IZGORELOST PRI MEDICINSKIH SESTRAH
Tjaşa Peěnik Vavpotiě, ProĎ, zdn vzq,'vňş. med. ses.
onkoloşki inştitut Ljub éj ana
I'IVOD
Ko se odloěamo za poklic medicinske sestśe, so naşe predstave o delu v zdśavstveni
negi pogosto idealistiěne. Że med şolanjem in kasneje ob samem delu na podroěju
zdravstvene nege kaj kmalu spoznamo, da je naşe delo odgovorno, naporno in
pogosto povezano s ştevilnimi stiskami. Medicinske sestre pesti preobremenjenost Z
delom v ěustveno zahtevnih situacijah. Prevelike delovne obremenitve pa povzroěajo
>izgoéelost<, ki se każe v izgubi motiviéanostiza dîlo, kéoniěni izěrpanosti' obolevnosti.
To velja predvsem za medicinske sestre, zaposlene na oddelkih intenzivne nege in
terapije, in na oddelkih, kjer se medicinske Sestre pogosto sreěujejo zneozdravljivo
bolnimi, z umiranjem in s smśtjo (Cooper in Mitchell, 1990; Rakovec-Felser, 1996;
Hainsworth, 1 99 6 ; Schaufeli in I anczar, 19 9 4).
Pojem izgośelost in njegovo pśouěevanje
Z izrazom >izgorelost< obiěajno poimenujemo specifiěni sindrom, ki je poslîdica
da´şî izpostavljenosti delovnemu strîsu in je znaěilen predvsem za poklice, ki jih
oznaęuje obseŽno delo z ´udmi v ěustveno zahtevnih situacijah.
Samo prouěevaqie izgorelosti kot loěenega sindśoma delovnega Stresa se je pśiěelo
v zgodnjih 70. letih in je bilo delno posledica skbi zaradi pojavov, kot so fluktuacija,
absentizem, zniŽanje kakovosti storitev, ěustvena izěśpanost in apatija, fiziěna
utrujenost, depśeslja, izbruhi jeze, psihosomatska obolenja, poveěano uŽivanje drog
in alkohola ipd. (Penko,1994).
Najbolj nataněno je sindrom izgośelosti leia 1982 opredelila Christina Maslach
(McGee,1989)' in sicer kot sindrom ěustvene izěśpanosti, depersonalizacije in
zniŽane osebnî izpolnitve, ki se pojavi pri osebah, ki delajo z ljudmi.
Ęustveno izěrpanosé povzéoěajo pretirane ěustvene zahteve, s katerimi se
posameznik sooěa pri svojem delu in se kaŽe v oběutkih preobśemenjenosti in
izěśpanosti, ki so odziv na pogosta stanja visoke vzburjenosti.
Depeśsonalizacija oznaęýe staé{e, ko posameznik namesto empatije, spoştovanja in
pozitivnih ěustev razvije ciniěno in dehumanizirano zaznaYo ljudi in ravna z njimi
na neoseben ali omalovaÁujoě naěin.
Zniż²n² osebn² izpolnitev se kaŽe v oběutkih neuěinkovitosti in neuspeşnosti.
Posameznik izeublja oběutek osebne izpolnitve' kompetence in uspeşnosti pri delu.
Kombinacija vseh treh sestavin sindroma pa vkljuěuje posameznikove ěustvene in
spoznavne odzive na kśoniěni strîs.
