Concours hippique. Kot prvi v Jugoslaviji je priredil Slovenski dirkalni klub svoj jahalni concours hippique dne 15. avgusta na vojaškem vežbališču pri Mostah. Da skratka izrečemo svojo sodbo: tekma je uspela nad vse pričakovanje dobro. Videli smo izvrsten konj- lepšo hojo ter plemenitejši izraz, kajti skoro vsi konji so reprezentirali prav dobro vrsto. Kot novost za naše razmere smo imeli priliko pozdraviti med tekmovalci tudi tri dame, ki so se udeležile tekme I. (premovanje) z najlepšim uspehom. Tri izmed njih so jahale celo pri dirki za mastrom, kar bodi posebno pohvalno omenjeno. Upajmo, da bodo Concours hippique: Nastop k dirki za mastrom. ski materijal. Mnogo konj je bilo takšnih, da bi jih mogli pokazati z mirno vestjo pri vsaki veliki tekmi. Veselje in prava slast za oko je bilo gledati polnokrvne angleške konje v družbi z masivnimi irskimi konji široke krupe in mogočnih pleč ter visoko v krvi stoječimi, krasnimi in elegantnimi polukrvnimi konji. Sodniki so imeli pri premovanju konj zelo težko delo. Težka je bila odločitev: kateri konj je bolje razvit, ima našle dosti posnemovalk pri prihodnjem concours hip-pique! Nastop dam je pestro sliko na prostoru pred tribunami znatno oživel. Bil je lep pogled na skupine tekmecev: uniforma, damska obleka, sokolski kroj in okusna civilna obleka gentlemanov jezdecev so nudili lepo družabno sliko. V izborni kakovosti so se nam predstavili tudi jezdeci. Od naših starih »kanonov«, znanih že od prej- šnjih tekem, nismo samo pričakovali, ampak smo tudi videli krasne uspehe. Pa tudi mlajši gospodje so se pokazali v najlepši luči; dovoljeno nam bodi, da se spominjamo izmed vseh ostalih posebno gosp. poročnika Kneževiča, ki si je v težki borbi z gosp. kapetanom Seunigom priboril prvo nagrado v skakanju. Kakovost jezdecev in vestnost ter rednost njihovega dela se vidi najbolje iz tega, da se ni pripetil niti en padec in da pri skakanju častnikov ni niti en konj refiziral katerekoli zapreke. Prvikrat se nam je pri javni tekmi v skakanju pokazala tudi naša mlada vojska. Priznati je treba, da je bil njen nastop nad vse lep in časten. Podčastniki in moštvo, ki so tekmovali pri skakanju v patrolah, zaslužijo vso hvalo; bili so izborno izvežbani. Posebno patrole 8. konj. polka, vozarskega eskadrona in artiljerijske podoficirske šole v Mariboru so vzbudile obče občudovanje in pohvalo. Mladi fantje so rešili svojo nalogo s hvalevrednim elanom, posebno če se pomisli, da je bil to njihov prvi concours. Lov za trak (jeu de barre) je potekel zelo zanimivo. Tukaj se je posebno odlikoval s svojim hladnokrvnim in premišljenim jahanjem gosp. major Poljanec; imel je hude in gibčne nasprotnike v gosp. Otm. Ste-noviču in kapetanu Seunigu. Lovsko dirko na približno 4000 m je vodil z znano spretnostjo gosp. major Mašek; udeležilo se je je 17 konj — pač najmočnejše in tudi glede kakovosti najboljše^ polje, kar smo jih dozdaj videli v Ljubljani. Žalibog se letos še ni mogla obdržati preskušnja konj za vojaške namene (militarv, championat de che-val d’ armes). Ako pa bodo naši športniki - jezdeci tudi odslej korakali s takšnimi koraki naprej, potem bomo imeli drugo leto pri concours hippigue tudi priliko slediti poteku teh velezanimivih in težkih tekem. Upajmo, da pridemo do tega! Uspeh nedeljske prireditve nam odpira najlepši razgled v bodočnost. Obisk na dirkališču je bil zelo dober. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam. Vidi se, da ima ljubljanska publika smisel nele za dirke, ampak tudi za konjske tekme težje mere, pri katerih se ne pokaže samo kakovost ter pasma konja, ampak tudi njegovo izšolanje ter kakovost športnika-jezdeca. Rezultati so bili sledeči: I. Premovanje toplokrvnih jahalnih konj. Tekme se je udeležilo 18 konj. 1. Kapetan Seunig Val.: »Meteor«, osemletni belec; jezdec kapetan Seunig, častno darilo. 2. Dr. Derč Bogdan: »Barinja«, llletna importi-rana kobila; jezdec dr. Derč; častno darilo. 3. Major Barborič: »Naja«, 9-letna kobila; jezdec major Lokar; častno darilo. 4. Krapeš Fr.: »Žargo«, 8-letni konj; jezdec gosp. Malenšek Josip; častno darilo. 5. Poročnik Kneževič Bor.: »Bazen«, šestletni žrebec; jezdec por. Kneževič; častno darilo. Nadalje gospodična Knez Mira, darilo v priznanje in gospodična Zabukovec Anica, darilo v priznanje. II. Skakanje čez 8 zaprek. Tekme se je udeležilo 9 konj. 1. Por. Kneževič Borislav: »Bazen«, 6-letni žrebec; jezdec poručnik Kneževič; častno darilo Komande Dravske divizije, 1000 K zagrebškega dirkalnega kluba in 2000 K. 2. Kapitan Seunig Vald.: »Meteor«, 8-letni belec; jezdec kap. Seunig; častno darilo in 1800 K. 3. Kapitan Seunig Vald.: »Karči«, 8-letni konj; jezdec kap. Seunig; častno darilo in 400 K. Skakanje patrol jahalnih jedinic IV. armijske oblasti. Tekme se je udeležilo' 9 patrol. 1. in 2. darilo: patrole 8. konj. polka iz Čakovca; 1000 K Komande Dravske divizije. 3. darilo: patrole 8. konj. polka iz Čakovca; 800 K Komande Dravske divizije. 4. darilo: patrole vožarskega eskadrona v Ljubljani; 400 K, Komande Dravske divizije. IV. Lov za trak. Tekme se je udeležilo 6 tekmovalcev. 1. Major Poljanec, častno darilo. 2. Gosp. Stenovec Otmar, častno darilo. 3. Kapitan Seunig Vald., častno darilo. Gospa Vujič, darilo v priznanje. V. Dirka za mastrom. Polje šteje 17 konj. 1. Podpolkovnik Žujevič: »Sena Šerib«, 5-letni žrebec; jezdec kap. Seunig; častno darilo in 1000 K. 2. Kapitan Tomše: »Murat«, 9-letni konj; jezdec kap. Tomše, častno darilo in 800 K. 3. J. O. S.: »Stana«, 9-letna kobila; jezdec dr. Schiffrer Stanko, častno darilo in 400 K. Gospodična Nemet, darilo v priznanje. Plaualna tekma na Bledu. Plavalna sekcija Športne zveze Ljubljana je priredila v nedeljo na Blejskem jezeru lepo uspelo plavalno tekmo. Tekmi je prisostvovala zelo številna publika, ki je posameznim točkam programa sledila z velikim zanimanjem. Arangement tekme pod strokovnjaškim vodstvom g. ing. St. Bloudka, je bil brezhibno izveden. Startna lista za tekmo je obsegala 42 prijav in sicer je prijavil S. K. »Ilirija«, Ljubljana, 29 tekmovalcev, Ljubljanski S. K. 3, S. K. Jadran, Ljubljana 2, S. K. Maribor 1, S. K. Olimpija, Karlovac 3, S. K. »Viktorija«, Sušak, 1, S. K. »Concordia«, Zagreb, 1; 2 tekmovalca - juniorja nista pripadala nobenemu klubu. Tekma se je pričela ob četrt na 11. uro. Od 42 prijavljenih tekmovalcev jih je nekaj v zadnjem hipu odstopilo, kljub temu pa so bile vse točke programa prav dobro zasedene. Na cilju so fungirali kot sodniki gg. okr. sodnik Jenčič, dr. Zupanc, Kovačič, Betetto, Pelan. Skok so ocenjevali gg. okr. sodnik Jenčič, dr. Zupanc in Kovačič. Funkcijo starterja je imel gosp. Molnar. Resultati tekme so sledeči: 50 met. junijorji pod 17 leti, polj. stil: izmed 8 tekmovalcev 1. Hartman Kamil (Ilirija) v času 54.8 sek., 2, Lebar Alojzij (Ilirija), 3. Vavpotič Bruno (Jadran). 