povedati in je vedno govoril v tako skrivnostnih besedah, da se Kathleen ni prav veliko začudila. Zaprla je knjigo in poslušala. “Na Irskem so bili nekdaj ljudje,” je začel Thade, “o CHICAGO, ILL. MALE HELP Assemblers Light Bench Work ☆ No Piece Work ☆ Steady Employment ☆ Top Pay ☆ Modem Plant ☆ APPLY IN PERSON THE SHAH INSTRUMENT CHRP. 7401 N. HAMLIN SKOKIE (77) REAL ESTATE FOR SALE WHEELING 4 yr. old all-brk. con temp, rch.; 3 bdrms.; Ige. liv. rm. with frpl., new w/w cpt., cab. kit. with din. bay, gas ht., cycl. fence; nr. schls.-shpg. $19,800. By owner. 537-9196. (73) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — LUNCH ROOM — GAS STATION. Plus new living quarters. Located on main hwy., about 33 miles N. W. of Chicago. — Asking $42,000. LOUIS I. BEHM, REALTOR GRAYS LAKE, ILL. — BAldwin. 3-8181; Chicago Phone RO 4-4100. (73) BEAUTY SHOP — Rogers Pk. By Owner. Selling on count of illness. Good est. business. 7129 N. Clark St. RO 4-3200. (74) DELICATESSEN Choice downtown, location. Established business, developed through catering and specialized service. — Completely equipped, ready for the right party to take over. — CL 3-9484 after 6 p.m. (75) GARAGE Good Lake front area. Well established. Storage and complete Auto-mative Service. All inside & heated. H. Mueller 823-0596 katerih ti nisem še nikoli govoril, deloma ker si nisem hotel umazati ust ž njimi, deloma ker jih noben pošten pisatelj nikoli ne omenja. A sedaj moram govoriti o njih. Ali moreš ugeniti, koga mislim?” Kathleen je ugibala Mc Morrogha, O’Briena, zloglasnega Danaana in naštela vse odvetnike, ki so bili v službi irskih sovražnikov. “Ne!” je dejal Thade. “Omenila si sicer grde ljudi, a najhujših dozdaj še nisi zadela.” ‘Odpadniki!” je vzkliknila Kathleen. “Tisti, ki so zatajili svojo deželo in svojega Boga!” “Zdaj si že bliže, a ugenila še nisi.” Zavladal je globok molk; Katty se je zamislila ob ognjišču in se skušala spomniti še večje podlosti. Starec je vstal — in bil je zelo velik —- ter se nagnil v smeri, odkoder je bil slišal Kathleeno, in rekel, ali bolje siknil s tragičnim glasom; “O-vad-ni-ki f” Nato je zopet sedel in nadaljeval mirneje, toda še vedno skrivnostno: “Za nesrečne, zapeljane ljudi, ki so umazali svoje roke z angleškim denarjem, je morda še vedno nekoliko upa- CHICAGO, ILL MALE HELP IŠČEMO STROJNIKE Odlična prilika za izkušene strojnike. Tudi za tiste, ki se hočejo izučiti upravljanja vrtalnih strojev, stolpčastih stružnic in avtomatičnih stiskalnic. Iščemo zanesljive moške, ki žele stalno zaposlitev. Moderna tovarna, družbene koristi, vključno delež pri dobičku. Oglasite se osebno ali pokličite Mr. Seidel. MIDLAND MFG. CO. 7733 Gross Point Road Skokie, Illinois 677-0333 (74) “MACHINISTS ~ FULL' TIME " and part time. TNT Mfg. Co. 431 N. Wolf Rd. Wheeling, Illinois 537-0404. (75) WANTED WAREHOUSEMAN Growing Chicago area. Steel Warehouse. Call 583-3860. (74) HOUSEHOLD HELP COMPANION Light cleaning for widow. Live in. N. W. side. Own room. 235-7729. (75) HELP WANTED BEAUTY OPERATOR-Male or Female. Full or Part time. Apply POWDER PUFF 809 Devon Ave., Park Ridge, 111. TA 5-1303 Ask for Mr. or Mrs. Ludwig. (73) (74) Hits; a. MALE HELP nja; ne mogel bi trditi, da so čisto izgubljeni. Nekateri ljudje so sedaj tako nežnosrečni, da hočejo Turke, Jude in brezverce spraviti v nebesa. A nihče, kdor je zdrave pameti, ne bo mogel odpustiti ovad-niku. Odpustili smo Keoghu, škorpijonu Sullivanu in ostali sodrgi,- toda Corydonu, Na-gleu ali Careyu nismo odpustili, dasi nikoli ne omenjamo njihovega imena!” Po tem izbruhu je starec, izbulivši svoje bele, slepe oči, za trenutek obmolknil. Toda to je bil le molk med grome-njem. Vstal je, se nagnil proti deklici, ki je srkala vase njegovega divjega duha, in dejal: “Njim veljajo besede moža, ki ni vedel, kaj je tedaj govoril : Pekel ni dosti vroč in večnost ni dosti dolga zanje.” Kathleen se je skoro prestrašila, toda teh misli se je tako navzela, da ji je gnev zadušil strah. Po drugem premolku je starec zopet