88
Razlogi za izgośelost
Izgorelost, ki je siceś prvenstveno vezana na delovni stśes, vpliva tudi na posamez-
nikovo zôravje in sploşno funkcioniranje. Pojav ne ogtoÁa le psihosomatskega
śavnovesja posameznika in znituje njegovo delovno uěinkovitost, paę pa sî zrcali
tudi v odnosih z ljudmi. Pray zato, keś so uěinki kompleksni, so bili raziskovalci
izgośelosti şe bolj kot v ugotavljanje posledic izgośelosti usmeśjeni v doloěaqje
razlogov, ki vplivajo na pojav. Veěina strokovnjakov meni, da birazloge zaizgore-
lost lahko razvrstili v tri osnovne skupine:
. razlogi, ki jih je mogoěe pśipisati individualnim specifiěnostim posameznika,
torej njegovim osebnostnim potezam;
. razlogi, k:' izhajajo iz narave dela teś posebnosti na delovnem mestu, kot so:
vrsta dela, neustrezna organizacija dela, pomanjkanje strokovnega izpopol-
njevanja; dokazano pa je, da so teżki delovni pogoji manj stresni, ěe ima
posameznik veěji oběutek lastnî uěinkovitosti in avtonomije;
. razlogi, ki so odsev şirşega druŽbenega vzduşja oziśoma ĎazmeĎ (Rakovec-
Felser, 1996).
Vsi ti razlogi so obremeq|ujoěi tudi za poklic medicinske sestre, saj je le-ta verjetno
eden najbolj stresnih poklicev v zdśavstvu ié zato tudi pogosto prouěevan v smislu
delovnega stresa zaradi ştevilnih stresnih dejavnikov' ki jih medicinska sestra
doŽivlja pri svojem delu.
Izgośelost pśi medécinskih sestśah
Pri iskanju odgovorov, kateri so mozni vzroki stresa pśi delu medicinske sestre, sta
v strokovni literaturi zelo pogosto citiśana kot najpomembnejşa dejavnika stresa
umiśanje in smrt. Mnogi avtorji se celo strinjajo, da je zőravstvena nega
terminalnega bolnika najbolj stresen dejavnik pri delu medicinske sestre (Coopeś
in Mitchîll, 1990; Hainswośth, 1996). Jasno pa je, da je medicinska sestra, ki dela
na oddelku, kjîr je umrljivost bolnikov veěja, mnogo bolj izpostavljena stresu.
Kushnirjeva, Rabin in Azulaiieva (I99'é) poudarjajo, da so şe posebej ogśożene
mlade, neizkuşene medicinske sestre, ki so zaposlene na podśoěju onkoloşke
zdravstvene nege, Ěeś je najveě terminalnih bolnikov.
Sploşne vzroke stresa pa predstavljajo teżke delovne obremenitve, izjemna
odgovornost pśi delu, turnusno in noěno delo, pomanjkanje osebja, slaba
śazporeditev dela v skupini, pomanjkanje strokovnega izpopolnjevanja, razliěne in
ştevilne vloge, heteromorfnost poklica, konflikti s stanovskimi kolegicami in z
zdravnişkim osebjem (Cavanagh in Snape' 1993;Astudillo in Mendinueta, 1996).
Velik izvor stresa predstavlja tudi poloŽaj medicinske sestre, ki je pogojen s
hierarhijo. Njen poloŽaj je izjemen, saj je nenehno v neposrednem stiku z
nadrejenim zdravnikom in z bolnikom. Poleg tega se svojci bolnikov veliko veě
obraěajo na medicinsko sestśo kot pa na zdravéika. Medicinska sestra je tako pod
89
nenehnim pritiskom zahtev, naroěil zdśavnika ter zahtîy bolnika in vpraşanj
njegovih sorodnikov. Ta splet odnosov lahko stopnjuje oběutke odgovośnosti ali
nemoěi (Paěnik' 1992).
Hieśaśhiia v zdśavstvu teme|ji pśedvsem na razlięni strokovni usposobl-jenosti
zdravstvenih delavcev in pśedpostavlja njihovo usklajeno sodelovanje na osnovi
nadzora in odgovośnosti. Raziskovalciznaęilnosti hierarhiie so prişli do zakljuěkoé
da ima taka organizacija dela tudi negativne uěinke na koněni rezultaĎ dela'
Hierarhiěna organizacija vnaprej pśipisanih vlog definira medicinsko sîstro kot
idealen Ženski lik posluşna in poŽrtvovalna, pripravljena na najglobljo uvidevnost
in samoodśekanje, hkéati pa nesposobna za samostojno odloěanje. Ęepśav so
Ženske Že nasploh socializirane za podrejanje, so medicinske sestre şe dodatno
socializirane za poôre1anje zdravniku (Pahor' l 9 89 ).