50 met. dame, polj. stil: 4 tekmovalke. 1. Angelca Černe (Ilirija) 42.6 sek., 2. Ida Marčan (I.) 56, 3. Frida Kastelic (I.) Sigurna zmaga gdč. Černetove. 50 met. gospodje, polj. stil: 9 tekmovalcev. 1. Lasič (Olimpija, Karlovac) v času 37.6 sek., 2. Pajalič (Olimpija) 38.8, 3. Ravnik (Ilirija). Oster boj za prvo mesto. Skoki so bili najefektnejša točka programa. Vsak tekmovalec je imel predpisanih 5 skokov: 1. naprej na glavo z zaletom, 2. naprej salto z zaletom, 3. salto nazaj z mesta, 4. in 5. dva poljubna skoka. Tekmovalo je 6 skakačev. Za oceno je bila merodajna izvedba in težkoea skoka. 1. Ivo Kavšek (Ilirija) 46.3 točk, 2. Gabrijel Vodišek (Ilirija) 45.6 točk, 3. Emil Navinšek (jun.) 45.4 točk. 50 met. gospodje na hrbtu: 5 tekmovalcev. 1. Debelak M. (Ilirija) 48 sek., 2. Ravnik (Ilirija) 50, 3. Ulčar (I.) 600 met. gospodje, polj. stil: 1. v krasnem tempu in brez resne konkurence Resch (Viktorija, Sušak) v dobrem času 11 min. 19.8 sek., 2. čez 100 met. za Reschom Jakil (Olimpija) 13 : 28.2, 3. B. Zupan (Ilirija). 200 met. dame, prsno plavanje: Izmed 5 tekmovalk po lepem končnem boju 1. Ida Marčan (Ilirija) v času 4.39, 2. Frida Kastelic (I,) 4.40, 3. Helena Zupančič (I.) 4 : 43.4. 100 met. gospodje, polj. stil: 4 tekmovalci: 3 so pred startom odstopili. Po ostrem končnem boju 1. Pajalič (Olimpija) v času 1 min. 29 sek., 2. Resch (Viktorija) 1 : 29.4, 3. Lasič (Olimpija) 1 : 30.2. Športni rezultati niso najboljši, vendar za prvo tekmo v sezoni ne nepovoljni. Razveseljivo je, da imamo mnogo naraščaja, ki mu treba le dobrih učiteljev, da se razvije v dobre tekmovalce. Dame so 200 metrov plavale v lepem, čistem prsnem stilu, stila za sprint pa z izjemo gdč. Černetove nimajo. Naši skakači so krasen materijal, ki vzbuja nado na najlepši napredek. Tuji plavači Resch, Pajalič, Lasič so bili težki konkurenti, s katerimi more pri nas tekmovati le Ravnik, ki pa žal v nedeljo ni bil disponiran. Tekma se je zaključila s plesnim večerom v hotelu »Toplice«, na katerem so se razdelila tekmovalcem častna darila in diplome. Rudolf Badjura: Kaj pripoueduje Ualuazor o slouenskih smučarjih? Med dolino Cerkniškega jezera in Laščami - Sodražico se razprostira okrog 800 m visoka širna planota »B 1 o k e« pod Bloščekom 1039 m z glavnim krajem Novo vasjo 722 m. — Včasih je bil ta kraj bolj znan, nekaterim vsled velikih sejmov, drugim je ostal v veselem ali neveselem spominu izza velikih manevrov; v zadnjem času pa se spomni kraja večina le na gledališkem odru, kadar nastopi v »Rokovnjačih« znameniti Bloški Tonček — rajtguzen! — Bolj pogostoma pa se zanimajo za Bloke »smučarji«, ki so spoznali to lepo in zanimivo pokrajino na krilatih smučkah. Z veseljem se spominjamo na one iskreče se bele, valovite snežne poljane — domovino slovenskega smučarstva, slovensko Norvegijo! — Nepozabne so jim posebno slike onih radostnih tropov slovenske dece — fantičkov in punčk od petega leta naprej — ki skakljajo, tekajo, drse in rajajo, veseleč se zdrave in lepe smuškosportne zabave po gladkih, snežnih domačih goricah! Kdaj da se je to tam razvilo in kje pričelo, kdo da je prišel na to misel — ni znano, vsekakor pa je bilo — kakor sem omenil to že v drugi številki športnega lista — smučarstvo na Blokah in to v celi osrednji Evropi edinole tukaj, že najmanj pred 400 leti lepo razvito, kar nam spričuje slavni kronist Valvazor v svojih spisih.* Imenovani obravnava v tozadevnem posebnem poglavju vsa tedaj mu znana prometna sredstva hoje po snegu: krplje, dereze (kramžarje) in smuči. Ker je vse v medsebojni zvezi, naj ohranim tudi tu isto razdelitev, prevod sam pa podajem kolikor mogoče dobesedno. čujmo kaj piše! Krplje.* 1 »Kadar zapade pozimi v gorovju debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš več naprej, ker se v snegu vse pogreza in se človeku udira, tedaj vzamejo ljudje majhne pletenice, prepletene s tankim drobnim šibovjem ali tudi z motvozom ter si jih privežejo na noge. Na ta način hodijo potem po snegu varno in brez skrbi, ne da bi se jim udiralo. In čeprav je sneg mlad in mehak, vseeno obdrže le-te pletenice človeka na površju in se ne pogloblja — kar je kurijozna iznajdba.« i Dereze.2 »Ako pa je sneg zmrznjen trd, takrat si privežejo na noge železja, ki jih nazivljejo »krampeže«. Ti imajo 6 ostrih osti in jih uporabljajo tudi poleti, kadar morajo visoko v skalnate planine, ker brez njih ponekod ni mogoče dalje.« Smuči.3 »Imajo pa kmetje na Kranjskem ponekod, posebno pri Turjaku in tam naokrog, še en poseben iz-umek, česar nikoli in nikjer drugod pri nas po deželi nisem videl, s čimer se pozimi, ko zapade sneg, z ne-Sverjetno naglico spuščajo z visokega hriba navzdol. Tu si vzamejo dve leseni deski, približno xk cole debeli in Va dolžine navadnega čevlja široki ter približno 5 čevljev dolgi. Deske so s konca zakrivljene, v sredi pa je pritrjen usnjat stremen, v katerem tiče noge. Na vsako nogo se natakne tako po ena deska. Poleg tega drži kmet v rokah tudi en močan kolec pod pazduho, je nagnjen precej nazaj in se opira nanj ter krmari na ta način tudi po najbolj strmih brežinah navzdol. Moral bi pravzaprav reči: leti in frči navzdol (schiesst und fleugt hinunter)! Kajti ko stoji tako na deskah in se dobro, ja z vso močjo opira na kolec, drsi tako naglo navzdol, da tega skoro ne moreš pomniti in ne zeaostaje v brzini prav nič za onimi na Holandskem, ki letajo na drsalkah po ledu. Vsak hip pa se znajo vsemu, kar jim je napoti izogniti, naj si bo drevp ali velika skala ali kaj drugega. Prav noben hrib jim ni prestrm, da ne bi se mogli podrsati navzdol - in če je še tako pogosto porasten z drevesi, kajti oni se zvijajo v vijugah navzdol kakor kača, kadar jim prete ovire. Če pa je pot popolnoma gladka in prosta, tedaj drse lepo naravnost navzdol in sicer zmirom stoje in * Ivan Vajkart Valvazor, rojen v Ljubljani leta 1641., umrl v Krškem leta 1693. — -»Ehre des fierzog-tums Krain* I. del. Poglavje XXVIII., str. 583—586. 1 Schnee - Kčrblein, so man In Crain an die Fiisse bindet. 2 Fusseisen filr den harten Schnee. 