ft 18.x 1930 Leto LXIII.Tšt. 237 V Ljubljani, petek 17. oktobra I930 Cena Din i.— Izhaja v&afc dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — InseraU do 10 petK a Din 2._, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 200 vrst a Din 2.—, večji lnseratl pettt vrsta Din i Popast po dogovora. Inseratnl dauek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 26. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo Uabtiana, Knaftova mL 5 Telefon št 3122, 3123, 3134. 3125 In 3136. S/ Agrarna konferenca v Bukarešti Odhod naše delegacije s francoskim trgovinskim ministrom Flan-dinom — Sodelovanje agrarnih držav z industrijskimi — Francoski krediti za agrarne države Beograd. 17. oktobra. Snoči je odpotovala skupno s francoskim ministrom trgovine Flandinom v Bukarešto todi naša delegacija, da se udeleži nove konference agrarnih držav, ki bo v dne 18. in 19. t. m. v Bukarešti. Gre za nadaljevanje razgovorov na prejšnjih konferencah v Bukarešti, Sinaji in Varšavi. Sedanja konferenca je važna v toliko, ker pomeni izvrševanje v Varšavi sprejetega sklepa, da se bodo agrarne države perijodično vsako leto sestajale k skupnim razgovorom. V Varšavi sprejete resolucije določajo celo vrsto ukrepov za olajšanje gospodarske krize v agrarnih državah. Na konferenci v Bukarešti bo v smisru varšavskih sklepov izvoljen stalni odbor zainteresiranih držav, ki mu bo poverjena izdelava podrobnega programa za izvedbo resolucij varšavske konference. Našo državo zastopajo na tej kon- ferenci inspektor ministrstva za trgovino in industrijo Milivoj Pilja, načelnik ministrstva za kmetijstvo Velimir Stojkovič in šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraj Tomičić. Zastopniki naše države so odšli na konferenco z največjim optimizmom kljub temu, da ni pričakovati kakih posebnih sklepov, ker gre samo za izvedbo varšavskih sklepov. V zvezi s to konferenco se pripisuje bivanju francoskega trgovinskega ministra Flandina v Beogradu velika važnost. G. Flandin je imel dolge konference z našim trgovinskim ministrom g. Demetrovičem, udeleževala pa sta se jih tudi kot eksperta trgovinski ataše francoskega poslaništva g. Musset in načelnik ministrstva za trgovino Milivoj Pilja. Razgovori so se vršili o gospodarskem položaju Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije m Rumunske v zvezi z akcijo za tesnejše sodelovanje na gospodarskem polju. G. Flandm je pri tej priliki oficiejno obvestil predstavnike naše vlade, da bo Francija nudila agrarnim državam vso možno podporo m sicer v obliki posojil, kakor tudi na ta način, da se bo zavezala prevzeti gotovo količino njihovih agrarnih proizvodov. Francija želi, da pride ruTirnga v celoti vse obveznosti, ki jih je prevzela Nemčrja z mednarodnimi pogod- bami. Ce se bo izvedba programa Bruoan-gove vlade posrečila, bo s tem glavna kriza odstranjena m bodočnost nemškega gospodarstva zasigurana. Finančni minister dr. Dietrich je s svoje strani poudaril, da Bruningova vlada nikdar ni razpravljala o kaki reviziji Yo-ungovega načrta, niti mislila na moratortj. Nemčija hoče izpolniti svoje obveznosti m prva naloga vlade je, spraviti državne finance v red. Nemčija je seveda pripravljena takoj sprejeti francosko posojilo, če pogoji zanj ne bodo pretežki Saški deželni zbor za revizijo Youngovega načrta Draždane, 17. oktobra. Saški deželni zbor je sprejel predlog, v katerem poziva saško vlado, naj posreduje pri državni vladi, da se bo spričo sedanjega gospodarskega položaja z vsem poudarkom zavzela za pričetek pogajanj za revizijo Youn-govega načrta. Protisovjetska gospodarska fronta Naraščajoča konkurenca ruskega blaga v Angliji — Ruski odgovor Madžarom — Padec cen petroleja v Švici BeriJn, 17. oktobra. V predmestja Wed-ding je prišlo še po polnoči do krvavih izgredov. Policija je zasedla vso Kes Lin er-strasee ter zahtevala, da morajo v vseh stanovanjih takoj ugasniti loč. V okna, kjer so opazili loč, Je policija streljala. Zaradi tega je prišlo do krvavega spopada med delavstvom in policijo, dele proti jutru se je policiji posrečilo demonstrante razkropitL Davi je prišlo do ponovnih izgredov pred tvornico AEG, kjer so stavkajoči preprečili dostop del »voljnim. Posredovati je morala policija, ki straži tudi tovarno- Nemogoča italijanska koncesija Rim, 17. oktobra. K vesti nemških listov, da je prefekt v Bolcanu dovolil zopet otvoritev nemških šol na južnem Tirolskem, izjavlja fašistični tisk, da ta otvoritev ni več mogoča, ker se je izkazalo, da so bile nemške zasebne šole stalno ognjišče protiitalijanske propagande. Za primer naj shiži samo za-tvorttev zadnje slovenske šole v Trstu. Za zboljšanje nemško-italijanskih odnosa je v je mnogo možnosti, vendar ne gre, da bi Nemčija zahtevala tako absurdne koncesije, kakor je zopetna otvoritev nemških šol. O tem seveda sploh ne more biti govora. Sklepi fašističnega Izgredi brezposelnih v New Yorku Spopadi s policijo — Prizadevanja za omiljenje brezposelnih Newyork, 17. oktobra. V zadnjem časa so v Newyorku in v ostalih večjih industrijskih centrih nemiri in izgredi brezposelnih na dnevnem redu. Snoči so poskušali brezposelni demonstrirati pred new-vorškim magistratom. Policija je morala uporabiti orožje ter je bilo v spopadu 10 ljudi težje ranjenih. V newyorških finančnih in industrijskih krogih mnogo razpravljajo, kako bi se dalo zajeziti nadaljno naraščanie brezposelnosti in priskočiti brezposelnim na pomoč. Mestna občina je zaenkrat sprejela začasno v službo nad 4000 brezposelnih, ki jih uporablja za nadziranje in čiščenje parkov. Plačujejo jik po 4 dolarje na dan, kar smatrajo za n»-nirnum, potreben za vzdrževanje rodbine. Razen tega je bila osnovana posebna organizacija Lndustrijcev in finančnikov, v kateri sodelujejo nad odličnejši predstavniki gospodarskega sveta, ki si je nadela nalogo, iskati dela in zaslužka za brezposelne. Razen tega se je ta organizacija obvezala prispevati po 150.000 dolarjev na teden za podpiranje brezposelnih. Senzacifoname aretacija v Kruppo-vih tvornicah Magdeburg, 17. oktobra. Senzacijo je izzvala aretacija treh nameščencev podjetja Krup-Gruson. Dva inženjerja Baer in Mieoh ter risar Kalenbach so ukradli baje važne risbe ter jih hoteli prodati sovjetski Rusiji. Pri hišni preiskavi so našli risbe o zelo dragocenih patentih. London, 17. oktobra. Rusija nadaljuje gospodarsko ofenzivo proti zapadnim državam. Zadnje dni so prispele iz Rusije ogromne množine konoplje m sladkorja, ki dela občutno konkurenco angleškemu blagu. Sploh se opaža zadnje čase, da sovjetsko blago vedno močnejše pritiska na angleškem trga m ruši cene domačim proizvodom. Zato so se obrnili angleški gospodarski krogi na v4ado z zahtevo, naj v čim večji meri omeji ruaki uvoz. Na drugi strani je angleška vlada dovolila Rusiji veiike kredite v nameri, da omogoči izvoz angleških itKhTOtrrjskih proizvodov v Rusijo. Nekateri krogi si razlagajo forsirani izvoz Rusije s tem, da je nastalo tamkaj veliko pomanjkanje kapitala, ki ga potrebuje sovjetska vlada za izvedbo petletnega gospodarskega programa. Izvoz nekaterega blaga iz Rusije se je nasproti preteklemu letu potri deseteri 1, d oči m je izvoz drugega blaga nekoliko padel. Splošno se bavi j o angleški gospodarski krogi z načrtom, da bi se ustanovila skupna evropska fronta proti sovjetskemu dnmpingu. Stvar je pa zelo težko izvedljiva, ker izvažajo evropske države v Rusijo velike količine industrijskih izdelkov, katerih izvoz bi v primeru bojkota ruskega blaga popolnoma prenehal. Mo?kva, 17. oktobra. Akcija za ustanovitev protisovjetske gospodarske fronte je naletela pri ruskem časopisju na ostre kritike. List >Izvestja< ostro napada Madžarsko, ki se je odzvala pozivu Francije na boj proti sovjetom, in naglasa, da so vse trditve proti sovjetskem dumpingu izmišljene in da ima cela protisovjetska akcija izključno pohtjeno ozadfe. List zakljnenje, da si je Madžarska s svojim nastopom sama veliko škodila. Madžarski industrijei se skušali plasirati svoje industrijske izdelke v Rusiji, njihovi upi so pa sedaj zaradi ne-umljivega stališča madžarske vlade popolnoma uničeni. Ženeva, 17. oktobra. Sovjeti so napovedali vojno inozemskim petrolejskim koncernom. V Švici je padla cena petroleju od 55 na 53 centi mov za liter. Sovjetski agenti so prejeli nalog, naj še nadalje z vsemi sredstvi pritiskajo cene petroleju. Rumurrski kraljevski rodbinski svet Bukarešta, 17. oktobra. Kakor poroča >Lupta«, se je vršil pretekli teden na kraljevem gradu v Sinaji rodbinski svet, ki sta se ga udeležili tudi jugoslovenska kraljica Marija in bivša grška kraljica Elizabeta. Kraljevska rodbina se je posvetovala o novi razdelitvi dedščine po kralju Ferdinandu in določitvi novega statuta za ru-munski kraljevski dvor. Rumttrtski patrijarh odstop?! Bukarešta, 17. oktobra. Patriarh Kri-stea, ki je bil prej član regentskega sveta, je zaradi znanega spora med vlado in kraljem odstopil. Boji v Brazi&tf Newyorfc, 17. oktobra. Brazilski revohi-cijonarji poročajo iz Porta Alegre, da so prestopile k upornikom mnoge številne vladne Čete z municijo m orožjem vred. Pri Mineirasu se je vdal 11. vladni polk. Mesto samo je maralo brezpogojno kapi- sveta Rim, 17. oktobra. AA. Na snoeni seji je veliki fašistični svet sprejel zakonski načrt o pravnem položaju milice. Svet je pri tej priliki vzel z zadovoljstvom na znanje, da so črne srajce iz lastnega nagiba ponudile svojo obvezno desetletno službovanje v milici. Svet je nato razpravljal o športnem udejstvovanju žene. Po razpravi o tem vprašanju je sklenil pozvati predsednika ohmpskega odbora, naj omeji to udejstvovanje v toliko, da preostane ženi njeno prirodno in materinsko poslanstvo. Zatem se je svet spomnil fašistov, ki so postali žrtve v inozemstvu. Vseh skupaj je bilo ubitih v inozemstva 34 fašistov, 23 je bik> težko ranjenih, 189 pa je bilo lažje poškodovanih. Novi izgredi v Indiji Bombay, 17. oktobra. Policija 3* aretirala včeraj v mestu 250 osbe. Število are-tirancev se je povišalo tako na 430. V mestu je proglašeno tridnevno narodno žalovanje. • Pri Moraabadu se je zbralo nad 3000 ljudi, ki so hoteli videti politične are ti rance. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov med demonstranti in policijo, v katerih je bilo ranjenih 17 poHcistov in veliko demonstrantov. * Nova ležišča zlata Toronto, 17. oktobra. Kakor poročajo, so odkrili v Matachevanu, v okraju severnega Ontarija, bogata zlata ležišča. Na mesto je odšla cela armada špekulantov z vsemi možnimi prometnimi sredstvi od letala do čolna. Akcija proti pekom v Budimpešti Budimpešta, 17. oktobra. Že dalje časa obstoja v Budimpešti proti pekomt ki se kljub padcu cen moke in žita obdržali skoro nespremenjeno visoke cene za kruh, veliko nerazpoloženje. Žitni dobavitelji iz Transdanubije so se sedaj izjavili pripravljene, da v najkrajšem času, najkasneje do 11. novembra zgrade v Budimpešti veliko pekarno za kiuh v lastni režiji. Prodajali bodo kruh ceneje kot peki, prvi dva dneva pa ga bodo delili zastonj. Moko bodo kmetje mleli v svojih mlinih ter jo v lastnih avtomobilih dovažali v Budimpešto. Da bo prebivalstvu še bolj ustreženo, bodo prodajali tudi kruh z maslom. Kmetje nameravajo v bodoče dovažati v mesto tudi razne druge proizvode, ne da bi jih prodajali v drugo roko. Za brezplačno razdeljevanje kruha so dobavitelji že najeli večje Število mladih in lepih dam. Priprave za kronanje abeshrSkega cesarja London, 17. okt. AA. Včeraj je odpotoval vojvoda Gloucesterski v Abesinijo, kjer bo zastopal kralja Jurija pri kronanju etijopskega cesarja. Vojvoda bo prinesel cesarju poseben dar angleškega kralja. Udeležil se bo tudi lovske ekspedicije v angleSko Somalijo. Rekordni poleti v Avstralijo London, 17. oktobra Oba avstralska letalca Kinesfordt Smith in letalski poročnik HiU sta na svojem poletu iz Anglije v Avstralijo dosegla nove uspehe. Smith je prispel včeraj v Singapore in je prekosil dosedanji rekord Hinklerja za 5 dni. Poročnik Hill je pristal na letališču v Ba tavi ji in je kmalu nato startal proti Zera-daji. Tudi Smrth je že dva dni na boljšem od Hinklerjevega rekorda Zadnji del svojega poleta preko Tihega morja namerava TJM ii ■ r1111 i J J m ■ ii ■ 1M Londonska avtomobilska razstava London, 17. okt. AA. Včeraj je bila otvorjena v Olimpiji velika razstava avtomobilov, ki bo trajala do 25. oktobra. Razstavljenih je 509 modelov avtomobilov, od teh 292 angleških. Zastopane so vse države, ki proizvajajo avtomobile. Razstava ima ogromen obseg ter so razstavljeni 2 do 12-cilinderski avtomobili, ki veljajo od 100 do 2000 funtov šterlingov. Cene avtomobilov so skoraj za vse vrste padle, čeprav se opaža znaten napredek v opremi in izdelavi. Ženski letalski rekord Los Angelos, 17. oktobra. Avstralska le-talka Keith Miller je prekosila ženski rekord za polet preko Zedinjenih držav iz Newyorka v Kalifornijo. Inozemski železniški strokovnjaki za Perzijo Teheran, 17. okt. AA. Parlament je sprejel zakonski načrt ki pooblašča vlado, da imenuje za prihodnji dve leti pet inozemskih veščakov za železnice. Vlada bo nastavila po enega francoskega, ameriškega, nemškega, belgijskega in poljskega inženjerja. Njihove plače ne bodo presegale 25.000 šterlingov. Povratek ruske mornarice tz inozemstva Sevastopoi, 17. oktobra. Semkaj se je vrnilo s potovanja v inozemstvu črnomo*-sko vošoo brodovje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.73. — Berlin 13.405 — 13.436 (13.4?). — Bruselj 7.8642. — Budimpešta 9.8796. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 792.61 — 795.61 (794.11). _ Newyork 56.406 (kabel). — Newyork 56.195 — 56.395 (56.295). — Pariz 220.10 — 222.10 (221.IO). — Praga 166.95 — 167.75 (167.35). _ Trst 294.10 — 296.10 (295.10). INOZEMSKE BORZE. C«rih. Beograd 9.1285. _ Pariz 20.1775. — London 25.01. — Newyork 514.60. — Bruserj 71.75. — Milan 26.94. _ Madrid 49.60. — Berfm 122.40. — Dunaj 72.57. — Sofija 373. — Praga 15.27. — Varšava 57.65. — Budimpešta 90.1*5. — Bukarešta Stran 1 >S L O V E N S K I N A R O D<. dne 17. oktobra 19Sf> Stev. 237 Boben neusmiljeno poje Na vsakega 12. Ljubljančana pride letos odposlal Ljubljana, 17. oktobra. Eden najbolj zanimivih oddelkov v sodni palači je izvršilni oddelek v pritličju. Ko stopig v palačo in kreneš na levo, zapaziš takoj na hodniku velike deske, na katere nabijajo sodni sluge razne sodue oglase o rubežnih in sodnih prodajah zamoljenih premičnin. Te des&e niso biie Se nikoli prazne. Dnevno visi na njih okoli 100 dražbenih oklicev. Vse te dražbe seveda ne pridejo do izvršitve, ker veČina poravna svoje obveznosti tik pred dražbenim narokom. Prva vrata izvršilnega oddelka vodijo v pisarno pisarniškega predstojnika g. .Josipa Rainerja. V njej je vedno mnogo strank, ki si dajo potrditi podpise na raznih listinah. Letos je bilo potrjenin že okoli 4200 podpisov. Približno toliko je bilo overovljenih tudi prepisov, število do danes potrjenih'"podpisov daleč presega lansko število — potrjenih je bilo namreč 301&. Za vsako potrdilo je treba plačati takso, ki znaša 15 Din. Pri g. Rainer-nerju je tudi denarna knjiga, kjer se vpisujejo denarne globe in druge pristojbine. Glob je vpisanih 484, pristojbin pa že 3300. Delo v izvršilnem oddelku je ogromno in ga osobje jedva zmaguje. Čeprav je v službi od ranega jutra do poznega večera. Izvršilnih organov je skupno S, ki imajo čez glavo dela, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: Do danes je bilo vloženih okoli sisOO eksekucij, od teh na mobilije, razne dragocenosti in druge premičnine 5300, na prejemke in tirjatve 1200, na nepremičnine 50 in za prisilno izpraznitev stanovanja 250. Pri izvršbah na premičnine je prišlo v okoli 200 primerih do prodaje. Lani je bilo -~ —šenih eksekucij na nio-bihie 6509, predlanskim pa 6612. Proračun ljubljanskega šolstva za 1.1931 Včeraj popoldne je razpravljal in sprejel Krajevni šolski odbor v Ljubljani po blagajniku, gosp. obč. svetovalcu Ant. Li-kožarju predloženi proračun ljubljanskega osnovnega in meščanskega šolstva, otroških vrtcev i. dr. Dovolile so se za vzdrževanje poslopij, pohištveni inventar^ učne potrebščine i. dr. sledeče vsote in sicer: I. mestni otroški vrtec 15.670 Din, II. mestni otroški vrtec 44.760 Din, Otroški vrtec pri Uršulinkah 2270 Din, I. mestna deška osnovna šola na Ledini 251 060 Din, IL mestna deška osnovna šola na Grabnu 202.872 Din, III. mestna deška osnovna šola na Vrtači 172.975 Din, IV. mestna deška osnovna šola na Prulab 169.710 Din, Osnovna šola na barju 71.675 Din, VI. mestna deška osnovna šola v Sp. Šiški 283.310 Din, I. dekliška osnovna šola pri Sv. Jakobu 352.190 Din, III. dekliška osnovna šola v Mladiki 140.850 Din, IV. dekliška osnovna šola v Sp. Šiški 101.900 Din, Manjšinska osnovna šola na Cojzovi cesti 5 11.450 Din, I. deška meščanska šola na Prulah 16.000 Din, II. deška me ščanska šola v Sp. Šiški 27.300 Din. I. dekliška meščanska šola pri Sv. Jakobu 15.410 Din, II. dekliška meščanska šola v Sp. Šiški 12.200 Din. Lichtenturnov zavod 26.600 Din, Uršulinske dekliške šole (zunanji) 26.262 Din, Osnovna šola v Marija-nišču 4800 Din, Okrajna učiteljska knjižnica 7000 Din. Krajevni šolski odbor 14.000 Din, Nova šola za >Svetokrižki okraj« (prvi obrok) 200.000 Din, proračunska re zerva 10.000 Din, Otroški vrtec v Marija nišču (za ustanovitev 25.000 Din, skupaj 2,180.864 Din za šolsko leto 1931. Študijska knjižnica ln gl V 235. št. >Slov. Narodac z dne 15. t. m. čitam: s-Drž. studijska knjižnica počasi oživlja« in dalje sreči je sedaj zago- tovljena biblioteki palača — stala bo v eni vrsti z univerzo na križišču Gosposke ulice in Novega trga. Ker se zadnje čase toliko govori in piše o lutkarstvu pri nas in v drugih državah in nimamo še reprezentančnega lutkovnega gledališča, kakor ga imajo bratje Cehi v Pragi na Marijanskem trgu v mestni knjižnici, stavim sledeče vprašanje merodajnim faktorjem v razmišljanje: Ali bi ne kazalo — še predno se pošljejo načrti v Beograd — rezervirati v suterenu drž. studijske knjižnice dvorano za bodoče vzorno lutkovno gledališče po vzorcu češkega »Kraljestva lutk«, ki ga prof. mojster Plečnik prav dobro pozna? Tako gledališče bi prav gotovo delalo Ljubljani čast in bi se z grandijozno gesto rešilo to pereče vprašanje, ki je po ukinitvi Klemenčičevega gledališča ostalo na mrtvi točki. Poglaviten je za sedaj lokal. Ne gre za bogve kakšno spremembo prvotnega načrta mojstra Plečnika. Mislim, da bi mu ne delalo nobenih težav. Saj bi šlo v glavnem le za prepustitev gotovega kompleksa v palači bodoči snujoči se upravi, ki bi imela nalog skrbeti za vse drugo. Načrt vzornega lutkovnega gledališča bi nam uprava oziroma mesto Praga ra-devolje posodilo. Ce se Ljubljana modernizira, naj se tudi v pravcu učinkovite pravljične vzgoje nase mladine. Zidati moramo temelj prosvetnega dela od spodaj navzgor. Naj se o tem predlogu razmišlja! po ena eksekucij a. — Urad, Id je 150.000 pisem Glede eksekucij na prejemke in tirjatve je zanimivo, da gre v večini primerov za zarubljene stalne mesečne place privatnim in državnim nameščencem. Zemljišča so bila prodana na javni draži-^ c'o danes 22 posestnikom, lani cčto leto 76. TJspeh eksekucij je v tretjim primerov negativen, ker zarobljeni nimajo rubljivib predmetov ali pa ostane dražba premičnin brezuspešna, ker ni kupcev zanje. Posna« yr"~* razmer trdijo, da bi kupcev bilo d-v volj. Če bi se ustanovile javne dražbalnice. kakršne imajo druga večja mesta. V izvršilnem oddelku je tudi poštni oddelek za ekspedicijo vseh poštnih pošiljk deželnega in okrajnega sodišča. Oddelek odpremi vsa priporočena in navadr:; pisma, tako da jih pošta prevzame samu številčno. Dnevno ekspedira oddelek pr vprečno 600 priporočenih In navadnih p? sem. Letos jh je že okoli 150.000. Lani lih je nad 250.000. Letos jih bo najbrže mar i Izvršilni organi vedo povedati iz svoje prakse najrazličnejše dogodivščine. Na Ižanskem je nedavno žena zarubljenca na gnala izvršilnega organa z burki jami. še le ko je dobil orožniško asistenco, je mogel opraviti svoje delo. Žena bo sevedć kaznovana za svojo bojevitost. Drug izvršilni organ je spravil ko,o pri nei:cm posestniku. Ko se je vračqi mu je posestnik zabrusil: >č3e bi bil vede* da ste eksekutor, bi vam kolo vrgel r hribu doli, ne pa ga vam hranil !< Težka je služba izvršilnih organov! Do novega leta bo Število ekseku predvidoma naraslo na nad 8000. Ce •.-čunamo, da ima Ljubljana z najbližjo ok-> lico 100.000 prebivalcev, vidimo, da pride na vsakega 12 prebivalca po ena ekseku-cija! Izvršilni oddelek bodo v najkrajšem času razdelili v dva oddelka, s čimer upajo doseči večjo ekspeditivnost. / Polkovnik švabić v LJubljani Jutri ob S. se pripelje z beograjskim brzovlakom v Ljubljano polkovnik Stevan š v a b i č( tajnik Aerokluba kraljevine Jugoslavije, G. polkovnik prihaja v Ljubljano kot delegat Aerokluba Ogledal si bo letala ljubljanskega Aerokluba, za katerega delovanje se zelo zanima, obenem pa prihaja v Ljubljano kot star znanec. Saj ga vežejo na njo prijetni in neprijetni spomini. Pred 12 leti je namreč ustavil prodirajoče- Italijansko armado na Vrhniki, pognal Italijane nazaj do Logatca in preprečil, da niso prodrli do Ljubljane in do Trbovelj, po katerih s*o imeli največje skomine Trni LeissSellnerjevi v slovo Zavel je mrzli veter cez grobove... Obstali smo ob novem grobu in zaplakali. Mimo nas je šla smrt in izbirala novo žrtev. Toša, zakaj si bila ravno Ti tisti, ki Ti nebo ni dalo živeti; zakaj si nas zapustila tako rano, v najlepšem cvetju svoje mladosti? Ves čas smo čakali, se bali in upali, toda zaman. Neizprosna smrt je posegla med nas in Te nam iztrgala iz naše srede. Beli GMbt na gredi, strt po jutranji slani... Vsa leta bila si med nami, delala z nami, se veselila z nami in z nami si delila boli. Bila si sestra med sestrami in med brati. Spoštovali in ljubili smo Te, kakor si nas ljubila Ti. Zakaj so Ti štrli peruti, Sokolića mlada? Med nami je bila smrt in mi plakamo ob Tvojem mrtvaškem odru strti in razočarani nad usodo. Vrzel, ki si jo zapustila med nami. ostane za vedno neizpolnjena. Pogrešali Te bomo kot idealno, nesebično sokolsko delavko, za Teboj pa ostane trajen spomenik, ki si si ga postavila s svojim sokolskim delom. Težko nam je slovo od Tebe, kakor je bilo težko Tvoje slovo od življenja. Kakor nebogljena deca Te bomo spremili na Tvoji zadnji poti, v grob pa Ti bomo nasuli mehkega cvetja, da Ti bo lažja zemljica, v kateri boš spala. Na grob Ti bomo vsadili rožo, ki bo pognala c\ et iz Tvoje srčne krvi. romali borno k Tvojemu tihemu domu in se bomo pogovarjali s Teboj, kakor nekdaj, ko si bila med nami. Spavaj mirno in sladko, sestrica mila, in naj Ti bo lahka zemljica rodna! sokol n. Iz Laškega — Obrtniško zborovanje. V nedeljo se je vršil v hotelu Tadina izredni občni zboi Obttneg.a društva, ki je bil prav dobro obiskan. Zvezo obrtnih društev so zastopali gp. zbornični svetnik Golečar, iuve-lir Lečnik, tajnik Zabkar. starosta slovenskih obrtnikov Ivan Rebek in komisar 2o-her Društvo, ki le obhajalo svojo lOlet-nioc, je izvolilo v znak hvaležnosti neumornega načelnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josipa Rebeka za svojega častnega člana, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Enako je bila z velikim navdušenjem sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Ve!, kralju ter zahvala kr. banski upravi in Zbornici TOI. Prvi je obširno poročal načelnik društva g. Blaž Zupane o delovanju društva, o uspehih, o naraščaju, o predstojećem delu itd. Darjše poročilo o organizaciji in davkih je podal tajnik Zveze g. Žabkar. G. Rebek je refe-riral o ustanovitvi produktivnih zadrug. — Službeno iz Sekcije ZNS. Delegirajo se k prvenstvenim tekmam dne ld. oktobra 1930 na igrišču Primorja: Ob 10.45 uri SK Slovan : SK Korotan — g. Betetto; na igrišču Ilirije: ob 13.45 uri SK Ilirija II : SK Grafika II — g. Czernv; ob 15.15 uri SK Ilirija I : SK Grafika I — g. Cim-perman. V Mariboru: SK Železničar : SK Svoboda — g. Nemec; ISSK Maribor : SK Rapid — g. Deržaj. — Ilirija v Novem mestu. V nedeljo 19. t. m. gostuje old-boys moštvo prvaka Slovenije — SK Ilirije v Novem mestu proti jesenskemu prvaku podeželskega prvenstva LNP SK Elanu. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker bo borba med starimi tektiki Ilirije in mladim borbenim moštvom Slana precej izenačena. prt\ .aiuiu ijcu Pe polomu na »oški troo-ti so Italijani prodirali naprej in pod belimi zastavami zasedli Trst. Gorico, Kras, Postojno in Logatec ter dospeli prav do Vrhnike. Nihče se jim ni postavil v bran, j saj so bili zavezniki. V teh kritičnih dneh nam je usoda poslala na pomoč peščico Srbov. Dne 5. novembra je prispelo iz raznih avstrijskih raborišč v Ljubljano okoii 700 Srbov, ki so se hoteli preko Zagreba vrniti v domovino. Srbske vojake je sprejel in ustavil na kolodvoru na lastno pest takratni deželni poslanec Adolf Ribnikar. jim pre-dočil kritičen položaj in nevarnost, ki je pretila od bežeče, desorganlzirane in demoralizirane avstrijske vojske ter od Italijanov. Prosil jih je. naj ostanejo v Ljubljani in naj kot zavezniška vojska vzdržujejo red ter ustavijo italijansko prodiranje. Junaški srbski vojaki, ki so se od leta 1912 neprenehoma borili, ki so imeli za seboj strašna leta trpljenja in gladovanja v ujetniških taborih, so bili takoj pripravljeni prekiniti pot v zasoljeno domovino in pomagati Slovencem. Tej peščici vojakov je poveljeval takratni podpolkovnik Švabić, mož širokega obzorja in neverjetne energije. Izprevide^ je takoj kritični položaj in sklenil je ustaviti Italijane. Poslal je italijanskemu poveljniku na Vrhniki naslednji poziv: »Vojska kraljevine Srbije je v imenu antante zasedla ozemlje Ljubljane. Ijaain povelje preprečiti vsak pohod zavezniških italijanskih čet v to zasedeno pokrajino. Bilo bi mi zelo neprijetno, ako bi moral pri izvrševanju tega povelja uporabiti orožje, za kar imam pooblaščenje. Ako bi moralo priti do prelivanja zavezniške krvi, odklanja srbska vojska vsako odgovornost. Prosim komandanta, da odredi, da se zavezniška italijanska vojska ustavi na razvodju Soče in Save, dokler kraljevska srbska vlada ne uredi tega vprašanja s kraljevsko italijansko vlado. Poveljnik srbskih čet v Sloveniji, podpolkovnik Stevan švabič.« Da podkrepi svojo zahtevo, je odšel svabič s svojimi oboroženimi Četami kljub pomislekom takratnega predsednika slovenske narodne vlade proti Vrhniki in Italijani so se umaknili pred srbskimi šajka-čami. ako je podpolkovnik svabič takrat rešil j^jubljano. V priznanje njegovih zaslug je ljubljanski občinski svet. imenoval eno mestnih ulic po njem. G. polkovniku kličemo: Dobrodošel! Debi ge Scherkasaovs V ulogi Brede — snuderlove drame »Pravljica o rajski ptici< — je sinoči nastopila prvič na dramskem odru diletantima ga. Slava Sever j ev a-Scherbanova. V njenih nastopih na odru Delavske zbornice v družbi njenega učitelja režiserja Bratka Krefta smo čuli toliko ugodnega, da smo bili na njen debi pred našo -dramsko publiko upravičeno radovedni. Rad konstatujem, da je ga. Se ver jeva prav dobrodošla našemu dramskemu ansamblu: zunanje prijetna, moderno elegantna pojava je, svobodnih, uglajenih kretenj, ugodnega, dovolj obsežnega glasovnega materijala, naravne, živahne mimike in nedvomne igralske nadarjenosti. Čustvena je in temperamentna, torej ne dolgočasna. Bredo je igrala umernejše in mirnejše, manj vihravo in kričavo, kakor smo jo čuli prvič. Seveda jo je pri prvem nastopu nekoliko ovirala še razumljiva trema, ki se je izražala spočetka v nekara jokavem tonu. A tudi to se je kmalu izgubilo. Le včasih ji je glas utrnil in ji je bila govorica radi brzine manj razumljiva. Tega in onega se ji bo pač še vaditi in učiti. Z večjo rutino na odru pa postane nedvomno prav BimpatiCna In široko uporabna igralka. Debitanko je sprejela publika z živim zanimanjem in iskreno pohvalo, ki je našla izraza tudi v dveh šopkih. Ako upoštevamo, da je imela za svoj nastop le dve izkušnji, moramo priznati, da je dosegla popoln uspen. Fr. G. Žalostna obletnica šele prvo leto je davi preteklo po smrti Vladimirja Gortana In, čeprav rana se peče kakor prvi dan in Se vedno slišimo strele, vendar se nam zdi, da so minila že leta po tragediji v Pulju. Toliko strašnega je moral pretrpeti naš izmučeni narod v enem samem letu, da ne moremo verjeti, kako je to mogoče prestati v tako kratkem času. Saj bi pod tolikimi mukami, razdeljenimi na dolgo dobo cele generacije, moral omagati najbolj žilav narod — le naš ni še klonil niti za trenutek. Čeprav krvavi iz vsak dan novih ran že dolga, mnogo predolga leta. Ta nepremagljivi življenjska sila naroda je pa tolažba tudi v najtežjih dneh. Tolažba tako Čudodelna, da se prerajamo v najhujšem trpljenju '-akor železo pod kladivom in feniks v ..gnju do še večje odpornosti, še širšega razmab- in še višjega poleta. Sinoči pred letom je izredno sodišče pod predsedstvom od tedaj znanega generala Cristija obsodilo v Pulju kmečkega fanta Vladimirja Gortana na smrt, njegove še mlajše tovariše Viktorja Bačca. živka Gortana, Dušana Ladovca In sedemnajstletnega Vekoslava Ladovca pa vsakega na 30 let ječe. Zato, ker bo ljubili svoj narod in so bili zvesti materinemu jeziku. Istrski Hrvatje so imel5 že pred vojno najhujše politične boje z Italijani in taliia-naši. pose" -n so pa pri volitvah zmagovaU v okolici Pazina. Niti po prevratu se zavedni kmetje niso zbali močnega nasprotnika in v sprevodu so 1. 1921. korakali hrvatski kmetje na volišče, na Kamusbregri j jih pa Italijani sprejeli s streli ter jih eč ranili, da so se zavedni kmetje morali >rniti na domove, ne da bi volili. Z orož> —n so zadržali Italijani Hrvate tudi tri * a pozneje, da niso mogli glasovati. Pri takoimenovanem plebiscitu, ko je . le za manifestacijo v prid fašizmu, je pa znani pazinski načelnik Camur zapove-dal, da morajo vsi Hrvatje na volišče, seveda da oddajo svoje glasove za fašizem. Prfrjam se je udalo malo število po večini starejših ljudi in so šli zopet korporativno v Pazin. Na Kamušbregn so iz gozdiča prasnili streli, a ranjen ni bil nihče. Tedaj je pa med razpršene Hrvate počila sab*a s popolnoma druge strani in dva «?ta bila ranjena. Tuhtan je poškodbam pozneje podlegel. V 30 km oddaljeni Brestovici je bila ob istem času razpršena tudi druga skupina Hrvatov. Aretirana je bila dolga vrsta hrvatskih mož in fantov, češ da so oni s streljanjem preprečili udeležbo pri volitvah. Mnogo so jih izpustili ali obsodili na male kazni, ^e imenovanih pet mladeničev je pa izredno sodišče ki ie v ta namen prišlo iz Rima v Pulj, obsodilo na najstrožje kazni. Kratka razprava pa ni pojasnila dogodka, čeprav je ugotovila, da so neki fantje res streljali in preplašili volilce, nikogar pa niso ranili, ker so streljali v zrak — kdo je pa oddal salvo med Kanrušbregom in Pazinom, je ostalo nepojasnjeno. Pazinski okoličani so preverjeni, da so, kakor prej že pri dveh volitvah, tudi sedaj napadli kmete pazinski talijanaši, za Vladimirja Gortana so pa izpovedale priče, da je bil pri napadu v Brestovici in torej ni mogel ustreliti 30 km oddaljenega Tuhtana. Vendar je bil Vladimir Gortan na današnji dan pred letom dni ustreljen. Taki dokazi so pa zlasti po zadnjem tržaškem procesu prepričali ves svet, da so žrtve puljskega in tržaškega procesa padle le za svoje obupno ogorčenje proti zatiralcem avtohtonega naroda, ki mu fašizem brani živeti človeka vredno življenje na rodni grudi, in ves kulturni svet danes spoštuje mučenike vroče ljubezni do svojega naroda. Iz gledališke pisarne DRAMA. Schillerjevi »Razbojniki« v ljublja.i ski drami. Po presledku skoro 20 let se ponovno vprizore v slovenski drami SchU-lerjevi ^Razbojniki, ki so brez dvoma ndj boljše dramatsko delo slavnega nemškega klasika, Petdejanska igra je polna mlade niškega zanosa, pa tudi razburljivih prizorov. Ima pa tudi veliko privlačno moč do publike, kateri je to delo izmed klasičnih del nemške literature nekako najbolj pri srcu. Poleg gospe šaričeve, ki igra Amalijo, nečakinjo vladajočega grofa Me-ora, nastopijo v glavnih vlogah: gg. Bra-tina kot Grof Maksimiljan, njegova «»:nuva sta: Kari — g. Lev ar in Franc — g. Že-leznik. Spiegelberg je g. Kralj, Schw^lz«r g. Cesar, Grimm — g. Kaukler, Scimfterle — g. Potokar, Roller — g. SkrblnSek, Raz-mann — g. Sancln, Kozmski — g. Jan. To so Libertlni, pozneje razbojniki. Ostale vloge so v rokah gg. Lipaha, Pluta ln Jermana. Začetek predstave je točno oh 20. uri, konec ob pol 23. url. Predstava se vrši izven abonmana, pri običajnih dramskih cenah. OPERA. Ljubljanska opera vprizorf v soboto 18. L m. Schubert-Bertejevo opereto >Vri treh mladenkah«. V partiji Schube-ta na stopi g. Jelačin kot gost. Ostala zasedba kakor običajno, dirigra opereto g. ravnatelj Polič. Predstava se vrši pri zdižar.ih ljudskih opernih cenah. »Grofica Marica« kot popoldanska ljudska predstava. V nedeljo popoldne se poje v naši operi najbolj privlačna in najbolj priljubljena opereta Grofica Marica z gospo PoLičevo v naslovni vlogi. Dirigent je g. Neffat. Cene znižane, ljudske. Josip Križaj kot Knez Gališki, Vladimir Jaroslavič v operi Knez Igor. V ne deljo zvečer se ponovi v ljubljanski ->peri Borodinova opera »Knei Igor« z gospojom Primožičem v glavni naslovni vlogi. .iar;>-slavno poje ga. Thierrvjeva, kneza Ga:.-škega pa prvič na našem odru g. Josip Križaj. Opera »Knez Igor« žanje pravkar po Evropi velike uspehe. Vprizorili so jo z največjim uspehom na državni operi v Berlinu in kritika pravi, da je glasba naj- večja umetnina svetovne literature, polov ski plesi pa so biser Simfonična glasbe sploh. Z ogromnimi pripravami priprav", te dni premijero te ppfo broška opera, kjer bo pel Kneza Igorja Ljubljac snom dobro znani baritonist g. Nikola Cvejič Opozarjamo na nedeljsko predstavo »Kneza Igorja«, ki se vrši pri znižanih opero a cenah. KOLEDAR. Danes Petek, 17. oktobra 1930. katoličani: Hedvika. pravoslavni: 4. oktobia. Stevan. D A X A š NTE PRIREDITVE. Drama Ln opera zaprti. Kino Matica: Tango ljubezni. Kino Ideal: Bremen Film ZKD Kino Ljubljanski dvor: Pat in Fatachoa stara pomorščaka. DRŽIRNK LEKARNE. Danes: Bahovec. Kongresni trg, L's*ar. Sv. Petra cesta, Hočevar. Sp. Šiška. «aCiMy ^ Ta filmska opereta je višek filmske t»meinOFti po svoji izborni režiji, glasovnih in zlasti še barvnih efektih, pa tu<1: igra sama na sebi nudi prvovrsten užitelc, ki mestoma ne zaostaja za umetniškim. Američani so se tokrat postavili in nas prijetno presenetili. Ker je film I00'~c koloriran, barve so Izredno dobro po .ločene, popolnoma naravne, bo ze zaradi tega senzacija za Ljubljano. NcisU'"t-0 vlogo Igni slovita Marilvn Mille-. najlepša zena Amc-rike. V velemestni restavraciji, ▼ X e w y or kU, sluzi za natakarico. Mlada, lepa ln ambl-cijozna je mala Cilly. Njen sen je postati slavna plesalka A realnost je kruta Ona pleše le med mizami restavracije, med si-kanami nervoznih ln nestrpnih gostov. Upanja ni. V tolažbo ji je le lep fant, icl jo hodi dan za dnem občudovat. Govore samo oči skozi okno restavracije. Nekega dne se ji nasmeje sreča, ampak samo za hip. V restavracijo pride mi-ster Hooper s svojo ženo. Cilly posname iz njunega pogovora, da bodo potrebovali na proslavi zaroke hčere milijonarja Brocka odlično plesalko. Vsa srečna se takoj ponudi Hooper ju ln vzbičeaa zapleše pred njim. Pogodba je sklenjena, Cilly je vsa iz sebe od veselja. Pozabila je, ia je še vedno natakarica, v vzničenju zvrne vso večerjo po Hooper ju in angažma splava po razliti juhi, poleg tega pa še izgubi službo. Dobi drugo službo. Slučajno jo zopet najde njen občudovalec, ki pride kot gost na restavracijski vrt, kjer ona streže. Odkrije mu srce, vse svoje trpljenje, revščino in sanje, Vzljubi jo že bolj. Zato nagovori lastnika restavracije, naj dovoli Cllly nastopiti za poskus na njegovi vrtni pozornici, kjer nastopajo njegove plesalke. Cilly doseže presenetljiv uspeh. Samo njen dragi znanec Blalr Farrel (Alez Gray) jI ne pride čestitat, moral je prej oditi, natakar Je pa nI obvestil, ker nI njegovega naročila razumet Sreča ni bila popolna Njenemu nastopu Je pa slučajno prisostvoval tudi mr. Hooper. in njen ples ga je zelo navdušil. Ker Je še vedno v zadregi za plesalko, ki bi naj nastopila na proslavi zaroke, pridobi skrivaj Cilly za nastop na proslavi. Igrati pa mora vloso neke proslule plesalke, da je atrakcija za razvajene milijonarje večja Vidimo bajno razkošje ekscentričnih plutokratov. Kraljestvo dolarja Dolarija. Blesk zlata, čudeže denarja. Karakteristika plutokracije. Slavnost se vrši za naše evropske pojme z nezaslišanim pcreiporu. Dolarji... Cilly pleše težke plese izborno, umetniško. Zadivljeni so tudi prenasičenJ Američani. Vse je pravljično, velemestna velikopotezno, — program slavnost! Je bogatejši ln bolj izbran kot svetovnih baletnih odrov. Nad vsem Je pa zvezda — Cilly. Med milijonarji In milijarderji pa se kre-tajo evropski ex- in laži-princi. Emigranti aristokrati. Princi-natakarji... Razglase zaroko oficielno; zaročenec js Blair Farrel! Cilly je strašno iznenađena Ampak — tako mora biti, njega, Farrela, so že dolgo prej ženili, proti njegovi, volji, z milijonarjevo hčerko. A Cillv je imela tako krasne sanje. Bila je celo resnica. Ljubila sta se, prvi dan njene nove službe je bila celo s Farrelom na izletu. Takrat sta obhajala neoficielno zaroko . .. Zdaj se je pa vse zrušilo. Cillv zopet f-u-ti svoje strašno uboštvo, nesrečo. Medtem pride s policijo na proslavo Cillyn gospodar restavrater, češ da mu Hooper Cillv ugrabil. Vendar *e mu ne posreči, da bi jo dobil nazaj, ker se njegove izpovedbe zde preveč fantastične. Spoznajo ga za pijanega. Cilly je s tem nastopom odprta por na znamenit Ziegfeld oder. Postane slavna plesalka, njen sen se je uresničil. Sodelovanje stotin Ziegfeld girls-ov, bajno razkošje, inscenacija in scenerija — vse to človeka frapira. Seveda, tudi konec Je srečen, ker je z* vse posrečeno. Blalr Farrel s*» poroči z dražestno Cilly, saj tista zaroka z milijonarjevo hčerko nI mogla držati... In milijonarke itak niso sentimentalne . . . Omeniti je še treba, da sta tudi petje in godba prvovrstna, skratka, vse Je prijetno za oči, u§esa in srce, zato ho film nedvomno ugajal. OTROŠKE NOGAVICE *llGOM Nafbolfse, najirafriejše, zalo 13 z*a|cex»eišel Med vojnimi dobičkarji. —Bil sem že v vseh velikih mestih videl sem vse zanimivosti sveta. — Si videl tudi Dardanele? — Da, že večkrat. Nekoč so me ti gospodje pozvali cejo k obedu. Stev. 237 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. oktobra 1980 Stran 'i V nedeljo 19. t. m. usi na odkritje Puncerievega spomenika t BBAsLOVCAH! Dnevne vesti — Manifestacija za Koroško. Ob 10 letnici koroškega plebiscita je priredilo sokolsko društvo v Bjelovaru svečano matinejo, kateri so poleg mnogbbrojuega občinstva prisostvovali predstavniki raznih oblasti in uradov. Matinejo je otvorila vojaška godba. O Koroški je najprej predaval dr. Sondič, glavno predavanje je pa imel odvetnik dr. Miško Derkos. Baritonist Rus je zapel več koroških pesmi, združeni pevski zbori so pa zapeli eno Juvanovih pesmi. — Sokolski društvi v Kastvu in Zametu sta za svoje Članstvo 10. in 11. t. m. priredili spominska predavanja o Koroški. Obe prireditvi fe posetilo tudi mnogo občinstva. _ Poštne pošiljke za inozemstvo, na katerih so nalepljene že rabljene znamke. Ministrstvo razglaša: Ker nova svetovna poštna konvencija, sklenjena v Londonu leta 1929., ne predvideva nikakšnega postopanja s pošiljkami, na katerih so nalepljene že rabljene ali ponarejene znamke in ki gredo v inozemstvo, naj pošte do nadaljnje odredbe postopajo s pošiljkami za inozemstvo, na katerih so nalepljene že rabljene znamke, kakor z neplačanimi, oziroma nezadostno plačanimi pošiljkami, ako pošiljatelja ni mogoče takoj ugotoviti, da se od njega dobi potrebna pristojbina. Pošiljke s ponarejenimi znamkami pa naj poŠte ne odpravijo, ampak predložijo pristojni direkciji — Vprašanje odvetniškega pokojninskega sklada. V nedeljo 36. t. m. bo imela odvetniška zbornica za dunavsko banovino v Novem Sadu redni občni zbor. Odvetniki dunavske banovine bodo razpravljali med drugim tudi o predlogu glede ustanovitve odvetniškega pokojninskega sklada. Odvetniška zbornica za dunavsko banovino je v stalnih stikih z beograjsko, ljubljansko, zagrebško in skopljansko zbornico glede sestave enotnega osnutka pokojninskega fonda, ki naj bi se po zakonu o odvetnikih ustanovil za vso državo. Zakon določa, naj ustanovi vsaka zbornica svoj pokojninski sklad, potem se bo pa organizirala v Beogradu centrala sklada. Novosadska zbornica vplača v sklad okrog 5001000 Din. — Razpisana služba. Kr. banska uprava dravske banovin« razpisuje državno službeno mesto tehnika - pripravnika II. kategorije pri tehničnem oddelku banske uprave. Prošnje je treba vložita do 31. trn. — V naše državljanstvo je sprejeta ga. Vanda Wistdngshausen, učiteljica sclo-petia na Glasbeni Matici v Ljubljani. — Razpisane službe banovinskih cestarjev. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje ponovno na osnovi § 31 zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora na Vranskem tri službena mesta banovinskih cestarjev in sicer: 1 mesto na banov, cesti Rečica-Novi Klošter od km 0.00 do km 4.590.—, 2 mesti na banovinski cesti Latkova vas — Sv. Pavel — Trbovlje in sicer 1 mesto od km 3.463 do km S.9O0 in 1 mesto od km 8.900 do km 11.464. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti do 31. t m. — Jugoslnvenska razstava v Košicah. Vzhod no slovaški muzej priredi s sodelovanjem Ceškoslovaško-jugoslovenske lige na Slovaškem serijo razstav sodobne jugoslo-venske umetnosti. Kot prva kolekcija bo razstavljenih od 19. L m. okrog 200 slik dubrovniškifa slikarjev. To bo prva razstava te vrste na Slovaškem. — Hrvatski planinci na Sv. Gori in Lisci. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme* priredi v nedeljo za svoje člane skupni izlet na Sv. Goro, turistično društvo »Pri-jafeij prirode*, podružnica v Zagrebu, pa izlet na LtSčO, kjer proslavi obletnico ustanovitve. — Zanimiva knjiga. izšla je iz tiska knjiga »Obmejni promet*, zbirka zakonskih odredb o obmejnem prometu v dravski banovini«. Knjiga obsega v prvem delu vse zakonske odredbe in postopnike, dopolnjene z razpisi in objasnili ministrstva za finance, o obmejnih prebivalcih, dvo-lastnikih. potnikih, turistih, avtomobilskem prometu in o tranzitu blaga preko tujega ozemlja. V drugem, tretjem in četrtem delu knjige so objavljene specialne odredbe iz trgovinskih pogodb z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v kolikor se nanašajo na obmejni promet, kakor tudi protokoli in pojasnila, ki niso nikjer objavljeni in vsled tega jako težko dostopni. Knjiga je namenjena predvsem za prakso in se je ne bodo posluževali samo obmejni državni organi, nego je potrebna tudi občinskim uradom, dvolastniikom. turistom, avtomobili-stom. obmejnim zdravnikom in veterinarjem itd. Po njej bo segel sploh vsakdo, ki ima opravila z državno mejo in so mu zadevni predpisi neznani ali nejasni. Cena knjige je 35 Din. s poštnino 4.50 Din več, ter se naroča pri Vinku Sterle, računo-ispitaču glavne kontrole, Ljubljana, glavna carinarnica. — »Karadjordje< odpluje danes iz Tivta na Sušak. Iz Tivta poročajo, da je >Kara-djordje< včeraj zapustil dok in pri.-tal ob obali. Snoči je bila bakljada po mestu, vse mesto je bilo v zastavah. Davi je >Kara-djordje zapustil pristanišče in odplul proti Hvaru, kamor prispe zvečer, jutri bo nadaljeval pot na Malinsko, v nedeljo pa pristane na Sušaku m v Kraljevici, kjer mu pri-nede svečan sprejem. Včeraj je zasebnica umrla v ga. Ana bo jutri — Smrtna kosa. visoki starosti 83 let S a v s, roj. P o g a č a r. Pogreb ob 16. s Ceste na Loko št. 30. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalje! — Dobava pohištva. Dne 23. t m. se bo vršila pri tehničnem oddelku sreskega na-čelstva v Dubrovniku pismena licitacija glede dobave pohištva za železniške postaje na progi Lastva - Bileća; dne 28. oktobra t. 1. pa pri tehničnem oddelku sreskega načelstva na Sušaku glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. — Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih —Strašna nesreča. Na železniški progi blizu Novega Sada se je pripetila včeraj strašna nesreča. 60 letni vpokojeni železniški uslužbenec Josip Pleš (Slovenec), se je peljal na vozu proti Novemu Sadu. Spremljal ga je Pavel Močnik. Ko je šel voz čez železniško progo, je privozil vlak iz Som bora, ki se je z vso silo zaletel v voz. Pleš je bil ubit. Močnik pa težko ranjen. — Namesto venca na grob blagopokoj-nega gosp. Josipa Molla za družbo CMD 150 Din daruje daruje g. Rihard Tory v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu '23, v Skop-Iju 22, v Mariboru 15.1, v Zagrebu 14, v Sarajevu 13, v Ljubljani 12.