izpregovoril; “Ali meniš, da razumeš vse to, kar sem hotel povedati s temi besedami?” “Menda — razumem,” je odgovorila, ali bolje zajecljala Kathleen. “Tedaj vedi,” se je povzpel starec do viška svojih razkritij, ‘‘da je nekdo od te golazni pod vašo streho.” če bi rekel dekletu, da je sam zlodej v podobi divje mačke v njihovi hiši ali da straši družinski duh pod streho, bi se ne bila bolj začudila in prestrašila. Nema je obsedela in ni vedela, kaj naj si misli, ter je čakala daljnjih razkritij. Starec je dobro razumel ta molk in slednjič dejal: “Ali vas ne obiskuje zvečer CHICAGO, ILL. MALE HELP MODEL MAKER Medium size manufacturer of appliance controls seeks several model makers for R&D division. Top grade machinists with backgrounds in tool making, tool and die experience of bench work. Pleasant working conditions, excellent fringe benefits. Call or write THE DOLE VALVE CO. 6201 W. Oakton Morton Grove RO 3-5000 967-7100 An Equal Opportunity Employer (74) pMeh Press Sefpjp-ian WIRE GOODS MANUFACTURER TO ASSIST IN SUPERVISION SETUP PRESSES AND BENDING FIXTURES GOOD FUTURE STEADY JOB mm METAL PRODUCTS 2632 S. SHIELDS AVE. CHICAGO, ILLINOIS TEL.: 225-8828 INSPECTORS Process Inspection Must be familiar with small parts press room fabrication. Capable of reading and interpreting drawings and of measuring parts using optical DESIGN DRAFTSMEN EXPERIENCED OR TRAINEES CHALLENGING WORK IN: • Design of industrial process control panels. • Industrial control wiring. • Pneumatic piping. • Industrial electronic packaging. TO ARRANGE AN INTERVIEW CALL MR. QUAY SAYLOR, PERSONNEL DIRECTOR, OR 5-2500 OR WRITE THE SGAM INSTRUMENT DORR. 7401 N. HAMLIN AVE., SKOKIE, ILLINOIS r (75) Comparator, Micrometer, Calipers, and height gauge. For Interview, Come to: mm mfg. oo. 1026 South Homan Avenue, Chicago, I1L AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER (73) Bičanje Na Pilatovem dvorišču Jagnje božje bičajo; kakor toča strašni biči po telesu padajo. Vse telo je raztepeno, zdravega več mesta ni; množica ga ran pokriva, iz katerih teče kri. Jezus je za grehe sprava, plašč odeva ga krvi. “Kje je tvoja božja slava, Jezus, Kralj naš ljubljeni?” “Vaši so nečisti grehi me tako ponižali; do kosti so mc ranili, vse oropali časti.” Gregor Mali neki človek, ki se je vrnil iz Amerike in se imenuje Ka-sey?” Morala je pritrditi. “Zakaj pa meniš, da hodi k vam?” Kathleen tega ni mogla vedeti, a zdelo se ji je, da sta mati in on stara znanca. “Prijatelja sta bila,” je rekel starec pomenljivo, “toda sedaj bi ji on hotel biti več kot prijatelj.” Kathleen ni mogla razumeti. “Ni čuda; ti si mlada in nedolžna in ne poznaš opolzlih potov življenja. Ali si kaj go-, vorila z njim?” “Ne veliko. A gorke sem povedala njemu in vsem njegovim starim ameriškim Ircem, ker zvabljajo ljudi iz domovine ravno tedaj, ko jih najbolj potrebuje.” “Daj sem roko,” je rekel starec in iztegnil svojo trdo pest. ‘Ti boš še rešila deželo. Moj Bog, moj Bog! Sto takih deklet, kot si ti, bi lahko izvršilo, kar nam ni uspelo. “Da,” je dejala Kathleen, ki jo je pohvala popolnoma razvnela, “in povedala sem mu, da so vsi skupaj angleški gonjači!” “Prav,” je rekel starec, “in sedaj poslušaj. Pred osemdesetimi leti so orožniki — da bi jih zlodej! — ob času, ‘belih mož’ uklenili dvajset naj-poštenejših ljudi v župniji in jih odpeljali v Cork v zapor, da jih sodišče pripravi ob življenje. Bili so tako nedolžni, kakor si ti sedaj, toda njihovi sovražniki so hlepeli kakor si ljudi, ki so za njegovo umazano zlato prisegali, da je črno, kar je belo. In takih je bilo dosti. 