3 Wle die Crainerische Bauern flber die hohe Schnee-Berge fahren. opirajoč se na kolec, na katerega se s tako močjo opro in tako trdo krčevito drže, kot da nimajo nobenega giba in členka v celem telesu. Opomnja: Da se kaj takega prav nikoder in v nobeni drugi deželi ne vidi — je gotovo, vsaj v kolikor pridejo v poštev: Nemčija, Holandska, Švica, Francija, Italija in Španska. Pač pa je to dvoje iznajdb za hojo po snegu, ne da bi se ti vdiralo, kakor tudi'drsanje s hriba navzdol na deskah, na Lapskeni, kakor tudi ponekod v norveškem gorovju zelo v navadi, da, Lapci so v tem oziru izmed vseh narodov skoro mojstri brez primere.« Nate pripoveduje Valvazor na dolgo in široko kar pišejo o spretnosti Lapcev na smučeh starejši pisatelji kot n. pr. O 1 a u s M a g n u s (Olaus M. lib. 4. Rerum Septentrional.), Warnefridus (W. de Gestis Longobardorum), Olaus' Wormius, Scheferus, Saxo Grammaticus. — H koncu omenja še švedskega pisatelja Samuela Reena, ki piše, da uporabljajo Lapci na spodnji strani smuči tudi že napete kože severnih jelenov, kar je zelo koristno, posebno pri hoji s smučkami navzgor po hribu, ter zopet pomeri na svoje »Kranjce«: »Kranjci pa pogrešajo te dobrote jelenovih kož pod smučmi, toda kljub temu jim niti najmanj ne manjka urnosti, ko drse po snežnem hribu navzdol.« Nogomet. Reprezentance Zagreb : Ljubljana 1 : 0. Tekma med reprezentancama Zagreba in Ljubljane dne 18. avgusta v Zagrebu je izpadla 1 : 0 v prid Zagreba. Natančneje poročilo priobčimo v prihodnji številki. Prvenstvena tekma Sportverein, Celje : Rapid, Maribor 4:5 (2:3). 11. t. m. se je vršila na prostoru celjskega. SV. odločilna tekma za drugo mesto Slovenije. Tekmeca, mariborski Rapid in celjski SV., uživata oba dober glas in sta znana kot približno enako močna. Za tekmo je vladalo vsled tega celo izven Celja in Maribora veliko zanimanje; na športnem prostoru se je zbralo pribl. 2000 gledalcev. — V naslednjem kratek popis igre: Večji del prve polovice leži inicijativa izključno v rokah SV., ki svojega nasprotnika v skupni igri daleč nadvladuje. Že v 3. in 5. minuti se posreči SV. doseči dva gola. Kmalu nato diktirano »11 m« ,proti Rapidu ubrani goalman. V 10. min. doseže Rapid svoj prvi gol in se potem polagoma vigrava. Večja gibčnost njegovih igralcev mu pripomore v 24. in 34. min. do nadaljnih 2 golov. Polčas 3:2 za Rapid. — V drugi polovici SV. nepričakovano podleže tempu in popusti v igri. Rapid ima nekoliko več od igre in doseže v 1. in 39. min. svoj 4. in 5. gol, dočim doseže Celje v 15. in 42. 3. in 4. gol. — Tekma se je igrala naravno z obeh strani brezobzirno in v najostrejšem tempu. Sodnik je mogel vzdržati fair igro le z velikim naporom. V teku igre se je zopet pokazalo, da ima Rapid slabo disciplinirano moštvo. — Sodnik g. Fink. Concours hippique: Major Poljanec, Očividno je Valvazorja naša tedanja smučarija zelo zanimala in veselila le - ta redka posebnost, sicer bi ji ne bil posvetit toliko vrstic in se ne zavzel tako za svoje »Kranjce« napram celi osrednji Evropi. — Predvsem smo mu hvaležni, da nam je že on sam potrdil, »da je vse to zraslo na našem domačem zelniku« in nas niso mogoče tega naučili Skandinavci ali Nemci, vsled česar smo tudi upravičeno lahko ponosni na izum naših pradedov — smuških krmarjev Bločanov! Naša častna naloga pa bodi sedaj, potruditi se: da iznova oživimo naš smuški — na j plemenitejši zimski sport med vso našo mladino obojega spola, da ga izpopolnimo v modernem smislu ter ga vpostavimo res kot pravi -»nacijonalni šport« v obči prid ljudskega zdravja in razvedrila in to ne samo na Blokah, temveč po vseh naših pokrajinah, ki so za to ugodne. 