Tečaj XIII. %oror pri ii u h o v n i in opravilu za bratovšino sv. II e š-ni i g a I1 e I e s a v ljubljanski nunski cerkvi, svetiga Nikolaja dan 1 StiO a). Kako ljube >o mi tvoje prebivališa. (jospml nebeških m«ci. S7. /. Svet, svet. svet! kličejo kerubi in serafi pred stolaui veličansta Božjiga. in uapajani od nar slajši sladkosti v pričujočnosti Trojediuiga. se nikoli ne naveličajo, kar angeli \ nebesih opravljajo, to je na zemlji vernim katoličanain. to castivcam >v. Rešnjiga Telesa namestovati: svet. svet. svet ! naj hi se razlegalo noč in dan pred sv. Kešnjim telcsam — živim prestolam Božjim na zemlji. Bratje iu sestre sv. Rešnjiga Telesa! Vi ste prijazno nalogo nase vzeli, poskerbeti in si prizadevati, de se lo angelsko petje na zemlji vse ure noč in dan zveršuje, kolikor nar bolje se pri človeški slabosti doseči premore. O prelepa naloga! Angeli so vam zav idui za njo. iu ko bi bili zmožni nevoš-Ijivosti, iz rok bi vam to čast pulili. Vender tega naj nikar ne rečem, ker angeli z vami vred lo prelepo delo opravljajo iu z vami ob enim Boga hvalijo, kakor korncli a Lapide lepo pravi, de angeli Božji v cerkvi kakor v nebesih praviga Boga molijo iu tudi nam v molitvah pomagajo, kako bi se ta angelska naloga nar boljši dosegla? Kteri so pomočki k temu? Samo uektere bi hotel ob kratkim omeniti, namreč: 1. pridno in zvesto uro moliti in pogosto iu vredno sv. Obhajilo prejemati; 2. bratovšino goreče razširjali; /anjo delati, kdor ima k teuiu čas in potrebno znanje. I. Nalogo angelov spolnujete. bratje in sestre svetiga Rešnjiga Telesa, kadar uro molile, ako si prizadevate, to imenitno opravilo s čistim iu gorečim sercam spidnovati. Jezusu, kakor pise sv. Matevž (1.). so angeli stregli, ko je bil v svoji človečnosti vidljiv na zemlji; koliko bolj še ie zdaj v njegovim skrivnostnim povtličanji v podobah beliga kruha! Torej je sv. .fanez v skriv. lazod. (S.) vidil angela z z I a l o kadilnico pred altarjem. in veliko kadila mu je bilo dajan iga. Kaj je bilo koli to mnogo kadilo, ki je biio v cerkvi angelu dajano? Sv. Janez sam razlaga, de ravno molitve bogoljubuih mo-livcov so bile to kadilo, kteriga angeli potem Bogu darujejo, l.ejte tedaj, preljubi, de imate res angelsko opravilo, se njimi združujete, kadar pobožno pred sv. Reš. Telesatn ali doma njemu v čast uro molite. „I.uč. ki vedno noč in dan gori." pravi neki bogoljubin učenik (Segur). rje znamnje. de je sv. Rešuje Telo v tabernakcljuu pričujoče. Ta luč je v cerkvenim pomenu podoba kristjana, ki naj želi kakor luč pred Jezusa priti, kot pravi molivec, ves goreč v ljubezni in ves razsvitljen od vere. Zvesti častivci sv. Rešnjiga Telesa so žive luči v cerkvi. Bodo naj vsi zlato z Ijubez-ni|o in vsi srebro z nedolžnostjo; njih molitev bodi prav •) Na prošnjo ilružnikot ii.»:i«njen. Ijubeznjiva in polna mazila sv. Duha, enaka unimu čist i mu olju, ki se v Kristusovi pričujočnosti samo povživa." Iz lega lahko povzamete, kako lepo, kako sveto opravilo je v nasi hralovšini vsakomescčiio odločeno uro moliti. \a Solnograškim so torej bratje iu sestre le družbe tako goreči. de so celo vsaki teden uro moliti odločili. — V enakim duhu. dc v tli ko ne govorim. naj bo št- veliko imenitniš: oprav.lo: sv. Obhajilo bratov in sester sv. Rešnjiga Telesa. Dobro vem, de hočete prav skerbno prizadevali, preljubi, s čistimi iu vnetimi — angelskim se saj prihližajočimi scrci pogosto in v ledno k Božji mizi pristopati. To ho vsim samim vseskozi zvelieavtto. in Idižnjimii živim iu mertvim — dobro in koristno. Dan ko sc ura moli in dan svetiga Obhajila sta srečna dneva, sta vesela dneva; od tacih dni smete z Davidam zadovoljno reči: ..Boljši |c en dan v v e ž i O o s p o d o v i nad jezero d r u g i h." In ko bi bilo treba, bomo z ravno tem sv. prerokam izvolili, rajši biti nar manjši v hiši svojiga Boga. kakor de bi stanovali v šotorih grešnikov. (Ps. K3.) 2. Ako pa imajo bratje iu sestre sv. Rešnjiga Telesa angelsko opravilo, kdo ne spozna, de je enako opravilo, ti družbi novih udov pridobivali. Zanesljivo rečem, dc laz-sirjavci bratovšine sv. Rešnjiga Telesa niso poslednji delavci v vinogradu Gospodovim. Od njih se sme s kronauim prerokam reči: svojim sercu si napravlja jo s t o p-ujice po dolini solz h kraju, ki so si ga odločili." l Ps. KJ. li. 7.) Oni napravljajo stopnjicc drugim k sv. Resiijimu Telesu, de se bolj pogosto iu priserčnisi časti, in [m ravno tih stopnjicah pridejo pa sami se bližcj h kraiu, ki so si «ra odločili, namreč, k zmiraj zvestejšimu češenju sv. Rešnjiga Telesa, ki so si ga v svoj cilj odmenili. in poslednjič v njegovo dopolnjeno gledanje v kraljestvu Božjim. Družiiiki naše bratovšine so si kraj. prostorček pri sv. Resiijim Telesu še posebej saj vsak mesce eno polno uro odločili. iu ga ravno tako privošijo tudi drugim: prepričani so namreč, dc je prijetno tamkej. po besedah: ..Vrabec si najde svojo hišico in g c r I i c a svoje gnjezdo . . .; jest pa tvoj altar. moj kralj in moj Bog!" (Ps. 83. 4.) I»a marsikdo bo rekel: Sej smo vsi v hralovšini Jezusovi; sej tudi tako lahko greni sv. Rešuje Telo molit, ali ga doma molim iu večkrat kaj za cerkveno lepoto dam. če tudi nisim v bratovšino zapisan. Na ta ugovor ne odgovorim nič druziga. razun samo druž-nike po (»rasam, naravnost odgovorite: Kdaj ste bolj sv. Rešuje Telo molili, ali poprej, ali zdaj kar ste zapisani? Koliko inescov na leto ste poprej celo uro sv. ttešnjc Telo molili doma ali pa v cerkvi - zunaj Božje službe ? Dosti mi jih odgovori, de po celo uro še nobenkrat poprej vhc svoje žive dni tega lepiga opravila spoluovali niso. desiravno je lahko in zlo prijetno. Gotovo jc torej, de se v bratov šini veliko bolj sv. Rešnje Telo moli in časti, kakor pa zunaj bratovšine. Kdor tedaj to bratovšino razširja. on veliko pripomore k večirnu češenju Rešnjiga Katollšk cerkven list. V Ljubljani '20. grudna 1SOO. Telesa; tega uihcc uc more utajiti. Pač lepo delo je torej, ako otrokam, pridnim učeucain in šolcam, marljivim poslam nektere šestice sv. Miklavž danes prinese, de se v bratovšino sv. Kešujiga Telesa zapišejo, po kteri že — ne mara dolgo koperue, ali saj koperueli bi, ako bi jih kdor si bodi tega opomnil. Enako veselje pa se utegne vrednim iz mladosti napraviti tudi za Božič, za god, ali pri drugih priložnostih v dar za pridnost, kolikor jih za bratovšino pridobiš, toliko novih angelov pred altar sv. Kešujiga Telesa pripelješ, de ga bodo častili in molili bolj kot navadno, in napravili bodo dolgo versto, de se Njegovo češenje leto in dan nobeno uro ne bo pretergalo. Ali ti je znano še kako Ijubcznjivši delo, o kristjan? 3. Pr c blaga naloga bratovšiue je pa tudi zunanje češenje sv. Kešujiga Telesa, ako smem tako reci, namreč, skerb za vse. kar k augelskimu Kruhu gre, dc je snažno, čedno iu vseskozi spodobno, zakaj ,,Božji hiši se spodobi svetost** In kako bi se ne, ker kakor sv. Janez Zlatoust prav lepo piše: „Cerkev je kraj angelov, mesto v i k š i h angelov, nebeški dvor, nebesa same." Torej bratovske iu sesterske roke vsako telo nektere beliče ua altar Gospodov polože, de se za lepoto in spodobnost bolj ubozuih cerkev, kolikor more, poskerbi. Kako prisercno je bilo slišati, de precej pervo ielo svojiga življenja jc mlada bratovšina 12 cerkev v nas i deželi, ne kej to a liga, ampak dosti obilno obdarovala! Gospod je bil tisto vdovo prav prijazno pohvalil, ki je bila dva de-narca v tempeluu i*, dobriga namena v pušico vergla; toliko manj bo vas pozabil, ki jih vsako leto nekaj vec z dobrim sercam v imenitniši tempelj daste. In kakor se iz kapljic nabere potoček, studenec, reka; tako deuarec k deuarcu pripomoie. de se nazadnje veliko ubožuim Božjim hišatu z vspeham zamore pomagati. Nikar tedaj ne reci, keršansko serce: kaj bodo neki moji venarji pomagali ? Rečem ti: Pristopi v bratovšino sv. Rešnjiga Telesa: tvoji veuarji bodo veliko pomagali, še več pa tvoja molitev, iu čez vse nar vec ravno tebi samimu. Tvoji venarji se bodo spremenili v cekine, se bodo scasama skorej po vsih cerkvah naše dežele razširili iu cele občine bodo molile za tvoj telesni in du>ni blagor. Pri bratovskih opravilih v ljubljanski uunski cerkvi ne boš pozabljen — ue v življenji iu uc v smerti, in tvoja dobroserčua milovšina bo tvojo dušo \ večnost spremljevala. Vas tedaj prijazno povabim, le obilno, nar bolje vsi — pristopile k lepi družbi za vedno češenje sv. Rešnjiga Telesa iu le, sanje katoliških cerkev. Kaj pa hočem reči od rok. ki iz Ijubezui do sv. Rešujiga Telesa, kakor si bodi, bratov siu i služijo, cerkveue reči izdelujejo in za ubožne cerkve pripravljajo? Meui se zdi. de so v nekim pomenu angelske roke. ker za angelsko mizo delajo. Ako se David veseli, rekoč: „Kako ljube so mi tvoje prebivališa, Gospod nebeških moči!** bi se smelo tudi pristaviti: Kako blage so roke, o Gospod. ki skerbijo za lepoto tih tvojih ljubeznjivih prebivali-«! ljubljansko mesto ima marsiktero uuie tu o glavo pobožniga žeiiskiga spola, ki ima čas in priložnost, se lakiiuu. recimo, augelskimu delu posvečevati, iu gotovo jih zmiraj vec po tem delu še seglo bode. ko se sčasama bolje zavedo, zakaj to ni le v njih lastni dušni prid, ampak tudi v ca-t njih spolu in stanu. Ze v apostoljskih listih se bere od blažili vernih gospa, ki so jim bile v pomoč pri ozna-uovanji evangelija ( Kil. 21, 1— 3), gotovo je bila la pomoč posebno tudi v oskerbovanji reči, ki so bile potrebue za B..zjo službo. Nar lepši in nar dražji cerkveue obleke, kakor jih je precej še po množili cerkvah iz starih časov, še \>elej spričujejo, kako so se nekdaj blage device iu naj imenitniši gospe skušale, ktera bi kaj iepšiga ali drajsiga izdelala za Božjo hiso. Celo od kraljic iu cesaric se vidi sem ter tje še marsikaj enacih del. Kakor pa je živa \era sca-ama pešala, tako je tudi gorečnost za lepoto Božje hi>»c seui ter tje močno odjenjevala. Bratovšina sv. Rešnjiga Telesa pa želi to nekdanjo lepo gorečnost v bo-goljubnih in blagih sercih, zlasti tudi ženskih, vnovič obuditi; sej to delo se njih stanu in natori posebno lepo poda; zakaj bi se tudi oue po svoji zmožnosti ne vdeleže-vale cerkveue službe ? Že skorej poldrug tavžent let pred Kristusam, ko je Mozes napravljal sv. šotor za Božjo službo, so sc pobožne žeue iu device prav lepo obnašale, ker svoj zlat in naj drajši lišp so skup nosile, de se je zamo-gla Božja služba spodobno napraviti iu opravljati. Cimu bi ueki dandanašnji ta spol vso lepoto le samo nase obešal in je ne privošil Božji hiši, kamor prav za prav samo gre iu se spodobi! K temu pa se mora še opomniti, de nezmerno tratenje predraziga časa za preobilni telesni lišp ne da nič in ne pomaga nič; lepa strežba sv. Rešujimu Telesu pa obrodi serčno veselje iu nar boljši sad za dušo in zu telo. Nikar tedaj, de bi same sebe preveč lišpale in oči sveta same nase obračale, zakaj ve niste altar in cerkev; temuč lepšajte mar nevesto Jezusovo, cerkev, altar iu njegovo napravo, in v te reči naj se keršanske oči obračajo. To vaui bo ne-s troblji v sad rodilo, zakaj: „blagor človeku, kteri ima pomoč od Gospoda!" pravi David; ..blagor jim. kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! vekomaj iu vekomaj te bodo hvalili." (Ps. 93.) Preljubi poslušavci! Tri reči vam tedaj po tem kratkim premišljevanji danes posebno priporočim: Zvesto iu bogo-Ijubno uro molite iu rudi — pa vredno ter pogosto k Božji mizi pristopajte; razširjajte prav pridno bratovšino sv. Rešnjiga Telesa; in kteri so k temu zmožni, naj tudi z ročnim delam bratovšino podpirajo. Plačilo vam za to blago delo ne bo odšlo, ker bratovskih molitev in zasluženj se bote s tem v polni meri vdeleževali. In kako obilne so le-tč ! Koliko molitev, obhajil, nasprotniga spodbudovanja sc godi pri bratovskih Božjih službah, zlasti ako so pridno obiskovane, kakor ravno v Ljubljani. Naj bo Bogu in sv. Rešujimu Telesu v čast! je pa gotovo, de v dunajskim letuim naznanilu jc Ljubljana zavolj obiltiiga obiskovanja bratovskiga opravila vsim drugim bratovšinam tc verste v zgled postavljena. Lpamo pa, kakor vse kaže, de bo kmalo kmalo Ljubljana drugim tudi zgled zavolj nagliga razširjanja, ko bodo vidili, ako Bog srečo da, de bo število bratov iu sester v enim samim letu za več tavžent uarastlo. Pa to naj ne bo toliko v naš ciselj in hvalo, temuč sv. Rešujimu Telesu v naj vikši čast in našim dušam v zveličanje. De sc pa k vsimu, kar je bilo rcčeiio, še bolj viiamete, vas k sklepu le še tega opomnim, kako deleč seže delo in djauje bratovšiue. Sczc v globocino človeških sere, ktere zamore z molitvijo in obhajali ali spreoberniti ali v dobrim poterditi. Seže med uevernike, krivoverce in odpadnike — do kraja zemlje, kterim zamore s tako obilno molitvijo in pogostimi Obhajili v katoliško vero pomagati; seže tje, kamor ne more ne duša ne telo živiga človeka — namreč unkraj groba uied starše, brate in sestre, kterih več tukaj ni, zlasti še med tiste, ki so udje naše bratovšiue; seže v mnoge mnoge cerkve, zlasti domače dežele, ktcriui pomoč deli; seže tje. kamor sme le posvečena roke seči — notri v sveti tabernakelj v čast, hvalo, poviševanaj iu molitev sv. Rešnjiga Telesa. Amcu. Se nekoliko iz sirljenfa Gregorja Kemperle-la. (Dalje in konec.) Naj zdaj narprej opomnim iu kar se da določim vzroke njegove bolezni in prezgodnje smerti, ker marsikaj se sliši o tem, in veči del ne pravo. Eni to. drugi uno terdijo iu dobro vem, de velikrat iz ne prečistili nagibov, in še si \ tem nič reči in dopovedati ne dajo. Velikrat se slisi. ko bi v Alojzjcviši nc bil. ali vsaj ko bi po 8. šoli ne bil v njem ostal, bi gotovo ne bil se umeri. Na to druziga ne rečem, kakor :o, ko bi on v Alojzjevisi ue bil, bi tudi težko bil tak ljubeznjiv mladeneč in tako lep izgled čednosti; sicer pa bi bil morebiti tudi že — iu lahko de ne pred umeri. Že v pervirn spisu sim omenil, de mu je posebno na zdravji škodovalo: njegova nagla rast, ko je v višji gimnazijo stopil, petje iu pu sploh njegova velika vne-tost za vse, česar se je lotil, in si v tem res velikrat ui telesu potrebue prostosti dopustil. Ali bi pa tega zunaj Alojzjeviša ne bilo? Le še več bi bil imel opraviti, in rastel bi bil — skoraj de — tudi zuuaj. Iu kdo ue ve, kako nevarne so leta rasti za to bolezen, za ktero je umeri? Morebiti si vsaki zmed bravcov ve k teaiu ka.* izgled povedati. Tudi ni izreja v Alojzjeviši taka, de bi mladost zatirala; lepi vert iii vsa snaga, ki se povsod vidi, niso v to pripravni. Tudi ui še nobeden ondi umeri, ali zavoljo njega smertno zbolel; kako de bi ravno on pervi bil. Saj se ne da naše slabo življenje podaljšati, kakor bi hotli; to si je Eden ki ima v vsih rečeh svoje posebne nepresegljive namene, in je pota zase prihranil, 111 le moliti moramo njegove svete sklepe. Vender pa tudi nočem reči, dc bi mu Alojzjeviše nič škodovalo ne bilo, posebno zadnji čas, ko je pri učenji mogel dosti govoriti, iu to takim posebno ne stori dobro; še celo rečem, de je to njegovo smert pospešilo, tode k popolnama zdravju bi mu skoraj ne bila 110-bena reč več pomagala. V spričevanje tega naj nam sain pove, kakošue so bile njegove persi. Po sedmi šoli je bil pri pogrebu svojiga prijatla V. Brila, osmošolca, in je tam na njegovim grobu pel, gotovo ne veliko, in vender saiu pravi: „Pel siiu grozno težko, iu potem so me dolgo časa persi bolele." — Tudi že pred je cez to rad potožil. Ko bi se bilo posebno na to gledalo, bi bilo morebiti se kaj mogoče, pa kdo si bo precej kaj taciga mislil iu precej smert natolcoval. ce ga persi zabole? Ker že od bolezni govorim, zraven telesne omenim drugo, dušno bolezen, ki ga je nekaj časa nadlegovala. Sam jo tako le popisuje: rHvala Bogu, moja dušna bolezen zmeraj bolj po redkama prihaja. Bojim se je za drugo leto (za 8. šolo), če se spet poverite. Saj veš, kakošna je. Kavuo tako je, kakor včasih na velikih cestah, kadar vse polje okoli prah zagerne, in je namesto lepiga zelenja vse kakor v umazanih cunjah oblečeno. Zdaj imam vender čistejši spoznanje iu zmeraj jasneji mi je vse iu bolj svitlo. Ko bi ti ved i I. kako strašen je ta stan, to je smert v življenji, potem bi vedil ceniti moje veselje in ravno tako tudi mojo skerb v tej zadevi. O ko bi bilo zmeraj tako, kakor je včasih: to bi bilo — to----Iz tega se vidi, de je bil navadno grozno zbran v molitvi in de je posebne sladkosti v u j i vžival, ki jih se popisovati noče. Tudi pravi, de je imel posebne občutljeje v molitvi, ki so ga podpirali in mu moč dajali, de ui opešal, ker brez njih pravi sam, bi bil omagal. Spozna jih tudi za posebni dar Božji in je v skerbi zanje, de bi jih ne zgubil. Spozna sicer, de je nar čistejši čednost iu ljubezen, kdar nima teh sladkosti in je veuder stanovitna, veuder pa de je to pot k popolua-mosti. Tudi ui treba teh občutljejev zunaj kazati. V sercu so in tudi v sercu ostanejo, če človek le hoče. Te občutljeje mu je posebno spomin sprejetih dobrot Božjih v sercu spodbudoval in mu ui dal počivali, de bi vedno po višjim ne hrepenel. Zadnji čas je bil te bolezni popolnama prost. Na svet je kaj malo gledal, kaj on dela in pravi. Ljubil je vse, ali po ljubezni druzih ui hrepenel, iu če jc kaj neprijetniga čez se slišal, ali vidil, de svet njegovo čednost napak sodi, je bil miren iu pravi. „de svet se v tacih rečeh moti, ker nič ne ve, kaj je notranje, čeznatorno življenje, in s tem je vse rečeno." De je on svet prav poznal in ceniti vedil. se vidi iz njegovih besed: „Med posvetnim šumam tudi ure tako hitro bežijo in njih sled se nič ne pozna,to je, so brez dobička za Boga in za nebesa. Toliko raji je bil pa pri Bogu kakor med svetam. Tudi med velikimi šolskimi prazniki je bil — le posebni zaderžki so ga izgovorili -vsak dau pri sv. maši, in Jezusa v sv. Bcšnjim Telesu je vsak dau obiskoval. Ker je po 8. šoli šc v Alojzjevišu ostal in zvedil, de bo stanoval ravno zraven kapelicc. ki so v nji tudi med letam sv. zakramenti, z veseljem pravi, de bo sam tu, iu Bog zraven njega. Posebnosti ni nikjer ljubil. le v navadnih rečeh jc bil zvest. >am pravi: „C'e nazaj v pretekle praznike pogledam, jiii zamoreiu na vse strani dobro presoditi. — — Imajo nekaj posebniga, kar še nobeni ne, in vedno mi bodo v spominu ostali. fticer nisim nič posebtiiga storil, tudi britkosti nisim bil vedno prost, vender se sprehaja moj duh precej miren po livadah preteklih časov.u Tako je pisal c tem po sedmi šoli in pozneje ui drugači ravnal. Tudi njegov dnevni red ravno to kaze: naj ga pristavim, kakor ga jc imel o velikih praznikih po sedmi šoli: ..Ob petih vsta-nem, do poli šestih se napravim; zutranja molitev, premišljevanje, do šestih; ob šestih grem k sv. maši; do sedmih potem druge telesne potrebe; do osmih sveto branje; potem do devetih učenje iu druge potrebne opravila ; potem kratek sprehod do poli poldne; potem spraševanje vesti, kratka molitev. Od ene do puli dveh sim prost, potem se do poti štirih učim; ua to se grem spreha jat do šestih (sv. Kesuje telo obiskat k sv. Jakopu ali k frančiškanarjem): od šestih do sedmih sveto branje, do osmih kaj druziga koristuiga delam; do poli desetih potem sv. rozuikranc. potem večerja; dalje večerna molitev, spraševanje vesti itd. Njegova uar veči moč v ccdnosti pa je izhajala iz skrivnosti vsakdaujiga življenja. Sam pravi od nje. de ..oua uči, kako moramo svet zaničevati in ga veuder zraven ljubiti; k temu je sicer velike umetnosti treba, ali kadar se to ve, se že veliko ve — ve se skrivnost vsakdaujiga življenja, iu kadar se do tod pride, potem sc more proti popoluamosti iti. — Drugi studenec te moči pa jc bil ta. dc ui nikdar rekel, zdaj jc zadosti! Vedil jc. de nam na zemlji tega nikdar doseči mogoče ni. temveč, ec dalje gremo, le še zmeraj delj vidimo luč prave čednosti, ona |e neskončna. Tudi ljubi ranjki pravi, dc mu jc bilo rečeno, Ic naprej gledati, in tega sc jc dcržal. Brez nehanja in z vso močjo je dalje hrepenel, in če bolj se je napajal s sladkostjo ljubezni božje. Ic bolj mu jc bila sladka in le sc bolj je hrepenelo po njeni lepoti njegovo serce. I/, tega sc da vse njegovo lepo ravnanje, vsa njegova Ijubeznjivost razsodili iu po vrednosti ceniti. Kes, zguba jc velika, de ga več svojiga ne imenujemo, ali upati smemo, de nam bo Bog pa po njegovih prošnjah nadomestil. kar nam je po njem lukaj dati obetal. Naj bi njegov lepi izgled mnogo posnemavcov našel, tako bo sad obiln. ki ga jc v kratkim času ua zemlji obrodil. Saj vemo, de nam ni življenja ceniti po številu let. ampak po dobrih delili. Posnemajmo ga iu bodimo prepričani, dc ni nobena reč ali stvar predraga. s ktero si Boga in nebesa kupiti zamoremo. J. Bonnč. \atie dtpftnjf . Nekiga dne — zlo pred tisuč leti — ko so saraccnske roparske trume protile, vso laško deželo v svojo oblast spraviti, pridejo napolitanski poslanci v staniše emirovo t poglavarjevo), de bi poskusili ž njim zvezo narediti. On jih pa še zaslišali neče; prideržuje jih neke dni v tesnobni negotovosti, po tem jim pa da naznaniti svoj naslednji ošabni odgovor: „Naj gredo le nazaj ti ljudje v svojo domovino, naj povedo svojim revnim gospodam, de meni se spodobi skerb za večerne dežele; bom že vedil po svoji volji lav-nati osodo njih prebivavcov. Naj se le vernejo in si zapomnijo, de nisim samo Neapeljna z vsim okrogam v pogubo obsodil, ampak tudi mesto tistiga slabiga starčka, ki mu „Peter" pravijo." Malo dni potem, pravi stara pripovedka, zaspi ta ne-verski knez v stari kapeli, kar neprevidama stopi predioj podoba častitljiviga starčka. Kmir nejevoljen, de mu spanje motijo, hudo žuga v sanjah, pa ko bi trenil — »e čuti vdarjeniga s palico, ki jo prikazen v rokah derži. Prestrašen plane iz spanja, pokliče svojo stražo, veli preiskati, če ui kaciga Himljana v njegovim stauišu. ter ga prediuj pripeljati. „Ko so mene našli — pravi dopovedovavic te dogodbe -- me peljejo k emiru. ..Zarisaj mi, mi zakriči. obraz starca Petra!" r\e poznam uikakoršniga Petra.** mu plašili odgovorim. rJe,u zakriči zopet emir, „jest menim uuiga Petra v Kimu.u Ko mu pa obraz sv. Petra v Kimu zrisam. pravi: rPrav, prav, sim ga ze spoznal, ravno ta je tisti, k me je v spanji smerluo ranil, in pa prav takrat, ko sim v mislih delal obris, kako bi premagal vse večerne dežele iu pred vsim drugim Kim pokončal." Ta stara prigodba ostane vselej resnična in nova; naj stopi na noge sovražnik kristjauske omike, pokončevavec miru, poštenja in življenja ljudstev in narodov, pod katerim imenam koli si bodi, veuder posebno le ua sv. Petra, ua papeža, njegoviga naslednika, namerja svoje serdite. vedno ponavljane napade; na pokončanje katoliške Cerkve, njene oblasti in moči. njene svobode, misli sovražnik med drugimi skritimi nameni. Pa naj pride poskušuja, kakoršna koli hoče, uad sv. prestol v njegovi stiski; naj se združijo grozovitost. slabost. nezvestoba, kakoršne koli si bodi, de bi ga zaničevale, obropale, ponižale: vender le on djausko gospoduje čez vso silo iu čez vse zvijače; palica slabiga starčka verže ob tla vse ošabne nasprotnike sv. Cerkve; sv. Peter smerluo rani sovražnike Gospodove in človeškiga rodu. Obljuba Jezusova: ,,T i si Peter, l o je skala, ua to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenske vrata je ne bojo premagale,4* ostane nepremakljiva vekomaj. Priča tega |e zgodovina katoliške Cerkve skoz več kot osemnajst sto let. l'p katoličanov tedaj tudi v sedanjih žalostnih časih pri vsili homalijah in prekucijah, pri vsili stiskah iu preganjanji sv. Cerkve iu njeuiga viduiga poglavarja, če bi bilo tudi viditi. de je vse prekucnjcno in zgubljeno, uc more. ne »me pešati, ni postavljen na pesek, ampak na obljubo Jezusovo. ( Missionsbl.) J. I). Jti*ijoa*iio. ( llalje. ) V tem ko i/, letnikov Marijne družbe sem ter tje kake naznanila dajemo, dobivamo skorej ueprcnehaiiia pisma od misijonarjev samih, ki uam imenitnimi reci tega uazuauujc-jo. kar prihodnji letniki obsegajo. Kavuo smo dobili prav obširni il. letnik z Dunaja, ki obsega dogodbe srediije-afrikauskiga misijona od I. majnika IS59 do poslednjiga mal. travna ISlio. Ta letnik obsega, kakor g. pisavcc pravi, zadovoljive in manj vesele naznanila. Pri obojih se mora ponižno spoznati vikši vlada iu brez ulrudeuja prositi visoka Varhiiija tega misijona, de naj bi svojo mogočno milost obernila ua misijonske trude iu na uboge zamurce v njih ue>iecni dušni lemoti. V začetku opomnijo nove naznanila, kako je ua odbo-rovo prošnjo ter posredovanje avstrijaiiskiga ministerstva iu velikiga poročnislva v Aleksandrii popotvanje misijonskih mladenčev zlajšauo; na prizadevanje poslanca Prokcša v Carjigradu pa je gosp. provikar Kirchner od turške vlade zopet dobil .«< sultanovim pismam | fermanam) za srednje-afrikaiiski misijon pravice, ktere so bile z gosp. Knobleher-jevo smerijo ugasnile itd. Nadalje je omenjeno popotvanje g. Kirchnerja iz Kvro-pe skoz Carjigrad v Aleksandrijo iu Nelal. kjer je egiptovska vlada I.) teddanov (do H oralov j zemlje za vstav mi-sijotiu zastonj dovolilj - Misijonski poslopje v llartumu. kakor je bilo določeno, bo avstrijanskimu poročniku v varstvo zročeno, mu nektere sobe v rabo dopušene. druge pa za brambo misijonske lastiue odmenjeue in za popotne misijonarje prihranjene. Vert je za 4200 piastrov (420 gold.) v najem dan. Katoliška občina bo pa v ondotni kapeli ob obiskovanji misijonarjev za mogla svoje verske dolžnosti spolnovati. — Katoliška občina v Hartumu je poslednji čas dobila svoje prostorno in čedno pokopališe, h kterimu je leta 1858 umeiii hartumski poglavar, Arakel-bej, v poslednji volji lep znesek odločil. Ondi se ima tudi čedna kapelica napraviti. Pokopališe obsega košice vsih že umerlih misijonarjev; na vsaki grob pride kamen, in vsako leto vsih vernih duš dan bo ondi v misijonski cerkvici opravilo za vse pokojne. Kavno ob tistim času se bodo namreč misijonarji tam mudili. V p rose licu letašnjiga leta je g. provikar s 4 rokodelci iu 7 za murski mi fantiči zopet iz Hartiima odjadral. V 4 dneh so bili pred pušavo, kjer naš rojak, ranjki g. Milhar-čič, počiva. Pri ti priložnosti so njegov grob ozališali; djali so nanj kamen z napisani, ki je bil v llartumu narejen; zamurčki pa so pisaue kamilice po pušavi pobirali in goreči mu misijonarju pomenljive znamnja iu lepotije [ mozaike) na grob delali. Po dosti težavnim popotvanji skoz pušavo pridejo cez nekako pol mesca v Selal, kjer so vse misijonarje vesele in zdrave našli. Ker so pa turške vrad-nije zoper misijonsko pridobljeno posestvo pritežnosti spletale, se jc g. provikar mogel zopet v Kgipt podati in je v god Marijniga oznanjenja v Kairo prišel, kjer je ravno avstrijaiiskiga poročnika Šreiner-ja iz Aleksandrije dobil, iu /. njegovo pomočjo v kratkim vse zaderžke zastran podarje-niga posestva pri egiptovskih vradnijah odpravil. (Dal. nasl.) Karier žalost tio ver ha prlkipi, ne reselfe ze g lani* Zapisal M P. Podmojsier krajac mnogo širociga sveta obhodi za delam, >e vseli na Nemškim in se svojiga zanata ) na lastno • oko loti. Pa kdo je poznal noviga krajača?! Nihče mu ni douesel dela; iu mošnja, ki jo je bil se kot podmojsier s posebno varčnostjo nekoliko napolnil, »e je jela prazniti. Kmali je pošla vsa prihraiišina. in zdaj se je vnožalo do dobriga ljulo uboštvo. ki je iz začetka le silne zadrege pretilo. Picmišijevaje. kako bi bilo moč pomagati iz siromaštva sebi in svoji preinili družinici. soprogi in ediiiimu detetu, se jc dokajkrat vznojal, nikdar pa ue v taki meri, kot eniga dne, ko jc bila sila čeznavadno velika. Soproga namreč mu je bolestna ležala; revščina, prevelike skerbi, tuga, — vse to in še mnogo druziga je bilo izvirek bolezni, hčerka pa je milo milo solzice prelivaje jedla zadnji ko.scek subiga kruhka poleg bolne matere. Bilo je že pozno v noč. ko pogleda krajač otožniga serca skozi okuo, pa noč je bila silo temna in burna: lilo je, ko dc bi se bil oblak pretergal. in hud vihar je skušal svojo besnost ob voglih borne hiše. Iz globocinc potertiga serca obupno ponavlja: ni pomoči! ni pomoči! Zadnjič pa sc oberne v mislih k Bogu, zakaj terdno zaupanje Va-nj mu je vedno se sladko nado rešenja lilo v tožilo serce. -- Kar poterka nekdo, nekako tiho po stopnicah pridši. na vrata, in mož temen v obličje stopi v sobo, medlo razsvitljcno, pred za-mišljeniga krajača. Kdo je bil ? Iz bližnje gostivnice streže, ki je delo donescl; kajti oglasil se je bil t it j i e pri gostiučarji in hotel še tisto noč par hlač dodelanih imeti. Nagovori tedaj rokodelca, če si upu še nocoj dodelati hlače iz dragoceniga sukna za visociga gospoda? Nc modruje dolgo, kaj bi bilo storiti, temveč obljubi ves ruzveseljeii. de hoče delo ob pravim času iu po volji doveršiti. Streže *) Rokodelstvo; zinat je arabsko. Vr. ma pri odhodu še priporoča, varnimu biti, rekoč: de si ne upa dela mojstru-skazu v roke dati. Celo drago noč se je mož prav pridno ukvarjal s šivanjem. Na jutro je delo dognano ter ga nese tujimu gospodu. Tujcu je bilo delo jako všeč in ga dobro plača: ker so pa revnimu delavcu veselja debele srage blede lica polivale, ga jame gospod popraševati zastran raznih reči, ter zve med drugim njegove silne potrebe in slabe okolišine. V serce se mu sinili; obljubi mu zatorej, de mu hoče dela dovelj dobiti, nekaj pri gospodi, nekaj pri druzih bogatih in blagernih ljudeh. In v resnici ga je imel odsihdob od vsakod toliko, da ni več trebalo stradati ne njemu ne družinici. Nepozabljiv pa mu je bil ves čas njegoviga življenja tisti trenutik, ko je globoko k Bogu zdihoval: ni pomoči! ni pomoči! molil in ne vedil, kako blizo de je Božja pomoč. — Bog pamaga ! Pogoror tire h protestantov otl Ma«-t rovih naukov. Poleg nemškiga. — Spisuje Marešič. Drugi pogovor. Od češenja podob. Bogoljub. No prav je, de hi prišel, Vilko, — dobro jutro, Vilko! Vilko. Dobro jutro! mogel sini priti, zakaj celo noč nisim nič spal, zmirej mislim, sv. Duh je učil Lutra, iu kar sv. Duh uči, ni nikakor laž. B. Veruješ tcdej, de je sv. Duh Lutra učil, kako dc naj vero prenareja ? V. — De, to verujem in vsi Luterani z menoj. B. Je tedej sv. Duh Lutra zvolil, de naj vero prcnaredi in resnico sopet na dan spravi? V. Je; in .... ? B. Zatorej si moramo misliti, de to, kar je Luter ob času preuarejatija učil, ni nikakor laž, temveč je bila gola resnica; — kaj ne? V. — Bes de, stokrat res, ne vprašaj me nič več tega. pokaži mi pervi zvezek teh knjig. B. Tiho, stari; tu imaš pervi zvezek, odpri ga, iu povej mi, kje in kdaj dc je bil natisnjen. V. Kaj ga še nisi bral? — V Jeni leta 1500, pri Donatu Bihcenhain-u.....Oho! tukaj je tudi podobica: kaj jc to podoba rajticiga Lutra? B. Je — ; .... iu .... ali nič ue zapaziš na podobici? V. Me hočeš spet v besedi vjeti ? B. Povej mi, kaj bi ti gospod pastor rekel. ko bi te pred križem klečijočiga naletel ? V. Sembrano bi me oštel, me imenoval malikovavca. pape- žuha, še bi me ne pustil k božji večerji. B. Vidiš na podobici našiga učeniga Lutra, malikovavca. papina, kako pobožno roke kviško skupej derži, iu pred križem kleči? V. Oj! papir je poterpežljiv, tiskar jo je v bukve vrinil. Ta podoba jc zoper Lutrov nauk. B. Bral si, de so bile te bukve natisnjene v Jeni, ki jc zmed nar imenitniših mest Nemčije, v mestu, v kterim je preimenituo vseučilišč, in sicer po Lutrovi smerti. Tiskar je bil gotovo Luteran, iu ko bi bil on zoper nauk takšno pobobo v knjigo vtaknil, in v tako imenitnem mestu Lutra kot malikovavca kazal, bi ga bili gotovo pastorji in mestna soduija po perstih nabili: misliš de ne ? V. Lutrov nauk je resnično zoper podobe. . . . B. Odpri tretji zvezek, strau 38. b. beri, kaj je Luler v letu 1525, tedaj B let po začeti prenareji od podob pisal? V. Tu je: „Krucifiks (križ) ali podobico kakiga svetnika imeti, ui prepovedano. Vi podoboteptavci skažite drugači!u B. Beri zdaj v drugim zvezku strau 102. a, kar je on leta 1522 pisal. V. rPodobe imeli ni greh, sej je Bog v stari zavezi zapo-vedal, brončeno kačo obesiti iti kerubinc postaviti, le prepovedal je, podobe moliti/ B. Vidiš, kako Luter po svetim pismu govori, on ue prepoveduje podob imeti. Beri tu le v tretjim zvezku strau 39. b. V. »Smemo altarje iu posebne kamuje postaviti, in to ni zoper Božjo zapoved, de jih le ne molimo, mi morajo rogovileži zoper podobo križaniga Jezusa ali Marijuo podobo pustiti." — Oj, Bog mi prizauesi! Po Lutrovi besedi so podobe Marijne. ktere situ že tolikokrat podobe malikov imenoval. tudi dobre? B. Beri še stran 30. b. V. Ze iiiiaiu: ,,Dobro vem. dc Bog hoče. dc naj njegove dela poslušamo iu beremo, posebno terpljenjc Kristu-sovo. Ce Kristusovo terpijcuje berem, sc mi v sercu naredi podoba moža. kteri ua križu visi. Ce ni greh. temveč je dobro, de imam Kristusovo podobo v sercu , zakaj bi bil greh. čc bi imel to podobo pred očmi?" ...-- Tudi imamo križe v svojih cerkvah, pa jih nc molimo. B. Meniš, dc jih katoličani molijo? V. To si že večkrat slišal iu vidil. de katoličani pred podobe pokleknejo in jih molijo. B. Vidil sini že, dc pokleknejo: Luler je tudi pokleknil, iu tako jc posnemal Kristusa, kteri jc kleče molil. (S. Luk. 22, 41.) — Po izgledu našiga Zveličarja so kleče molili sv. Štefan, aposteljna Peter in Pavel (Djanj. .\p. 7, 59; 9, 10; 20, 30: 21, a), iu gotovo ludi drugi aposteljni. Po tem lepim zgledu so ludi pervi kristjani kleče molili: za to sc dandanašnji katoliki klečč molijo, rad bi Ic vedil. zakaj protestantje lako ne molijo? — Slišal sim tudi, kako jc neka stara ženica našimu prijatla Kristjanu odgovorila, ki jo je dražil, de ona križ moli, kadar pred njim kleči. V. Tako! Mu je dobro odgovorila ? B. Gotovo dobro. Zcna pravi: „ Vsaka stara katoliška bc-račica, če tudi nima nič več las ua glavi, in nobeniga zoba v ustih, ti more povedali, dc katoliki podob nc molijo; ti moraš tedej biti norec ali butcc.u V. Preveč zarobljeno je bilo. B. Od naše strani je pa (udi nesramno, dc katolicauam zmirej očitamo, de podobice molijo, ko vender katoličani z nami terdijo. de bi bila velika pregreha, čelu malikovaiijc. ko bi kdo podobe molil. Podobe imeti ni napčno. pravi naš veliki Luter, sc pravi, dc jc dobro iu zveličavno. Dc resnico govorim, daj sem knjigo, ki jc lam pri černilniku. I.utrova knjiga je. v Jeni 1572 natisnjena: beri iz nje. m vidil boš. kaj jc l.ulcr velikonočni praznik od podob pridigoval. V. Tu je le. mislim . . . dc. „Dcte Jezus sc obrazuje. de ua kači stoji. Vnanja podoba jc in neotesana, vender kaže na obljubo, ktero jc Bog Adamu iu Kri dal, de bo seme iz žene kači glavo slcrlo. — Mozcs postavi v pušavi bronasto kaeo. iu kdor jo pogleda, jc vpika ognjenih kač ozdravljen. Lej. kako lo Jezusa ua križu Ijubcznjivo pomeni, po besedah Jezusa samiga (Jan. 3.J. zakaj kakor so bili judje. kteri so brončeno kačo pogledali, smertniga vpika ozdravljeni, lako bodo ozdravljeni hudičeviga vgriza tisti, kteri na križ povišaniga Zveličarja pogledajo in vanj verujejo. . . . Zato so podobe dobre, dc se kaka obražena rcc v spominu obrani. . . . Podobe tudi še v to služijo, de priprosti človek oziraje se v podobo se lože hudieevim pšicam ubrani, ktere ga od resnice hočejo odverniti.4* B. Bog ga živi moža Lutra, ki od podob tako lepo piše. in ki upa, kakor si bral. de mu zatiravci podob kri/. in Marijno podobo morajo pustiti. — Ali ne derži l.uter bolj h katoličani, kakor z nami Luterani? V. Res je; — vender l.uter, ko prenarejavec vere. ni molil podob ? B. Molči že od tvojiga moljenja. če ne. pokličem uno staro ženico, ktera je našimu Kristjanu lepo odgovorila. Poglej tu-le katoliški katekizem za mladost, prav umevno je pisano, de le Boga morajo moliti, pa nobene druge stvari ne. Lej, striček. tako se katoliški otroci uče. V. Papežniki imajo pa tako veliko zaupanje na podobe, ko de bi djal, dc jim podobe pomagati zamorejo. B. Toliko zaupanje imajo, kakor so ga judje imeli do bron-čene kače. Ta brončena podoba ni ranjenim pomagala . temveč vsa pomoč pribaja od Boga, Bog je le hotel s tem. de je dal kačo narediti, oči iu serca Izra-elrov na se oberniti. Tako se katoličani obnašajo, verujejo iu spoznajo, de le od Boga vsa pomoč pride, pa ko ua podobe gledajo, ložej ua živiga Boga mislijo. V. V vsem prav ti ne morem dati; sej verujejo, dc jim zamorejo svetniki pomagati. B. Odgovor na to bova drujikrat brala v bukvah našiga Lutra, le vprašam te še, kaj je terdil Luter od podob? V. Me sopet hočeš v sramoto spraviti? Luter je besedo z besedo in v djanji terdil, dc katoličani imajo prav. ko podobice imajo. B. Ce imajo katoličani po l.utrovih besedah prav. dc podobe imajo, pa mi nimamo prav. ko jih zametamo. Pri nas l.ulerancih je prava zmešnjava; križ. .Jezusa. obra-zujemo. in še kaj druziga. in pravimo, de vse podobe zaveržemo. Bes smo brez glave ! Ugieti po Storen&khn in fiopi#i. Iz Ljubljane. V 2^7. Laib. Ztg. sc bere: Blagim prebivaveam Krajnskiga iu njegoviga glavniga mesta. Kolikor težji sc lotim od prebivavcov dežele iu njeni-ga glavniga mesta. nit*d kterimi sim toliko srečnih !et preživel. toliko bolj me zene. v ti za me tolikanj milo ganljivi priliki /. Vami vsimi serčno posloviti se. iu prosim Vas. tudi v daljini mi svoj prijazin spomin obranite, ter bodite prepričani, de tudi jest Vas ravno tako v naj pri-serčnišim in hvaležnim spominu imam. ki ste mi tolikokrat svojo častivno dobrov olj no.»t na znanje dajali in me s svojo zaupljivostjo tolikanj osrečevali. V Ljubljani I i', grudna 1M>0. (.ustav grof Cliorinskv I. r.. c. k. poglavar na Moravskim Sleskim. Iz Ljubijnnc. V kratkim pridejo ua svitlo ..postne pridige" in ..kri/.ev po! za duše v vicah." % iiorcti^kigii 12. grud. Illagi gospod! ..Oegcn-vvart" jiripnroeuile o novem letu na vso moč Slovencam; mislil sim jaz sostavek stlačiti zastran tega. |ta zdaj ne utegnem. Zasluzi namreč ta list. de bi spodrinil med nami vse judovske liste. L. Pr is t a vek. Knako piiporočilo zasluzi tudi ..Volks-freund." Pomniti je. de oba ta lista se posebno goreče potegujeta za Slovane, ki -o moška in poštena podpora av-strijaiiskiga prestola. Vr. Iz (ionce. (T-skil. Začel se jc nagibati k svojimu koncu ludi adventni vas. lilezo vam bo drago, de vam kdo dopisov aveov naših pi-e v-aj kej o naših mestnih adventnih pohožnostih. Pae »pomnim -e. de sim nekdaj slišal nekoga pripovedovati mi o slovesnostih, ki jih ta čas imate pri vas v Ljubljani; namreč . kako de se .Matere Božje oltarji vedno bolj zaljšajo. z lučmi «hkladajo. ginljive pesmi odpevajo itd. Njej v čast in hvalo, ki je .Mati blažena nasiga Zveličarja. Od toliko slovesnost v našem mestu ne vemo rav-uo. Pri nas se obhaja advent memo diugih letnih časov le s tem ra/.loekam. de se pri navadni pervi sv. masi z izpostavljenim presv. lUsiiiiui Telesam tudi prepeva z org- lami, kakor sicer čez celo leto ob nedeljah iu praznikih, kaka slovenska pesem, se ve de sedaj k časti Božje porodnice. De tukajšnje slovensko petje ni tako mično kot po vaših cerkvah ali sploh pri vas po Kranjskim, si jo lahko mislite, ako prevdarite vse naše okolišine, in ako veste, de nam manjka sploh domačih organistov kot pev-cov, kterim bi bilo slovensko petje posebno pri sercu. Velikokrat moramo biti zadovoljni, ako nam kaki vdinjan Lah slovensko pesem odpeva, Lah rečeni, ki slovensko čitati ali petje popačeniga goriškiga slovenskiga le po malim ume. Tudi v tej reči sc naše upanje na prihodnost opira. De bi bilo skorej kaj! Se nekaj. Od marsikoga slišimo, de bodo v malo mescih beli dau zagledali novi ogovori, ki jih je spisal in blezo ludi tisku že izročil nek sloveč govornik naše nad-škofije. Kteri so rokopis v rokah imeli in ga prerešetali, pravijo, de so kej izverstni po duhu in po besedi. Pride naj nam omenjena knjiga na svitlo, kadar koli si bodi, prej ali pozuej, mi se je veselimo kot vsakiga slavertskiga dela, ki množi naše slovstvo domače, toliko več pa pridigarskih bukev. ker olikujejo in urijo v slovenšini po djanski poti ne samo duhovskiga, v nji še prešebkiga. ampak tudi prosto ljudstvo, ako se mu v veži Božji Božja beseda razklada v čistini iu lepim domačim jeziku. In tako bi moglo biti . saneta sanete traetanda sunt. Ha z y teti po kersanatkhn svetu. Judovski dunajski listi zopet katoličane prav pridno keršanski. to je . z o p e r k e r š a n s k i nauk učijo. Zlasti jih zdaj zopet tisti ..konkordat" ali cesarjeva pogodba s papežem močno v oči peče, in z veliko silo se zoper njega pertijo. Kdor je tako moder, de se mu hoče iz judovskih listov keršansko katoliškiga nauka učiti se. kdo mu more pomagati, ako ga ti ben — rabiti v judovsko sliodnico tako čvcisto za seboj potegnejo, de več iz nje nc more? Tritlcnški škof. .lan. Nep. žl. Tschidercr. je ">. t. m. umeri. V Zagrebu jc bilo 13. t. m. v stoletni spomin narodov niga pesnika Andreja Kačie-a v pervostoljni cerkvi duhovno opravilo. Kardinal viksi škof so pontificirali in mil. škola Strosmajer iu Soič sta stregla. Na privoljenje kardi-nalovo se je list in evangelij po horvaško pel. Slovesni ogovor je imel v. č. zagrebški korar g. Jož. Maric. Svitli ban in družuiki banskiga sveta so bili v narodovim oblačilu pričujoči. — Deviški pevci so pač take časti vredni. Družita sv. Štefana na Ogerskini je letos 227.000 iztisov bukev izdala. Y lluiluninu na Moravskim je bila 19. u. m. keršena 3'iletuu judnja. ki je dobila ime Frančiška. Itiliisko. Sv. Oče so s pisinam 31. u. m. družbo sv. Petra, ktere udje dajo inilovšino za »v. Očeta v sedanji sili. povzdignili v bratovšiuo in ji dodelili popolnama odpustke v godove: -v. Petra in Pavla. sv. Petra stol, in sv. Petra kcliuc, in zraven tega tudi več ucpopolnama odpustkov. .Mati bratovšina je v Kimu. s ktero se morajo podružnice skleniti, kjer se koli napravijo. ..(■iornalc tli Roma" 5. grud. naznantije de je že čez »Iva milijona rimskih tolarjev darov in veliko pisem verne vdanosti sv. Očetu poslanih. Za liim se čezdalje bolj bližajo dnevi poslednje britkosti, ker zdej je vse tako obernjeuo. de hočejo mesto izstradati in s tem s\. Očeta prisiliti, dc naj se v pogodbe z roparji poda. Napoleon, od Rmaiivcla za mešetarja naprošen, je mende svetoval to le: Viktor Kmuuvel naj ohdcrži kakor papežev namestnik (vikar) odvzete okrajine. spozna papeževo vikši oblast nad njimi in papežu tribut plačuje; od Kiancozov posedene okrajine naj papežu neposredama ostanejo. Viktor Kmativel pa mende tudi s tem ni zadovoljin; ou hoče vse cerkvene deržave in Rim. Sv. Oče pa se v take pogodbe in mešet arije ne podajo iu se podati ne morejo, ker posestvo je lastina vesoljne sv. Cerkve. Zavoljo tolike stanovitnosti Kristusovima namestnika so rovarji zmirej bolj razdraženi, kar za živež v rimsko mesto gre, pod silo veliko cestnino devljejo, tako je draginja čezdalje veči, v mestu — se je bati. bo nezadovoljnost vstala iu pcslcdnjič punt, in pa tolikanj ložej, ker je že k temu marsikaj truhljcitiga, pripravljeni** in podkurjeniga, zlasti je mende mladost z rovarskim duhu m močuo navdana. Dostikrat žugajo, de bo Napoleon svoje vojaštvo iz Ilima vzel; vender ni lahke misliti, de bi tako premeteni sveder tako imenitno mesto iz rok izpustil. De si krivoversko anglikanstvo k temu brado oblizuje, ko katoliške vlade s svojim lastnini Očetani tako delajo, in de uesrcčue r o valje hujska, je lahko zapopasti. zakaj kakor lakomueža Napoleon tu Viktov Einanvel po persti iu zemlji hlepita, tako hlepi sovražno krivoverstvo naravnost po nevesti Kristusovi, de bi jo požerlo. Torej je mende že pred nekaj časam mogočni angleški dnevnik ..Times" (r. Tajni s J Napoleona dražil, de naj pet Henrika VIII. zoper Kim iu katolištvo nastopi. Kolikor obilniši in močnejši pa so sovražniki zoper sv. Cerkev, toliko slavniši bo njena zmaga. V Rimu je glas, dc mislijo llulgai i v katoliško Cerkev sc poverniti, oiiudil veliko veselje. Govorilo se jc. de bodo sv. Oče Rulgaram poslali kosti sv. Cirila iz cerkve sv. Klemena v Rimu kakor zastavo njih sprave sv. kaloliško Cerkvijo. Slišalo se je tudi, de ima priti bulgarski odbor v Rim. Na Ncapolitaiiskim so neprcnehaina upori zoper roparskiga kralja Kmanvcla in Sardincc, iz česar sc očitno razodeva, koliko je tisto razvpito glasovanje za sklenitev s Sardinijo ccuiti. ljudstvo se vzdigujc po veliko krajih za svojiga praviga kralja Frančiška II.. iu če jih tudi roparji streljajo in zapirajo, jih s tem še bolj dražijo. - Vikši škof v Rosaui je zapert, ker je duhovstvu svetoval, celo lic glasovati, ali pa z „ne," to je. zoper zedinjeujc s Sardinijo. Kardinal nadškof iz Ferme v cerkvenih deržava h je še zapert v Turinu. Napolitanska nadškofa iz Sor-rente iu Redžjc (Reggio), škofje iz Kastellamarc, Kovina in Tunisa (i. p.") so pri jezuitih v Klankardi (ClancardeJ ua Francoskim. Kardinal vikši škof napolitanski pa se je ii. m. ua svoj sedež povernil in jc bil od ljudstva in duhovstva s toliko častjo sprejet, de je vlada vojaštvo poslala, dc naj bi nadaljne poslavljevanje odvraccvalo. Sliši se pa. de rovarji kardinalu zopet zaderge spletajo. V Neapeljiiu je beračenje po ulicah policija prepovedala ; berači, ki uc morejo delati, bodo v ubožnice sprejeti. Kako in kaj dc bo z zamurskiin vstavam. ki ima čez 50 rejeneov, in se je z milovšino prehranil, je vprašanje. Francosko. Neka smerkova knjižura. ki se jc pred malo časam na Francoskim zlegla, bi rada Napoleona celo papeža naredila, to jc, Francosko od papeža odtergala in v razkolništvo zapletla, kakor je na |ir. na razkolniškim Rusovskim car ob enim tudi njih duhovski poglavar. Naj že bo Napoleonu za tako papeštvo mar ali uc. nektere djauja kažejo, de bi se to ne dogodilo tako lahko, kakor morebiti rovarji mislijo. „Artnonia" ima od zaucsljiviga dopisovavca naznanilo, de jc pred nekiga škofa prišel nekak poslanik kteri je nekoliko mel, potlej pa naravnost škofa zagotovil, de kardinalski klobuk dobi (se ve dc ne od papeža); ako nekoga škofa posveti, ki ga sv. Oče ne poterdijo. skof nekoliko časa kakor potnišljuje. poslednjič odgovori: „Po-nudbe kardinalskiga klobuka ne gre zaiuctovati; ker pa od mene za to nasprotne službe išetc, moram to reč dobro prevdariti. Pridite jutri ob 9 z jutraj, in vam bom odgovoril." Poslanik gre ves zadovoljili s svojo napol-zmago iu nar bolj-siga pričakuje. — Skof pa neutegama piše mnogoterim iiuc-nitnikaui v mestu, tudi prefektu, sindiku itd., ter jih prosi, de naj drugi dan ob 9 k njemu pridejo. Vsi pridejo v obiškovaluo sobano; tudi poslanik stopi vanjo in stermi. toliko ljudi tukaj najti. Škof zdaj začne zboru cesarjev svet pripovedovati, potem se obernc k poslaniku in reče: Naznanite cesarju, de v njegov predlog nikolj ne bom privolil, ako bi me tudi hotel obesiti dati. In svest sim si, ako tudi pred vsakim škofovskim poslopjem vislice postavi, bi na vsem Francoskim ue našel treh škofov, ki bi sc dali v to rabiti, de bi abbeta—M. posvetili. Rečem, ne eniga ne najde, kteri bi bi bil k temu pripravljen." — Kakor strela so te besede moža zadevale; bil jc tako pretresen, dc ga je mogel eden pričujočih za roko k vratam peljati. Drug škof je razposlal okrožnico do vernih: prefekt škofa poklice ua prefekturo, de bi zavolj te okrožnice neko zročilo prejel. Prelat jc bil ves voljan za poročnikam iti, le samo de mu reče: ..Poterpitc malo. de sc škofovsko napravim." Poročnik pri teh besedah debelo gleda iu meni: to sc vender ue spodobi, v pontiiikalui obleki v vraduico hoditi; sej dc lahko v ti opravi pride, v kteri se ra\no znajde. Tode škol odgovori: ..Nc. nc! spodobi sc. de \ škofovski opravi s škofovsko palico iu initro tje grem; prefekt hoče škofu govoriti in ue mestnjau .1. ,1. Čaka me namreč ena gorka. kako naj pastirske liste pišem, lake pišejo pa škofje iu ne vsakdanji iiicsfnjaiii." Vradnik. se iz zaderg izmotali, rece. de njegovo naročilo ne seže taks deleč, de hoče torej svojimu predniku to naznanili. iu potem priti povedat. Iliti k prefektu s tem čudnim uaziiaiiilaiii. I.c-la v Pariz lelcgrafira. iu odgovor pride, de naj lo rcc pri miru pustijo. — Kuakc dugodhe bodo pač rovarje prepričale. de se na Francoskim uc bo dal kar na vrat ua nos kakoršin koli hlačiuaii /a papeža vrinili. Na Angleškim je bila že v grudnu lun>kiga leta napravljena dru/.ba za daro\e sv. Očeta. ktera si poslednji čas \ ta namen še bolj prizadeva: vsi angleški škofje >o pomoč obljubili. Celo iz jutrove Indije so prišli darovi; neki polkovnik jc bil med svojimi častniki zbirko napravil iii je 208 gold. poslal \ l.ondou. V novim .lorku so sicer za Garibalda nabrali nektere 1.000 tolarjev, za papeža pa 024.000 gld. .Iiizuo-amerikauski >ko|jc so 300.01NI tolarjev v liim poslali. V Danimarki sta v katoliško cerkev prestopila: baronovka l.ovcnskicldova iu njen vnuk llcrniatin žl. I.«-venskield, iz visokiga zlahtuištva. Itarouka je prav bogata iu že v visoki starosti, toliko pomcuijivši torej njena pover-nitev v pravo Cerkev pred smertuim pi ugani. Družila sv. I)ftiii*lva je leta 1V»9 iu 1^00 dobila 1,391.000 frankov zbirk. Ta družba je od vel. serp. Is5s do vel. serp. 1850 \ sami apostoljski iiamcstnii scvcro-zahodiijim šušven-u na Kitajskim 103.202 zaverženih otrok pobrala iu kerstila: v drugi iiuuieslnii tudi v enim letu njih 00.203; v neki tretji 11.900. Skolijska cerkev v llo*lon-u. v severni Ameriki, se podira iu jela se bo na njenim mestu veči zidali. — V Sikagi. \ severni Ameriki, je bila 20. vel. serp. posvečena cerkev v gotiškim zlogu. ki za 5000 ljudi prostora ima.— V Cincinatu je v god sv. Frančiška -4. kozop.t 0 sester prejelo redovno oblačilo v frančiškanski cerkvi: pervo enako opravilo tega reda v severni Ameriki. V Laponii na severu je ze sem ter tje precej obilne kupce vernikov, kjer leta 1851 se eniga ni bilo. Na ravno nasprotnim delu zemlje, v zahodiije-avstraiskih pustinjah imata 2 bcucdikliuarja obširni školii. kjer sta se bila leta 1810 zgolj sama vstanovila. Zmed ondotnih divjaških otrok so že trije rejenci v Kim poslani, dc bodo ondi izšolani. Na Zandvihovih otokih »o bile poslednjo dolm tri cerkve prav slovesno posvečene. - Prcbivavci otoka Futuua, ki so bili I. IKtT sc clovekozerci, iu kjer je milijonar Chancl (Šanel) častitljivo marter>tvo terpel. so vsi sprcobcrnjciii in izverstni v pobožuosti iu cednosli. — \ Indiisejcod I. 1*45 do 1M>0 število apostoljskili nauiesinii od 0 do 17narastlo. tedaj jc v 15 letih skorej trikrat veči. — \a otoku Pondichcrv je bil I. 1^25 le -kol'. s misijoiiaijev in 4 domačinski duhovni: zdaj je 42 misijonarjev in 12 domačih duhovnov. Takrat je bito v mladenšnici le d\e kopi rejenc ov; zdaj je v eni mladenšnic i 200 mladenčev, in v drugi njih 80. in k temu še .semeniše za bogoslovcc* in modroslovce. in naprava za domačinske usmiljene sestre, 2 sirotišnici in 2 ubožnici, tiskarija za bukve v tamuliškim jeziku, in lepo število cerkev in kapel je zidanih. (Thristl. Pilg.) Severo-amerikansko. Neki protcstanšk list v Ameriki med drugim piše: ..Ko od nevarnost v novim Orleauu govorimo, nc smemo pregledati delavnosti, ktero katoliška Cerkev razodeva. Ne le de je stoljne cerkve in kapele postavila, ampak tudi v predmestjih in povsod zaklada velike poslopja in nove cerkve brez vsake podpore od deržavc. Po potrebah zmnožuje kal. Cerkev svoje sirotišnice, pribe-zališa in šole . . . Njih ženski misijonarji, to je, usmiljene sestre, opravljajo očitne bolnišnice, in imajo bolnišnico, ki jc njih lastina. De bi moč protestanških časnikov slabili, dajejo na svitlo katoliško zgodovino, napredke in učenje svoje cerkve v malih spisih, kteri so živo pisani, in jih zastonj med vse dele. kteri jih hočejo. V obiskovanji posameznih rodovin. v učenji mladosti katoliški duhovni protestante deleč presegajo. V Jesscrson-citv so katoličani pričeli duhovsko semeniše. ktero bo imela veliko pomenljivost. kakor je znati ... Od zora do desetih je gnjet bodečih v katol. cerkev in iz cerkve v veliko sramoto protestantov. Ako to tako ostane, bo zmaga pri katoličanih. Lastnost njih delavnosti, osebna moč (vpliv , gorečnost in pobožnost katoliškiga duhovstva jim odpira pot k sercam protestantov.14 - Iz množili strani sveta se tako kaže in razodeva, de pri vsim preganjanji od katoličanov in nekatoličanov katoliška vera ne peša, nc hira. ne manjša: ampak sc oživlja, rase iu se razširja. — če ne pri nas, pa drugod. V spomin za apostoljski Sedei in katoliško Cerkev v četi sv. Očeta PADLIM JUNAKAN I MM). Pevec! poj ju nakani pesem milo. ttrenkni v liro v brano svojih >trun. De ime se hrabrih bo slovilo; Vsmertil jih hinavski je serdun. foln keršanstva prosto. mirno plava. Pij deveti ga kermilijo: Krepko veje oni miru za.-tava. Ja>nkiga. Proti čolnu de proti- valovi Zgubo stolja apoMoljskiga. Val za valam kruto se vzdiguje. Bliže tira g.» hudobna rooc. Meje ožje se kros njega snuje. Oviraje hrabrih mu p«m«c. Huji še valovja je šumenje. Ze v pogibi mala je po«»;>t; Divje plju>ka rlo na roln tuljenj«-, De svojosti eolnik ni -i zvest. Kteriga le k«di bi kristjana Ne presunil gnjus brezbožnih djanj! Kterih moč kiiviei .-krivno vdana Poznim vnukam bo predm« t grajanj. Vname boj se hud moči nasprotnih. Iz napada kar nenadama. Lcj, protivoc trume nesramotnih, Pridero s prežišča skivniga. Verstvo vse junaško se bojuje. Puška poka. čversto seka meč. Serčno Pimodan jih napeljuje. Sam že v mnogo ranah kervaveč. Ali Božje milo! kobna osoda. Hrup narašča nov sovražnikov. Hotla kri pregrenka je nezgoda Majhne kope oserčenih sinov! • • Solnce milo za gore zahaja. Sence njih temotne se množe, V nedru serce tožno pa postaja. Smertni vdarci hrabrih ga bole. Pa ne ve. kam tugo bi tožilo. Strune, v vas naj najde si tolaž. Vam bolesti svoje bo izlilo. \6 brenčite manam *) njih na glas: Padli! hladna zemlja tam vas krije. Kjer ste padli čolniku zvesti; Mesec mirni svitle žare lije Na gomile še mladostnih dni. Ali serčno6t vaša bo slovela Pri narodih poznih nepreneh. V zgodovini nežno bo cvetela Vam in rodu v čast prihodnjih dneh. Prazna solz gomila ni vojaka, Ki viharnih bojev bil je žert; Ni časti je veče za junaka, Kot za sveto vero slavna smert. Solza vroča rodovine dviga Se k Očetu vse pravičnosti. In oko. z višave vidno vsiga. Na gomili žalost jim hladi. — Blagor vam. prestali ste težave . Ki v dolini rev nas stiskajo. Zrele brezštevilnih zvezd daljave V zemlji hladni truplo spi sladko! Smcrtna tica naj le plašno vpije Sred noči iz predebelih tmin, Solnce. svitli mesec na vas sije. Vedno oživlja hrabrih naj spomin! Vam. junaki verli, — spite mirno, — Pesem mila naj doni slovo. Duh pa dviga se v nebo nezmerno Vživa tam veseli raj sladko! — . Pevec! poj junakam pesem milo. Brenkni glasno v liro vbranih strun De ime se serčnih bo slovilo: Vsmertil jih hinavski je gerdun! Nožarjev. Djanja zoper prava so človeške Z jasniga nje tresle iznenad; Segal clo v naredbc je nebeške Stolja apostoljskiga napad. Ne saino keršanstva 6e odmeva Silovitosti goreči glas. Tudi krivovereov razodeva Nejevolje občutni se izraz. Sej človeško in nebeško tare Božjcropni blago v>e rovar. In z nogo tepta pravice slarc. V >imu svetu presvete v>igdar. • Slišati nezgode strašne take Stolja rimski** nevarnih ran. Duh presune štrene zanj junake. Stavili početju zlih »e v bran' Badovoljno stopa serčnih mnogo Pod za>lavo verno rimskih čet. Blago naložijo si nalogo. Sc podati čolnika otet T ji* hiti sred druzih truma ohil.i Plenu nitih z blazih rodovin. Zene jo pobožne jih čutila. Tje v pomoč k Očetu bolečin. Zapustili so nezmožne starše. Al soprogo zvesto z detetam. Verno vdane, verle si tovarše. Bratov , sester svoj predragi dom! IMrobUne. Kače kro^ glave in rok. Marsiktere sicer v začetku čiste in zares deviške serca iu telesa s tem v nezvestobo do svojiga nebeškiga Ženina padejo, de se začuti nezmerno lišpati. Lišp je pravi strup za serca in za telesa. Nezmerno nališpane obleke so kače. ki se krog telesa ovijajo in strup v dušo spušajo. Tiste gerde mreže na pečah so pa kačji grebeni, ki okrog glave in rok segajo. Škoda, škoda za marsiktere drugači dosti modre deklice, de se ti napaki vdajo; kako ljube bi bile Bogu in koliko bolj spoštovane od pametnih ljudi, ko bi bile ponižne. MMuhovnke zadere. V goriški nadškofii je odmenjen č. g. Janez Per lat, novoposvečenc, za šolskiga učitelja v G rad o. Darovi za sv. Očela papeža Pija IX. Neimenovana, ki bi rada več dala: 1 ces. cekin. Odgovor: g. II. v G.: Zastran listov smo naznauili in poročili. V. č. g. D.: Bo prišlo na versto. IVaraeevanfe na ..Zgodnjo Danico" za prihodnje leto 1861 je obširno v poprejšnjim listu. Torej danes le samo pogoje za naroče\anje še postavimo. Zgodnja Danica velja: Za celo leto po pošti.....2 gold. 70 kr. n. dn. Za pol leta po pošti.....1 „ 35 ,, ., Za celo leto v tiskarnici .... 2 „ 12 ,, „ Za pol leta v tiskarnici . ... 1 »i ® o " Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača — „ 20 ,, „ Akoje treba napis med letam prenarejati — „ 15 „ ^ Opomba. Odpravništvo želi, de bi stari naročniki z naročnino poslali natisnjeni napisni listič, na kterim naj se tudi popravi, ako je v napisu kaka skaza. Luka Jeran, Joief Blaznik, vrednik. •) Manam namesti duhovam. žnik.