Naše narodno prosvetno delo. OBNOVITEV »DOMAČEGA OGNJI- ŠČA«. Učiteljstvo ima številne postojanke med narodom in za duhovščino največii vpliv. Vidi narodove rane. čuje narodovo nerazumevanje. čuti narodovo nevoljo. Vidi rano o samovzgoji in o vzgoji najbližjih v družinah; čuje, da je nerazumevan;ie za današnje leposlovje, v kolikor je to modernih. simboličnih stru.i. V liudstvu ni vzgoine uvidevnosti: v ljudstvu ni stika med grobim naturaliz.mom. med prenapetim realizmom in duhovnim simbolizmom: pretežna večina črpa še vedno iz »Marko Viscontija«. iz »Treh mušketiriev« iz »Potopa«. iz »Mrtve roke«. Cankarja zavrača; pred odprto kinjižico novodobnega pesnika-simbolista pa namrdi ustnice ter odkima z glavo. Povdarjam. da je vzrok temu bridka resnica, da neha s šolo vsaka enotna sila. ki bi delovala in vodila ljudstvo dalje. Treba je enotne sile v obliki družinskega lista! Osem let je. odkar je vojna uDihnila Dlamen na »Domačem ognjišču«. List je b;l namenien slov. družinam: vzgajal jih ie k vzgoji; poleg tega jim je dajal umet- nostnega užitka v obliki pesmi in črtic. 1311 ie nekak ominibus. vozeč med pre- nrosto. širše občinstvo različne duševne hrane, med katero je vsekakor prednjačila vzgojua smer kot programatičen pouda- rek in glaven namen listu. Da je izbruhnila vojna da je moral nrednik k vojakom. ni krivda izdajatelj- stva; pač oa ie neodpustno. da se ni ta- koij po voini poskrbelo za zopetno izda- ianje Hsta, ki je Slovencem v lastni domo- vini boli ootreben ko kdai prej. Mislim tako, ker ni nosil suhoparnih vzgo.'nih mo- ralic. temveč je v živo pripovedujočem tonu dirigiral pogrešeno postopanje star- šev.  Ali nam tega danes ni treba? Trdim dalje. da se je list ravno v letu 1914. vstružil v tisto smer. ki bi naj bila vsem družinskim listom vodilna: stopil je više in dal raznobarvnost ter tako večjo učinkovitost istemu proeramu. Da so bila tedai še normalna leta pred listom. bil bi se razvil in razširil. Slovenci bi imeli družinski list. toda v niem vse tisto kar mora vedeti naš neinteligent preko nedelje in preko državne ceste: dobili bi pravi leksikon poijudne umetnosti — podobno kot poljudne izdaje Kunstwart-a in Ruskin-a — v vzgojni in slovstveni smeri. Da je potreben le vzgojen list, vem; vem tudi da bi se kateri od teh res udomačil. Oboje združiti v poljHdnem — toda umetniškem — tonu m v lični. preorosti (ne ekspresijonistični!) obliki. to ie bil cili »Domačemu ognjišču«. Seveda treba ob takem načrtu spretnega urednika. Zadnji urednik »Dom.1. •¦ ognijlšča« je ookazall resno voljo in zmožnost. Čudim se. da ga ni pozvalo izdajateljstvo že v 1. 1919. k nadaljevanju. Sicer pa še ni prepozno! T. G. Opomba: 2e v 45. štev. Uč. Tov. z dne 3. nov. 1921. smo s člankom »Poljudno znanstveni in pedagoški list« opozorili na potrebo lista za starše. ki nai bi obravnaval vprašanje domače vzgoje in sodabnih aktualnih vprašanj. v 22. štev. Uč. Tov. z dne 1. jun. 1922 smo v članku »Zen. ročna dela in učiteljice« opozorili zopet na ootrebo takega lista. ki nai bi obravnaval tudi vprašanja domačega ročnega dela in gospodinjstva. Tamošnja izvajanja so zelo informativna za določitev smeri takemu listu. Prepričani smo. da bi našli med učiteljstvom dobrih sotrudnikov in urednika za tak list in da bi se list tudi razširil med ljudstvo. — Uredništvo.