'i:Wf zmagovalec v točki „Lov za trakom*1. Svoboda, Celje : Svoboda, Ljubljana 2:1 (0:1). Tekma se je vršila v soboto na prostoru Ilirije v Ljubljani. Ljubljanska Svoboda je morala kljub temu, da je bila boljše moštvo, ostaviti igrišče poražena. Ima včasih že lepo, premišljeno kombinacijo po zemlji, toda dobra obramba gostov, posebno desni back, jim je preprečila zmago. Prvo polovico je imela ljubljanska Svoboda več od igre, v dragi polovici se je razmerje zasukalo. Edini gol za Ljubljano je padel iz »11 m«. — Publike ni bilo mnogo. — Sodnik g. Fink. S. V. Slovan : Jadran 3:2 (1:1). Kljub temu, da je bil Slovan vso igro v veliki premoči, je vendar le s trudom dosegel zmago. Bilo je vse preveč igranja, »dribljanjac in obotavljanja, medtem ko je Jadran igral zelo požrtvovalno ter dokazal, da stalno lepo napreduje. Napadalna vrsta Slovana je zagrešila nešteto napak, krilska vrsta je nasprotno bila dobra, posebno desni krilec Rebec. Birsa v sredi je zase dober igralec, samo preveč se igra in dela vse na svojo roko, namesto da bi pomagal graditi kombinacijo. V obrambi je ugajal levi back Bregar. — Od Jadrana sta se posebno izkazala goalman in srednji krilec; drugi so še mladi igralci, ki pa se bodo brez dvoma lepo razvila. — Koti 9:2. — Publike malo. — Sodnik g. Vrančič. S. V. Sportverein, Celje : Drava. Varaždin 1:0 (1:0). Igrano v nedeljo v Celju. Zanimiva, ostra tekma. Zlasti dobri na obeh straneh branilci. Zmago je odločila boljša napadalna vrsta Celjanov. Jakost Drave se more presoditi po zmagi 4:1 proti zagrebškem Hašku. — Koti 6:3. — Publike okrog 1500. — Sodnik g. Fink. Hertha : Amateure, Graz 3 : 3 (3 : 3). V začetku velika premoč Herthe. V 12. min. doseže Hertha po Friedauu krasen gol z glavo. Drugi gol za Hertho pade iz »11 m« (Friedau) in neposredno za po Kurzmannu še tretji. — Amaterji pridejo nato v formo In že v prvi polovici izravnavajo. Po odmoru je postala Igra nezanimiva in dostikrat tudi surova. — Koti 6:3. M- Z. Prvenstvene tekme II. razreda v Zagrebu so bile zaključene preteklo nedeljo. Na prvem mestu se nahaja Slavlja z 11 točkami; slede: Zmaj z 9 točkami, Slaven z 9. Derby z osmimi. Tipografija s 7, Žel jezni čar ji s 6, Sava s 5 in Jadran z 1 točko. — Slavi ja pride s tem v prvi razred. Zagreb, 12. avgusta: Kombinirano moštvo: Reprezentacija Zagreba 3:0! Beograd: Beogradski Sport - Klub : Jugosla- vija 1:0. Karlovac: Ljubljanski srednješolski team : Olim- pija 1:3. Brno; Češka reprezentacija za Anvers : Moravska reprezentacija 3:2. Innsbruck: Wiener Sportklub : Innsbruck 3 : 1 in 5 : 1. Dunajski »Rapid« bo igral vembra v Zagrebu dve tekmi z dne 31. oktobra in 1. no-»Gradjanskim«. Švedska sodba o češkem nogometu. Udeleženec švedske turneje na Češkem priobčuje v »Sydsvenska Dagbladet« utiske čeških footbalistov: »Sprejem v Pragi in zlasti v Brnu krasen. Prvi match z Viktorijo, drugim moštvom v češkem prvenstvu, smo dobili brez posebnega napora v razmerju 3 : 1. Igra zanimiva in korektna. Nasprotno pa je bila igra s češko reprezentanco za Olimpijado skrajno surova ter je s češke strani prekosila vse, kar smo do sedaj videli v tem oziru. Že po prvih minutah je bil naš centerhalf tako ranjen, da smo ga morali odnesti z igrišča. Naše igralce je sodnik ostro kaznoval, dočim