0’Connel je rešil življenje tern nesrečnežem. O’Connela nisem nikoli visoko cenil. Lehko bi bil veliko storil za Irsko, pa ni. Ko bi bil oni dan v Clontarfu izpregovoril samo eno besedico! Toda on je mislil — Bog naj ga kaznuje — da svoboda dežele ni vredna kapljice krvi. Bil je izdajavec, toda tega sam ni vedel in mi moramo vsakomur priznati, kar zasluži. On je rešil te ljudi. A božja roka naj zadene sodnike, porotnike, tožitelje in predvsem ovadnike, ki so prisegali do roba, besedo za besedo, kot so jih bili naučili in jim plačali s prekletim denarjem za kri poštenih mož.” Ponehal je, da se oddahne, preden začne s svojimi velikimi odkritji. “Potem so odšli iz dežele in hodili ter se potikali po svetu kakor Kajn. A svojo zalego/gadjo zalego, so pustili tu. Njihov glavar, načelnik in govornik se je imenoval Daly in Dalyjev vnuk je tisti Terence Kasey, ki sedaj hodi v vašo hišo in se hoče oženiti s tvojo materjo!” Te besede so se zdele deklici tako strašne, da je onemela. Pozorno je pogledala starca, da se prepriča, ali se mu ne blede, kajti večkrat je sam rekel, da sedaj zopet postaja otročji. Toda do tedaj še ni bila zapazila, da bi se bil kdaj zmotil. Vedno je navajal dan in leto. Mogla mu je verjeti celo tedaj, ko ji je po strašnih obljubah, da bo molčala, natančno pokazal na pokopališču v Oldcourtu prostor, kjer so z mnogimi obredi in molitvami zakopali krsto, polno pušek in krogel, zavitih in zavarovanih pred vlago s svilo, namočeno v olju, dasi ji je bilo skoro na smrt hudo, ko ni smela govoriti o skrivnosti. Toda to razodetje je bilo tako nenavadno in neverjetno, da je onemela. Starec ni razumel njenega molka.; J (Dalje prihodnjič) Drobcena ura Na nekem britanskem sejmu so pokazali .ročno uro, ki ni večja od očesne zenice. Mehanizem sestavlja 74 dplov,; živa za vibo . _ ima komaj petino premera člo- ti sedaj, toda njihovi sovr.az- veškegaBasu. niki so hlepeli po kivi, krvi-— ]yfecj razstavljenimi novostmi in prelili so jo. Dokazati je bila tudi žejma ura iz plastič-niso mogli ničesar, toda dr-ne -snoVj g pritiskom ji lahko žavni pravdnik ni bil na Ir- daš poljubno obliko, vendar to skem še nikoli v zadregi za ne škoduje njenemu mehaniz-priče, dokler je mogel najti ^u. w PRI PRESKUSU — Jimmy Pennock iz Clintona, Conn., preskuša posebne vrste muholovec z vencem — hrenovk. V kozarec je nasadil rastline, ki love muhe in jih “použijejo”. 1 0 01 0 0) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 J | 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0' 0 0 % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 *0$ 0 VELIKA IZBIRA ROŽ V LONČKIH ZA VELIKO NOČ. VSAKOVRSTNO NAREZANO CVETJE PO ŽELJI. Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike. Dostavimo Vaše cvetlice takoj po vsem področju mesta Cleveland. Telefonično in teiegrafično izvršimo dostavo po Vašem naročilu po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in po vsem ostalem svetu kot član svetovne organizacije floristov. STARC FLORAL, INC. 6131 St. Clair Avenue (v prejšnjih prostorih North American Bank) CLEVELAND 3, OHIO Tel.: dnevni: 431-6474 — nočni: EX 1-5078 VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKA ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. UT 1-0928 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JEROME A. BRENTAH, LASTNIK. EUR0PA TRAVEL SERVICE 759 East 185 Street IV 6-3773 Se priporoča za ureditev potovanj v domovino in ostalo Evropo ter obiskov iz domovine v Ameriko. ZASTOPSTVO ZA LADIJSKE DRUŽBE IN ZRAKOPLOVNE CHESTER HARDWARE S 5512 St. Clair Avenue HE 1-4427 0 0 S 0 0 VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Železnina, barve, kuhinjska posoda, orodje VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ! BEACKUND BEVERAGE C0. 0- 0 0 ^896 EAST 185th ST. 0 0 0 0 0 — IV 1-4453 0 0 0 0-. 0 JŽ 0 0 1 Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE! HLADNO PIVO V ZABOJIH! Pokličite in vam dopeljemo na dom Se priporočam EASTER GREETINGS FROM GRDINA SHOPPE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ROJAKOM 6111 St. Clair Ave. HE 1-6800 SUPERIOR BODY r B ET B r S0 r r B r B r B r B r B r B r B p* B r B r B r !B r B r B r B r B r B Sr B r B sr B r B r B rz B P* B r B r B r B r B r B r **B r B sr B ir B sr B r B r B rs* ks* B gr B .r B gr B gr B gr B gr B gr B .gr B gr B gr B ir B gr B gr B r 'B r 6605 St. Clair Avenue Telefon; EN 1-1633 B gr B gr B gr Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo.