Tržaške vesti. —t— Slovenski občeralni jezlk t Trstu je prijavllo nad sedemdesettisoč oseb. Seveda so na tržaškem magistratu zaradi tega vsi iz sebe. Magistratovi organi hodijo sedaj okolo Slovencev, rekoč, da nimajo njibovih popisovalnih pol, da morajo torej napraviti pole, ki jih naj podpišejo. Tako bi radi ujeli kolikor le mogoče Slo?encev, ki bi jim napisali v pole seveda laški občevalni jezik. Gotovo pa je, da izkažejo mnogo tisoč manj Slovencev v Trstu kot jih je v resnici, če ostane v veljavi od magistratovih organov izvedeoa Brevizijaa ter če ne poseže vmes vlada, da pomaga pravici in resnici do veljave. —t— Tržaški Srbi si otvorijo svoj srbski otroški vrtec. —t— Slovenski pouk na državnlh šolah na Lipskem trga. V »Edinosti" čitamo, da je s 1. januarjem prevzel ta pouk za to imenovani redni učitelj. A še danes se niso vsi otroci, obiskujoči te zavode, priglasili k temu pouku. Nekateri pa še nadaljujejo z obiskovanjem italijanskega pouka. Sioer je dano rod teljem na svobodo, da se odločijo za ta ali oni deželni jezik. Ker se pa ni še nikdar pripetilo, da bi se bil otrok italijanskih staršev prijavil k obisku slovenskega pouka, zakaj pa mora ravno slovenski otrok delati to izjemo ? Pa vendar bi našiin staršem svetovali, naj bi se njihovi otroci izpopolnili v materinem jeziku in naj bi se ne zadoljevali, eeš, saj govorimo slovenski doma! To je vse hvale ia časti vredoo, a istotako potrebno je, da se otrok že v spocrnjih razredih utrdi v slovniških pravilih, se nauči govoriti v pravilnem jeziku ter se tako ugotovi v materinščini. To je tem laglje, ker Slovencu ni težko priučiti se tudi drugernu deželnemu jeziku, ki si ga otroci že po občevanju z drugimi prisvajajo toliko, kolikor je potrebno za posredovanje, in se potem, ko so odrastli, še izpopolrjijo v njem. Oe pa slovenski jezik zanemarjajo v prvi mladosti in se ne vpisujejo v spodnji oddelek, jih potem ni možuo sprejemati v višjih razredih, ker se ta pouk deli po posameznih razredih in ne po oddelkih. Tedaj mora deček (deklica) imeti izobrazbe, priroerne razredu, ki ga obiskuje — če ae, zaostaja. In ta otrok jn često v oviro vsemu pouku, pa tudi on sam izgublja veselje, ker ne more napredovati enako drugim in tekmovati z njimi. Kaj je posledica temu? Da tak otrok, ko zapušča šolo, ne zna prav ne enega ne drugega jezika, kar mu je potem v praktičnem življenju neizmerno v škodo. — Zategadelj še enkrat opozarjamo slovenske starše in njihove otroke — če so jih tudi vpisali kakor nemške — naj jih vpišejo k slovenskemu pouku! Sami se morate pobrigati, ker sedaj ni več razrednih učiteljev slovenskih, kakor so bili nekdaj, ki so slovenske otroke opozarjali na ta pouk. Oe se starši De bodo sami brigali za slovenski pouk, se gotovo tudi užitelj — tujec ne bo ogreval zanj. Otroci pa tudi ne, ker tem je navadno ljubše, ako jim ni treba k pouku, Ko torej vidimo nenaklonjenost in nerazpoloženje za ta pouk, se morate starši pobrigati, da ne bo vaša deca nečastoa izjema 8pričo otrok italijanske narodnosti, ki vsi obiskujejo pouk v materinem jeziku in z njimi tudi veliko Neracev, sposobnih za ta pouk. Iz tega razvidite, da je pouk v slovenščini našim otrokom potreben in da jim bo pozneje veliko koristil. Pride gotovo čas, ko vam bodo otroci hvaležni, če ste jih vzgojili Dj'im v prid in domovini na korist. —t— Slovenska trgovska šola t Trstn, ki so jo otvorili brez hrupa in posebnih slovesnosti oktobra minulega leta, je ravnokar zaključila svoj prvi tečaj z dobrim uspehom. Zavod je osuovan na podlagi nižjih ali dvorazrednih trgovskih šol. Sicer so razmere v prvem obmorskem tržišžu take, da bi bilo za narodno gospodarstvo ter trgovstvo Slovencev in sploh Jugoslovanov velike važnosti, če bi iraeli v Trstu višjo trgovsko šolo ali akademijo ; vendar moramo zidati s sredstvi, ki so nam na razpolago, zato pa sigurno in s staloim ozirom na omenjeni višji smoter. Da se je imenovani zavod sploh mogel ustanoviti, gre zasluga Tržaški posojilniei in hranilnici, Trgovsko-obrtni zadrugi v Trsru in pa Jadranski banki. Šola ima letos pripravljalni tečaj in prvi letnik; za prihodnje leto pa se izpopolni z drugim letnikom in otvori večerne tečaje za trgovske in obrtue vajence ter ob potrebi primerne tečaje za že praktičco delujoče trgovce. Ker je zavod tako osnovan, da odgovarja trgovskim in obrniškim potrebam tržaškim in s tem jugoslovanskim sploh, zlasti kar se tiče učenja jezikov, in cudijo pristanišče ter velika trgovska in obrtniška podjetja gojencem priliko, da si pridobi poleg teorije tudi praktično znauje o najrazličnejšib strokah, ni dvoma. da je mlademu zavodu zasigurana najlepša bodočnost. Saj so ravno tu dani najugodnejši pogoji slovenskemu, jugoslovanskemu trgovskemu naraščaju, da si izpopolni in razširi znaDje, ki si ga je že nabral na drugih šolah.