je dovoljeval Čehom vse mogoče trike. Na Češkem ne sme naskočiti igralec vratarja, dokler drži žogo. Naši ne poznajo tega pravila; ko je naskočilo naše levo krilo češkega goalmana, je to tako ujezilo Čehe, da je eden njihnih igralcev pobil našega na tla, tako da ni mogel ves čas turneja zopet nastopiti. Naš poraz proti reprezentanci je bil časten, ako upoštevamo našo nekomplet-nost. Tekma v Brnu je končala neodločno; zadnja s Sparto, najlepša od vseh — z zasluženo češko zmago 2 : 0. Splošno se Čehi ne odlikujejo s posebno hitrostjo ter preveč kombinirajo. Švedska nima nobenega teama s kombinacijo pražke Sparte, kateri ne moremo na Švedskem postaviti enakovrednega nasprotnika. Sodba Švedov je tem častnejša za višino češkega nogometa, ker igra Kamraterna-klub vodilno vlogo. Porazil je v zadnjem času redno znamenita danska kluba Akademsk Boldklub in Kobehavn Boldklub ter edini v celi Skandinaviji slavni ameriški Betlehen F. C., ki je potolkel na zadnjem izletu vse danske, švedske in norveške klube. Concours hippique: Lov za trak. Pismo z dijaškega potovanja. Večje število ljubjanskih srednješolcev, večinoma nogometašev, se je podalo na potovanje v Srbijo. Odločili so se za devizo »dulce et utile« ter sklenili, da hočejo ne le uživati dobrote in mičnosti, ki jih nudi dijaško potovanje, temveč da hočejo igrati tudi celo serijo nogometnih tekem. Med popotniki najdemo nekaj že znanih imen: Wolf, »Famozni«, Zupančič III. (vsi Ilirija II.), Splihal, Hus, Pevalek I. (vsi Ilirija rez.), Dolinar (Hermes) itd. — Prvo poročilo pošiljajo iz Karlovca. Dne 8. avgusta so igrali proti kombiniranemu moštvu Olimpija - Victoria z rezultatom 5 : 2. V kratkih potezah potek igre: Začetno premoč O.—V. zadrži obramba in golman. 3 kote za O.—V. napravita neškodljive Wolf in Dolinar. Wolf spusti v 16. min. nepotreben gol. Še v isti minuti izravna Pevalek I. Napadalci srednješolskega teama z vnemo napadajo ter dosežejo po Hriberniku 2. gol. Polčas 2 : 1. — V drugi .polovici lep gol s krila po Splihalu in nato po istem igralcu v lepi kombinaciji še dva gola. Tik pred koncem 2. gol za O.—V. — Ljubljanskemu srednješolskemu teamu želimo na potovanju še nadaljnjih uspehov! B. Avstrijski nogometni savez je sklenil, da nakaže vsakemu nogometnemu klubu v Avstriji 30.000 kron podpore, ako se zaveže, da bo angažiral za gotovo dobo angleškega trenerja. Lahka atletika. „Všesportovni dny v Pragi". V okviru splošnih športnih tekem vršil se je 18. julija češki „marathon" na progi 43 km. Zmagal je Slavik (A. C. Sparta) kljub neznosni vročini v času 3 h 37’53”. Drugi je bil 19 letni Kalous iz Pribrama. Češka prvenstva 24. in 25. julija v Pragi. Smotrene pri-i prave češkega trenerja prof. Pipala iz New-Yorka so obrodile pr. prvih prvenstvenih tekmah v svobodni češki republiki lepe sadove Ne samo Praga, od nekdaj športni centrum Češke, vsa provinca in zlasti Brno so postavili celo vrsto konkurentov, ki stoje visoko nad kvaliteto češke lahke atletike pred vojno. Prvi dan so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m — Hašek (Mor. Slavia) v času ll”3/5 (češki rekord,) 200 m zapreke — Harry (Slavia) 28”4/5 (češki rekord), 1500 m — Vohralik (Sparta) 4’4’2/io, 110 m zapreke — Reich (S. K Plzen) Skok v višino z zaletom: Barry (Slavia) 171 cm; v daljavo z metra: Reich (Plzen)J288 cm. Kroglja: Ivo (Slavia) 12 m 29 (rekord) Hoja na 2 km: Stetina (Sparta). Tek 10 km: Pacak (S. K. Liberec) 35’3” (rekord). 