KRALI EVINA SRBA, HRVATA I S LOVEN 40 A
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZ5ED 47 (3)
INDUSTRIJSKE S V() J IN E IZDAN 15. JANUARA 1925
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2412
Nortiiska KuSiager Akfiebola^et, Goteborg, Švedska
Kotuljni k-žnj
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja od 1 novembra 1923.
Prvenstvena pravica z dne 3. julija 1917 (Švedska).
Izum se tiče kotuljnega ležaja, kojega ko-tulje predočujejo iz osnovne oblike rotacijskega elipsoida simetrično izrezane tarče in ki tečejo med ja>ugastimi zunanjimi in notranjimi obroči. Izum obstoja v tem, da je di-amentralna razdalja od roba do roba kotulj samo za malo mero večja, kot razdalja med tekalnimi jarugami
Vpolnjene kotulj med bežne obroče se godi potom vrivanja in prekucnjenja ali zasunkanja istih. Vsled oblike kotulj se mora pri tem izvajati nalahno prisiljenje pri čemur pa po-zahtevanje materijala bežnih obročev in kotulj ne sme prekoračiti meje elastičnosti. Ako so uvedene enkrat kotulje med bežne obroče, tedaj je izključeno vsako prekucnjenje pri tečenju iz sledečega vzroka:
Ako naj bi se kotulje prekucnile ali pre-sukale iz svoje prej določene lege, tedaj bi se prem-ikmli obe točki naležanja na notranji odn zunanji jarugi pri zasukanju ležaja tako da nastane ureraj ča dvojica sil, koja dovede kotuljo v njeno pravo lego nazaj Ta samo-udesna lastnost kotulje temelji na tem, da je največji krivinski polumer proizvodice bežne ploskve kotulj v aksijalnem prerezu večji, kot krivinski polumer krogastega obrisa radijalnega prereza ležaja.
V priloženi risbi je predočen izvedbeni primer izuma, iz katerega je razvidno tudi vlaganje tarčne kotulje v enovrstni ležaj, in sicer kažejo:
Fig. 1—3 uvajanje kotulje v ležaj, fig. 4 shematično pretirano predočno začasne spre-
membe oblike zunanjih in notranjih obročev v primeru z v delovni legi mhajajočo se ko-tulio v trenutku, ako se zasuče kotulja v delovno lego.
Bežni obroči so označeni z I in 2, njihove jaruge s 4 in 5 in kotulie s 3 fchodno fig 1 — 3 je kotuljna debelost tako odmerjena, da se morejo uvajati kotulje na znan način v ležaj s tem da se, kakor je pokazano v fig 1, potisnejo prekucnjenje med bežne obroče in se nato zasučejo kakor v fig 2 v delovno lego, pokazovano v fig. 3. kko bi bila kotuljna ploskev sferična, bi se moglo zgoditi to presukanie brez upora Potem bi m ralo biti držane tudi kotulje potom krogelne kletke v svoji delovni leg. ktr bi obstojala nevarnost, da bi se nehote zasukalne v poševno lego nazaj, a vendar zadobile takšno lego, da dospe sferična površina iz točne delovne
Ege
Po predležečem izumu obstoja vsaka kotulja iz zone rotacijskega elipsoida takšne višine ali debelosti da je razdalja od roba do roba v prorezu skozi veliko os elipsoida, koja je istočasno rotacijska os elipsoida, nekoliko večja kot mala os elipsoida, to znači kot razdalja med dnomi jarug 4 in 5. Te mere so označene v risbi s 6 in 7 Pri preduc-njenju kotulj 3 v delovno lego je tu vsled razločka v meri potrebno, da se uporablja nekoliko nasilja za izsiljenje hipne spremembe oblike ali za razprojenje bežnih obročev Kotulja postane vsled tega samoude-sna in posebna krogelna kletka postane za
Din. 10.
držanje kotuij v njihovi pravi legi nepotrebna To velja tudi potem, ako se obteži ležaj v aksijalni smeri- Ako bi bila bežna ploskev izobražena točno okroglasto, tedaj bi nastala v slednje imenovanem slučaju dvojica sil, katere vplivu bi se moglo protidelovati samo s pomočjo podesne krogelne kletke, in istoča sno bi nastalo klizeče trenje med kotuljo in tekalnimi jarugami. Da se uvede kotulje med tekalne jaruge, je, kakor je zgoraj omenjeno, potrebno gotovo prisiljenje, to žnači, proizvesti se mora odgovarjajoče elastično spremembo oblike tekalnih jarug Velikost te spremembe oblike je shematično predočena v fig. 4, in sicBr bo narasta pri tem razdalja 7 med dni bežnih obročev trpno na razdaljo 6 Olahko čen bi bil ta postopek potom se^retja zunanjega obroča odn shlajenja notranjega obroča, ali potom kombinacije teh dveh podvzetij. Svakako sme biti proga 6 med robovi kotuij samo jako malo večja kot normalna razdalja 7 med dnesi tekalnih jarug
Pod gotovimi pogoji bi bilo umestno da se nadomesti del kolutastih kotuij s polnimi kroglami; med vsakima dvema kotuljama bi bila potem vložiti po ena krogla Mogle bi se pri tem uvesti najprej krogle, pri čemur so premaknjene tekalne jaruge ekscentrično druga proti drugi in potem udesiti bežne obroče v pravo lego in uvesti kotulje, kakor zgoraj popisano.
patentni zahtev:
Kotuljni ležaj z jarugami v zunanjih in notranjih obročih ter s simetrično kolutastimi kotuljami označen s tem, da so diametralne razdalje (6; od oboda ene siranske ploskve do oboda druge stranske ploskve merjene skozi središča kotuij. za melenkostno mero večje kot razdalja med dnomi tekalnih jarug, merjena v radialni simetralni ravnini kotulj-nega ležaja.
/ic/patent broj 24J2.
/rt;#./
/rt:# 2