Medicinske sestre namreě nimajo take pśofesionalne avtonomije in druŽbene
veljave, ki bi dopuşěala trditev, da imajo enak pśofesionalni status in enako vlogo
kot zdravniki' Medicinske sestre se zato praviloma identificirajo z interesi ustanovî
ali zdravnikov. Raziskave govośijo o tem, da Želijo mîdicinskî sestre, ki şele
zańenjajo kariero, veě avtonomije in imajo veě ż,elje po profesionalnem
napredovanju. Z lîti se spśijaznijo s hieéarhiěno lestvico in pśivolijo v ustaljena
>pravila igre< (Letica in Letica, 1991).
Kako bo stśes vplival na delo medicinske sestre, je odvisno tudi od njenega zdravja,
Življeqjskega stila, harmoni|e v pśivatnem Življenju, socialnih spodbud, ekonomskega
in socialnega statusa, starosti in njene osebnosti v celoti.
Glede na to, da sta prav umiśanje in smét v stśokovni literatuśi citiéana kot najpomembnejşa
dejavnika stresa pri medicinskih sestśah, jî bila v letu 1999 na onkoloşkem inştitutu
Ljubltjana aveôena raziskava o pojavlanju sindroma izgośelosti.
Namen śaziskave je bil prouěiti, v kolikşni meri se izgorelost pojavlja pri
medicinskih sestrah, zaposlenih na onkoloşkem inştitutu, ter ugotoviti morebitne
nz|ike v pojav|janju le-te pri medicinskih sestrah, zaposlenih v razlięnih
dejavnostih, in glede na razlięne demogśafske znaěilnosti medicinskih sester.
VZOREC IN METODA DELA
V raziskavi jî sodelovalo 110 medicinskih sesteÇ ki so bile razdeljene v dve skupini,
in siceś na skupino medicinskih sester, zaposlenih v hospitalni dejavnosti (n=67)'
in skupino medicinskih sester, zaposlînih v nehospitalni dejavnosti (n:43).
Podatki so bili zbrani z anketnim vpraşalnikom. Vpraşanja so bila zaprtega tipa,
anketni vpraşalnik pa je bil sestavljen iz dveh delov:. iz demografskih podatkov o spolu, starosti, stanu, izobrazbi, skupni delovni
dobi in delovni dobi na onkoloşkîm inştitutu;
. iz Maslachovega vpéaşalnika izgośelosti (MBI - The Maslach Burnout Inventory),
ki meri tri sestavine izgorelosti: ěustveno izěrpanost, depeśsonalizacijo in
osebno izpolnitev. Sestavla ga 22 ttdiĎîv, s katerimi se ocenjuje pogostost
90
pojavljanja. Visoko izgośelost naj bi predstavljali rezultati, katerih poloŽaj je v
zgornji tretjini distśibucij rezultatov na posameznih podlestvicah ěustvene
izěrpanosti in depeésonalizacije ter v spodnji tretjini na podlestvicah osebne
izpolnitve (Penko, 1 994).
REZUL-TĆTI
Demogśafske znaěilnosti v zorca
Veěina sodeĚoěih je bila Ženskega spola' zato je bilo v raziskavi opuşěeno obrav-
navanje yzorca po spolu.
Staśost jî bila śazvśşěîna v taztede v dolŽini petih let, razen prYega (do 19 let) in
zaônjega (50 in veě let) razteda. V hospitalni dejavnosti je najveě medicinskih sesteÇ
starih od 35 do 39 let in od 40 do 44let (20,9 %), v nehospitalni dejavnosti pa od
35 do 39 let (37 '2 %). Povpreěna staśost zaposlenih v hospitalni dejavnosti je 34 let,
v nehospitalni dejavnosti pa 40 let, kaé kaŽe na pomembn e ruzlike skupin v starosti.
Najveě sodelujoěih v raziskavi je pośoěenih, tako v hospitalni (53,7 %) kot
nehospitalni (83,7 %) dejavnosti, precej medicinskih sester v hospitalni dejavnosti
pa je tudi samskih (35,8 %).
