Javna vest. 2e ob prvih glasovih, da se pripravlja v Zagrebu sestanek ali koagres tzv. intelektualcev, ki se je vršil potem 10. m. m., smo mi ozaačili naše stališče. Dasi je tudi naša stranka bila povabljeaa aa ta kongres, se ga mi nismo udelcžili. To pa ae morda zato, ker se ne bi striajali z namerami poštenjakov v prireditveaem odfcoru za kongres v svrho spremembe sedanjega aeznosnega centralistieaega režima ia pospešitve revizije ustave, pac pa zato, ker smo slutili, da bodo ceatralistični kričači eaeukrat še prevpili vsako javno vest. In zagrebški kongres ni bil prav.nič več, kakor treaotao prebujcna JaTna vest proti nedopustaim ia neodpustljivim greboia sedaaje nasilniške Pašič—PribičeTičeve vlade. Mj smo že takrat dvomili o iskreaosti prvakoy poiicajdemokratske stranke, ker, karkoli je v objemu po!icajdei»okratoy, to ne zaslužuje nobeaega zaupanja v solidnost nameaov. Vendar pa obstoji neutaljiyo in neutajene dejstvo, da v policajdemokratski stranki — poka. Temu se ni čuditi. Ako imajo policajdemokratje kot svojega zastopnika v vladi javao zazaamovaaega ia pred sodiščcin še neopranega moralnega morilca pok. ministra Draškoviea, je že to sarao dejstvo tako vaebovpijooe, da se mora vsakomur, kdor ima samo še iskrico euta za čast in dostojnost, obrniti želodec <xl studa in sramote. Toda prosvetai zloduh, ki na aesrečo naše dcmovine in po milosti korumpiranih in nepoštenih centralistov še vedao miaistruje, si je znal utrditi svoj« stališče s tem, da je okrog sebe zbral cret srojih sokriTC**. S padcem Pribičeviča •— nesrečnega imena — bi Mlil ti njegori sokrivci tudi sami razkrinkani, kakor je raztepena po svetu ciganska druhal, h kattri se prišterra njegoy rod. Teadac nam jc zagrcbški kongres prinesel ys*j to dobrot, 4u je dal priložnost javno pribiti na sramotni stebef poanagače Pašičetega pajdaša, ki vihti stojo krva vo giljotino nad nesrečaim našim ljudstvom. ˇ srojo globoko sramoto iaoramo priznati, da je enama daln t& Pribičevičevih pomagačev tekla zibella na s solzBuni in znojem, s krvjo in žolčem namočeni dragi nam slorenski zemlji! Iu kdo so te poturice? Te poterice. gore (zlobnejie) od Turčina, so itak splošno znaic in s sramotaim žigom ožigosane, da jih poleg knen pokrščenega Žida Žerjava ia ameriškcga pustolovca in velikolaškega inesarja Puclja itak ni treba posebej navajati. Zagrebškemu koagresu je sledil sbod radikalcev y Vojyod«ii, ki se je izrekel za Protiča. Med tem pa je že Pribičerič začel papirnati boj v svojem časoplsju proti Dayidoviču. S tem je bil dan Pribičevičevcem si- gnal za splošen napad na udcležence zagrebškega kongresa. Ta boj je izzval odpor pri kongresistih, dočitn je DaTidovič udaril na uniik. V beograjskem časopisju je izjaril, da zagrebški kongres ai mislil aa revizijo ustave, dasi je iz zagrebške resolucije jasao razvidno, da se zabteTe, kakor na primer sprememba iaieaa države, ne morejo izvršiti brez spremembe uslave. Ta izjava mevžastega Davidoviča je omogočila upanje policajdemokratov na kakršea takršea «sporazum«. Sklican je bil torej sestanek glavnega odbora in poslaaskega kluba policajdemokratske stranke, na katerem so po tridnevnem razpravljanju ia vkljub nasiljil jPribičevičevcev, ki so celo potvorili resolucijo, začasno zlimali razpokliae policajdemokratske stranke. Toda odpor, ki je aastal