400 m: Hašek (Mor. Slavia) 52’6 (rekord). — Prvi dan je prinesel 5 novih čeških rekordov. Slavia je dobila 4 prve cene. Moravska Slavia, Sparta in Plzen po 2, S. K. Liberec 1. Tudi drudi dan tekem je prinesel zopet več novih čeških rekordov, ki stoje sedaj nekako na kontinentalni višini, nekateri, kakor — tek na 800 m in skok s palico — dosegajo celo angleške. V splošnem je kon- statirati, da goje provincijalni klubi lahko atletiko intenzivnejše kakor praški. Tudi praško občinstvo ne kaže posebnega zanimanja; obisk prilično 2000 oseb. Rezultati drugega dne. 200 m: Plzak (S. K. Plzen) 23.8 sek. Skoki: v višino brez zaleta: Eilip (A. C. Sparta) 187.9 em (rekord); v daljavo z zaletom: Šretr (S. K. Pardubice) 621 cm; troskok: Šretr 13 m; s p a 1 i c o: Ivo (Slavia) i6i.5 cm. — Disk: Hopliček (S. K. Olomuc) 36.65 m. — Kopje: Hej) manek (Mor. Slavia) 42.6 m (rekord). — Tek 5000 m; \ohralik (A. C. Sparta) 15-52.8. — Zapreke 400 m: Marek (Skaut) 59.8 sek. (rekord). — 'H o j a n a 10 k m: Slehofer (A. C. Praha). Danska prvenstva. 100 m-. Andersen 10.9 sek. 200 m: Andersen 22.7 sek. 400 m: Andersen 51.7 sek. 800 m: Ryde 2:005/iO. 5000 m: Jensen 15:38. 10.000 m: Hausen 33’21”. — Skoki — daljava — Norman 6.77 m; višina — Hessen — Smitt 1.75 m; s palico — Pe-tersen — 3.70 m. Švicarski refkord v teku na 100 m je v nedeljo postavil Imbach v času 103/s sek. čas je enak svetovnemu rekordu. Konečna sodba o kvaliteti Imbacha bo mogoča šele v Anverzi, kjer bo proga in zlasti merjenje časa — ki je pri sprintu najvažnejše — brezhibno. Bavarska prvenstva. 100 m: Schmied 11 sek.; 200 m: Schmied 23.3 sek.; 400 m: Leber 52.8 sek. — Kolesarstvo. Jugoslovanska kolesarska Zveza ima po dirki v nedeljo, dne 5. septembra svoje ustanovno zborovanje v Narodnem domu, na kar že danes opozarjamo vse slovenske kolesarske klube, da določijo pravočasno delegate in jih naznanijo Športni Zvezi Ljubljana. Gorsko prvenstvo Slovenije 1920. Kolesarski odsek Športne zveze Ljubljana priredi dne 29. avgusta ob 3. popoldne dirko za gorsko prvenstvo Slovenije na progi Podlipa-Smrečje 8 km na cesti Vrhnika - Žiri. Pravico udeležbe imajo vsi klubi Slovenske športne zveze Ljubljana. Dirkale bodo tri skupine:: lahka, težka in seniorji. Maksimalni čas je določen za lahko 30 minut, za težko skupino 35 minut in za seniorje 40 minut. Gorsko prvenstvo dobi oni, ki doseže najboljši čas. Nagrade dobe prvi trije vsake skupine in časovne nagrade oni, ki dospo v maksimalnem času. Prijave je pošiljati Športni zvezi ali Klubu kolesarjev in motociklistov Ilirija zaeno s prijavnino 10 K. Zaključek prijave je 25. avgust. Prva dirka z motocikli v Sloveniji. Športna zveza Ljubljana kolesarski odsek, priredi v nedeljo, 29. avgusta prvo dirko z motociklji v Sloveniji, odprto za člane vseh klubov Športne zveze Ljubljana. Dirkalo se bo na progi 8 km po: serpentinah k Sv. Trojici (cesta Vrhnika-Žiri). Start je ob 3.30 uri popoldne pri Podlipi, cilj Smrečje. Motocikli bodo vozili, razdeljeni v skupine, in sicer: I. skupina do 2Vi HP, Smučarski sport v Bohinju. Skok v daljavo: Sollinger 704 cm. — S k o k s palico: Gaim 330 cm. -— Disk: Eckart 3