Veěina medicinskih sester v hospitalni dejavnosti ima srednjo stopnjo nobrazbe (67 ,2 %),
v nehospitalni dejavnosti pa vişjo ozkoma visoko stopnjo izobrazbe (65,I %).
Skupna delovna doba in delovna doba na onkoloşkem inştitutu je bila śazdeljena v
ştiri skupine v dolŽini desetih lît, ruzen prve skupine, ki je v dolŽini petih let'
Tako ima najveě mîdicinskih sesteś od 15 do 24 let skupne delovne dobe, in sicer tako
v hospitalni (38,8 %) kot v nehospitalni (37,2 %) dejavnosti. V hospitalni dejavnosti
ima velik őelîŽ medicinskih sester od 0 do 4 (23,9 %) in od 5 do 14 (23,9 %) lît
skupne delovne dobe, medtem ko v nehospitalni dejavnosti nobena medicinska
sestśa nima manj kot 5 let skupne delovne dobe. Povpreěna skupna delovna doba
medicinskih Sester v hospitalni dejavnosti je 14let in je statistiěno znaěilno kéajşa
od skupne delovne dobe v nehospitalni dejavnosti, kije 19 let.
V hospitalni dejavnosti je najveěji deleŽ medicinskih sester (37 '3 %), zaposlenih na
onkoloşkem inştitutu őo ştiéih let, v nehospitaléri dejavnosti pa od 15 do 24(et (44,2 %).
Analiza vpśaşalnika izgorelosti
Z Maslachovim vpraşalnikom izgorelosti ni bilo dokazanih statistiěno znaěilnih
razlňk v pogostosti pojavljanja izgośelosti pri medicinskih sestrah, zaposlenih v
razlięnih dejavnostih, ěeprav je bilo priěakovati, őa medicinske sestśe v hospitalni
dejavnosti bolj pogosto doŽivljajo sindrom izgorelosti kot medicinske sestre v
nehospitalni dej avnosti.
9T
Prav tako medicinske sestśe, zaposlene na onkoloşkem inştitutu, visoke izgorelosti
z rezlltati, kateśih potoż,ajje v zgoénji tretjini distribucije rezultatov na posameznih
podlestvicah, praktiěno ne dożivljajo, kar je v nasprotju z mnogimi ştudijami, ki
poudarjajo, da je podroěje dela v onkolog|ji şe posebej ogroŽajoěe. Le 16,3 %
meőicinskih sester v nehospitalni dejavnosti in l0 % medicinskih Sester v hospitalni
dejavnosti doŽivĚa visoko ěustvîno izěrpanost' nobena medicinska sestra ne
doŽivlja visoke depersonalizacije in le 1,5 % medicinskih sester v hospitalni
dejavnosti doŽivlja zelo nizko osebno izpolnitev.
Demogśafske znaěilnosti in sindśom izgośelosti
|z rezultatov raziskave tudi ni bilo dokazanega statistiěno pomembnega vpliva
demografskih znaěilnosti vzorca na pogostost pojavljanja sindroma izgorelosti.
Manjşi statistiěno znaęilîn vpliv imata le stan in izobrazba.
Medicinske sestre, ki so zaposlene v hospitalni dejavnosti in so poroěene ali Živijo
v izxînzakonski skupnosti, oběutijo veńjo osebno izpolnitev pri svojem delu kot
njihove samske kolegice, kar potrjuje navedbe mnogih avtośjev, da je pri
obvladovanju stresa pomembna socialna opora druŽinskih ělanov. Prav tako
medicinske sestre, ki so zaposlene v nehospitalni dejavnosti in so samskî, oběutiio
statistiěno znaěilno veějo osebno izpolnitev pśi delu kot njihove samskî kolegice v
hospitalni dejavnosti.
Stopnja izobrazbe vpliva le na sestavino ěustvenî izěrpanosti. Medicinske Sestre s
srednjo izobrazbo in zaposlene v hospitalni dîjavnosti se poěutijo bolj pogosto
ěustveno izęrpane kot pa medicinske sestre z vişjo oziroma visoko izobrazbo.
Mośda je razlog v naravi dela, saj je pri srednjih medicinskih sîstśah le-to povezano
s pogostejşimi in z intenzivnejşimi stiki z bolniki , ali pa v razliěnîm dîlovnem ěasu,
ki pri sredqjih medicinskih sestśah poteka v treh izmenah' pri vişjih medicinskih
oziroma diplomiranih medicinskih sestrah pa le v dopoldanskem ěasu z oběasnimi
deŽurstvi v popoldanskem in noěnem ěasu.
ZAKLJUĘEK
Ęeprav vse demografske znaěilnosti nimajo statistiěno pomembnega vpliva na
pogostost pojav´aĄia sindroma izgośelosti, seje iz rezultatov povpreěnih vrednosti
sestavin sindroma izgorelosti izkazalo, da so za pojav´anjî sindroma izgorelosti
najbolj ogroŽene medicinske sestre, Stare od 25 do 29let, in sicer tako v hospitalni
kot nehospitalni dejavnosti, kar je mośda povezano z usklajevaé{em zahtev
delovnega mesta in zasebnega Življenja, saj je to obdobje, ko si veěina medicinskih
sester ustvarja dśuŽino.
Prav tako so ogroŽene tudi medicinske sestre, ki so zaposlenî na onkoloşkem inştitutu
do 5-ih let in bo|j pogosto doŽivljajo ěustveno izěrpanost kot qjihove kolegice, ki so na
onkoloşkem inştitutu Že dlje ěasa. To se dogaja veśjetno zaruôi prl7agajanja na
92
Zahtevnost novega delovnega mesta in naravo dela v onkoloşki zdravsWeni negi. To pa
na nek naęln kaÁe na zahtevnost dela v onkologiji, in sicer kljub temu, da ni bilo
dokazanega statistiěno znaęl1nega pojavljanja sindroma izgośelosti.
Zakaj pśiěujoěa raziskava ni potśdila pśedvidenih tez?
Mośda so bili rezultati oôraz dejanskega stanja ali pa je şlo tlldi za dajanje socialno
zaŽ,eljenih odgovorov, kar pomeni, da na podroěju ěustvene izěśpanosti,
depeśsonalizacije in zadovoljstva z delom ni prişlo do dejanskega stanja, temveě do
stanja idealizacije.
Seveda pa na poőlagi te raziskave ne mośemo trditi' da se pri medicinskih sestrah,
zaposlenih na onkoloşkem inştitutu, sindrom izgorelosti ne pojavlja. Vsekakor to
podroěje odpira nove moŽnosti śaziskovanja o vpliw posameznih dejavnikov
delovnega stśesa na pojavljanje sindroma izgorelosti in sistîmatiěnejşe preveśjaé{e
poj avlj anj a izgorelosti pri medicinskih sestrah.
Kaj stośiti, da bo medicinska sestśa pri delu zadoYoljna' da poklicnega dela ne
bo dożivljala kot obśemenitev, da se bo ob mośebétni stśesni situaciii zntla z njo
tudi sooěiti?
Pomembno je pśedvsem ustrezno dodiplomsko in kontinuirano podiplomsko
izobrażevanje (specifiěno izobtażevanje o umiranju in smrti), da bodo mlada
dekleta, Irs zaě,enjajo delati kot medicinske sestre pśi 19-ih in 23-ih letih in so pogosto
şe ěustveno in socialno nezrele, znala sprejeti trpśeĄje in smrt kot del żivljenja'
K|juěnega pomena je tudi socialna opośa pri dîlu, ki jo lahko predstavljajo dobri
medsebojni odnosi v kolektivu ali pa strokovna pomoě posamezniku, ki se znajde
v stśesni situacźi. To pomoĘ lahko pśedstavljajo psiholog, skupinska terapija ali pa
supervizija.