po zagrebškem kongresu proti Pribičevičevcem, se he da več ublažiti. V Ljubljani — z ozirom na približajoče se občinske volitve — je razkol popolen. Strup, ki ga meče «Jutro« aa < Slov. Narod« ia narobe, bo imel tudi po volitvah svoj vpliv. Razkrojevanje pa se s polno paro nadaljuje tudi drogod. Ves političai notranji položaj je lak, da bi vlada katerekoli kulturne države morala takoj odstopiti. Toda pri aas so na vladi ljudje, ki imajo na glavi toliko masla, da bi se isto takoj raztopilo, čim se razdruži sedaaja vladaa družba, ki izinozgava državo in davkoplačevalce. Ker se torej zavedajo, da so vsi, ki so danes na Tladi, ne samo odgovorni, temveč tudi stvarno sokrivi aa sedanjih strahovitih ia neznosnih razmerah, se bodo za vsako ceno skušali obdržati na krinilu. In kdo na] jih prisili na odstop? Mar parlament, ta nestvor in aasilaiško okrnjen vladni iaštrumeat, ki ga vlada sploh aamerava odgoditi ler vladati brez ajega? Mar kralj, ki je sam v obrambi napram izkoriščevalcem države, ki so si s pomočjo raznih «belih«, «črnih« in drugih umazaaih rok, zaali pridobiti celo vojsko na svojo straa? Ne. To more in. mora storiti samo ljudstvo ia Ijudstvo samo. Da jc vsa moč države res v ljudstvu samcm, ko se aarc svojega položaja, dokrjTuje tudi zagrebški koagres, sklican ravno zaradi šplošnega nezadovoljstva t Ijudstvu in iz strahu pred ljudstTom. Zato je tudi neodločni DaTidovič, kljub svojemu prvotnemu umiku, amagal na policajdemokratskem zborovanju proti Pribičeriču. Ko bi imel PribičeTič še koiičkaj pošteaja in iastl y sebi, bi moral izvajati posledtce in odstopiti. Tcga pa ni storil, ker se boji, da bi potem moral stopili tudi pred sodišče, da se brani med drugim tudi zaradi Protičevega javnega oČitka, da je moralni morilec pok, Draškoyiča y Hercigonjini zadevi. Dasi je Davidofič, katerega so Pribičevičevci kruto napadli, zopet izyoljen u predsednika stranke in mu je izrecno naročeno nadaljerati stojo dosedaajo politiko, bo Pribičevič še dblje ostal kot minister za ubijanje naše prosvete. Toda, če smemo yerjeti razpravam na radikalskem seslaaku, ki se je vršil minuli tedea, bo Pašič mon»l ali odstopiti ali pa spremeniti nekatere ministre v svoji vladi. Davidovičeva zmaga, od katere si sicer trenotno ne moremo obetati nikakršne spremembe režima, pomenja vendar poraz Pašičeve politike. Eno je gotovo. Volitve se morajo vršiti najpozne- je prihodnje leto. Ljudstvo je spregledalo in pod geslom avloaoniije se pripravlja na volilni boj proti ceatralističaim pijavkam! SOCUALM TECAJ ZA MjLADjEjMČE V CELJU. V dneh 27., 28. in 29. scptejaibra — aied Boiičeui ic Novim letom — priredi SIot. kršč. socijalna zveza za celjsko okrožje pod vodstvom g. dr. Korošca in sodelovaajem 10 izhranih predavateljev v Celju socijalni tečaj za kmelske mladeaiče in može, odbornike ia sodclavre aašib izobiaževalaib, mladinskih (Orli, Mladeaiške zveze!), gospodarskih in političuib orgaaizacij, V prvi vrsti bodo aa ttčaj sprejeti oni mladeniči in aiožje, ki jib bodo za to določila in prijavila zgoraj omenjcna društva. Na prijave posamezaikov se bomo ozirali predvsem iz oaih krajev, kjer društer iii. Prijave treba poslati vsaj do 1. decembra lajništvu Slov. kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. Podrobnosti objaviino v pribodajih številkah «Slov. Gospodarja«.