Velik uěinek pśi zmanjşevanju pojavljanja sindśoma izgorelosti ima tudi
posameznikov oběutek lastne uěinkovitosti in avtonomlje' ki pa jo medicinske sestśe
v Strogo hierarhiěni strukturi zdravstva teŽko doseŽemo. Po mnenju Letice S. In
Letice G. (199l) - hśvaşkih sociologov - so najveěja ovkaza dosegaé{e funkcionalne
avtonomije sestrske pśofesije, medicinske sestśe same, ker so sociahzléane za
podśejanje, da izpolnjujejo ukaze drugih, da pomagajo in niěesar ne zahĎevajo.
Pomembna pa je tudi ustrezna organizaclja dela, ki vk´uěuje:
. razmejitev dolŽnosti in odgovornosti;
. ustrezno śazpośeditev delovnega ěasa;
. izboljşanje delovnih razmeri
o takojşnje odpravljanje nesoglasij;
. pogostejşe pohvale posameznikov za dobro opravleno delo.
93
Zvsemi temi dejavniki lahko medicinski sestri omogoěimo veěje zadovolstvo pri
delu. Le zadovoljna medicinska sestśa lahko izvaja kakovostno zdśavstveno nego, s
katero lahko doseŽemo veěji ugled v ustanovi in v druŽbi, ter poslediěno tudi veějo
profesionalno avtonomijo. Predvsem pa je pomembno, da se nauěimo reěi ne,
kadar nam ob preobremenitvi nalagajo şe dodatno delo.
Pri pśemagovanju stresa nam lahko pogosto pomaga lista ělovekovih péavic, ki jih
poznamo vsi, le zavedati bi sî jih morali v vsakem tśenutku. Najpomembnejşe med
qjimi so, őa imamo pravico:
. izraziti svoje potrebe inpokazati na svoje odlike kot neoővisne osebnosti,
. daz nami ravnajo s spoştovanjem in kot zrazumnim, dśugaěnim in enakovrednim
ěloveşkinr bitjenr,
. izrażati svoja ěustva,
. izraŽati lastno mnenje in vrîdnote'
. reěi >da< ali )ne( po lastni presoji,
. reěi )ne razumem< in vpśaşati za dodaĎna pojasnila,
. biti uspeşni,
. odkloniti odgovośnost zanapake in pśobleme drugih (Paěnik' 1992).
94
Literatura:
- Astudillo W, Mendinueta C. Exhaustion syndśome in palliative care. Support
Care Cancer 1996: 4: 408-15.
- Cavanagh S, Snape J. Nurses under stress. Senior Nurse 1993; 13:' 40-2.
- Coopeś CL, Mitchell S. Nuśsing the critically ill and dying. Human Relations
1990; 43:297-31,1.
- Hainsworth Ds. The effect of death education on attitudes of hospital nuśses
towaśd care of the dying. oncology Nursing Fośum 1996;23: 963-7.
- Kushniś T' Rabin S, Azulai S. A descriptive study of stress management in a
group ofpediatric oncology nurses. Cancer Nursing 1997;20:414-2I.
- Letica S, Letica G. Medicinska sestra kot profesionalka: dśuŽbeni polożaj in
etiěni pśoblemi. Zôray obzoś I99I;25:23-30.
- McGee RA. Burnout and professional decision making: An analogue study.
Journal ofCounseling Psychology 1989; 36: 345-51.
- Pahoś M. odnosi med zdśavstvenimi őîlavci kot dejavnik razvoja zdśavstva.
Zôrav Obzor 1989:23: 43-64.
- Paěnik T. Medicinska sestra in stres. Zdray Obzor 1992;26:15-20.
- Penko T. Izgoéelost pri delu. V: Lamovec T. Psihodiagnostika osebnosti I.
Ljubliana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inştitut Filozofske fakultete, 1994:
323-43.
- Rakovec-Felseś Z. Ęlovek v stiski, strîs in tesnoba. Mariboś: ZaloŽba obzorja,
l99I:48-9.
- Schaufeli WB, Janczur B. Burnout among nurses. A Polish - Dutch
Compaśison. Jouśnal of Cross - Cultural Psychology 1994;25:95-113.
- Šlajmer-Japelj M. Kako v svetu reşujej o teŽ,ave medicinskih sester zaradi
dolgotrajnegateżkega dela. Zdrav obzor 1990;24: |92-6.
95