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.3 mm, temperatura je znašala 10.2. — Samomor učiteljice. V Apatinu j« vzbudil precejšnjo pozornost samomor učiteljice Vere Hvar, ki je bila nedavno premeščena iz Sarajeva v Apatin. V sr^do je odšla kakor vsako jutro v šolo. Ker je pa k pouku ni bilo, se je začela njena sestra, ki poučuje na isti Šoli, zanimati kaj z njo. V Verinem razredu je našla na oii/.i listek, na katerega je nesrečna učiteljica napisala, da se poslavlja od življenja. Vera je skočila v Dunav. Njeno truplo so še istega dne potegnili iz vode. lje sliko, ki hoće prikazati alfo in omego človeškega življenja itd. Vsa dela Še niso izvršena. Slike so nekaki relijefi, posebnost za Ljubljano, ki ni popolnoma brez umetniške vrednosti. —Ij Gradnja tramvajske proge naglo napreduje. Tudi na Gosposvetski cesti so tirnice že položili, zdaj jih medsebojno vare na zanimiv način, kar privablja mnogo radovednežev. Z izkopom temelja za drugi tir na Celovški cesti bodo te dni gotovi. Glavni tir so na tej cesti že tudi nasuli in izravnah' s cesto ter nasip stlačili z valjarjem tako. da je pri tem tiru že vse delo končano. Poleg tira pa je še potreben elektrovod, ki ga še zaenkrat ne napeljujejo. —lj Športni klub »Ilirija« širi svoje te-nišče, odnosno drsališče ob Celovški cesti (pod Cekinovim gradom) pod vodstvom požrtvovalnega fnž. BloudVa. V to svrho znižujejo teren približno za 80 cm. Nato bodo tla nasuli za ?0 cm s premogovirn pepelom, povrh katerega pride 10 cm debel tlak iz belega doTormtnega oeska. Novi sr>ortni prostor meri 2770 m*. stari pa 37*0 m2. Poleg tega bodo še zgradili, odnosno povećah* poslopje za garderobo, montirali nove hidrante in prekrili ves prostor s nlatneno streho, ki bo služila te-nišču za solnčnik. Novo drsališče bo že to zimo dovršeno in na razpolago priti ateljem drsanja — Če bo led. —lj Današnji ribji trg je bil bolj slabo založen. Mnogo povpraševanja je bilo po morskih ribah, ki so bile precej drage, n. pr. orade in liste po 60 Din kg", borboni, sipe in palamari po 48 Din. Tudi sladKo-vodoih rib je bilo malo: klini so bili najcenejši, po 24 Din kg, ščuke pa so drage, po 40 Din, pečenice so prodajali po 4 Din komad, žabji kraki so bili vabljivo tolsti, bilo jih je pa tudi malo, komad po 1—1.50 Din. Sladkovodne ribe dobavljajo večinoma z Vrhnike. Ker so zaradi zadnjega deževja vode precej naraatle, je zdaj ribolov otežkočen. kar se pozna tudi na trgu. —lj Danes se je pojavil na sadnem trgu lep laški kostanj ali >maroni« po 12 Din kg. Ta kostanj je res mnogo lepši od domačega, ki ga prodajajo po 6 Din kg, vendar pa se zdi gospodinjam predrag. Cena bo gotovo padla. —lj »Bremen«. Danes od 4, i/28 in 9 zvečer predvaja ZKD velezanimiv film »Bremen«, ki nam predočuje gradnjo velikega prekooceanskega parnika »Bremen«. Nadalje vidimo v filmu vso ogromno notranjost, luksurljozno opremo in komfort. V filmu gledamo poleg tega še prvo plovbo tega morskega orjaka v Ameriko, skratka, velepoučen in izredno zanimiv film, ki si ga mora vsakdo ogledati. Juri ob ^3 SledaKiGa *W. *9 TSeL 3393 cfo Mwede >e-vič: Slavonski kolo; Konjović: So'nce bi sjalo (bosanska). Of. amam. amam (južno-srbska); N. štritof: Narodne po zapisih St. Vraza. Vstopnice po običainir- koncert, cenah so v predprodaji v Matični knjigarni —lj Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani javlja, da bo redni letni občni zbor 8. novembra ob 20 v prostorih restavracije »Zvezde« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom, in vab; člane in prijatelje, naj se zbora polnoštevilno udeleže. Jesen v botaničnem vrtu Semena iz našega botaničnega vrta gredo po vsem svetu, da se izpopolnijo drugi botanični vrtovi z našimi rastlinami Ljubljana, 17. oktobra. Trdno se upirajo jeseni orjaki, da so še gosti in zeleni, kakor bi ne čutili burje in mraza, saj je sede tu in tam padel kak li* stiČ z vrhov gori pod oblaki. Res so krasne te lipe, bresti in vrbe, ki jih je pred 1l'0 leti zasadil prof. Hladnik, ko so Francoza ustanovili botanični vrt. Pokapah so mu krasen prostor pod Rožniškun hribom, ka* mor je arhitekt Blanchard zabil količke, da so napravili ceste m drevorede, ki jih imenujemo Tivoli, a slavni naš botanik je raje ostal ob meglenem barju s svojim vr* tom, ker je tam rasla neka vrba, ki mu je bila posebno pri srcu. In pred vojno je mestna občina tudi že dala botaničnemu vrtu prostor v Tivolskem parku, a denar* ja je bilo premalo, da bi bili mogli iz se* danjega vrta ob Ižanski cest-i presaditi vse tisoče in tisoče dreves, grmov, rastlin m rastlinic na določeni prostor. Da, na tisoče m tisoče je raznih rastlin v našem malem botaničnem vrtu, da slovi po vsem svetu in razpošilja semena raznih redkosti dru; gim znamenitim botaničnim vrtovom, ki razpolagajo z ogromnimi parcelami, rastli* njaki in podporami. Našemu učenjaku pro* fesorju Paulinu, ki upravlja botanični vrt že desetletja in ob malenkostni podpori, se moramo zahvaliti za to slovito našo znamenitost, in pa njegovemu neutrudljivo skrbnemu vrtnarju Juvanu, ki je vzgojil toliko vrst rastlin, ki so med njimi tudi največje redkosti iz naše domovine in z vseh strani sveta. Košate in zelene so še krone orjakov, pod njimi na gTmovju in nizkem drevju Vsakomur pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!« t«*0 &efo 60 poSrt vaše porifo, cc operete z M. bus m*lou — V pijanop-tj ustrelil prijatelja. V vasi Vriješče pri Sarajevu je te dni posestnik Rista Miličevič kuhal žganje in pozval je na domaČo gostijo več prijateljev. Družba se je pridno nalivala z žganjem in kmalu so bili vsi v rožicah. V pijanosti je železničar Tomo Markovič potegnil iz žepa samokres in začel streljati v zrak. Ko ga je hotel spraviti nazaj v žep, se je samokres še enkrat sprožil. Krogla je zadela Miličevica v glavo. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Markovič se je sam javil orožnikom. — Novo tehnično dovršenost pomeni terpentinovo milo, ki ga novejši čas izdeluje tvornica mila Albus d. d. in ga prinaša na trg. Prvovrstna kakovost mila Zvono, ki ga izdeljuje omenjena firma, si je že naprej pridobila polno zaupanje gospodinj za ta predmet. Terpentinovo milo Albus je to zaupanje opravičilo v vsakem pogledu. Obsega vse debre sestavine mila Zvono, zaradi pridejanega terpentina pa izkazuje tudi povišano možnost čiščenja. Terpentinovo milo Albus ni čudodelen predmet, pa je zelo izdatno in daje perilu, ki se v njem upere, kaj ugoden duh. Iz Lfcafeffane —lj Slovo častnikov ljubljanske garni-zije od divjzijonarja Tripkoviča. Snoči so priredili častniki ljubljanske garnizije di-vizijonarju generalu Savi Tripkoviču poslovilni večer, na katerem se je zbralo v paradnih uniformah okoli 150 častnikov. Na bankem se je prvi v iskrenih besedah poslovil od priljubljenega divizijonarja komandanta mesta general Popovič, potem so se pa po vrsti poslovili komandanti polkov in drugih vojaških edinic. Divizijonar se je ginjen zahvalil za prisrčno slovo, poudarjajoč, da zelo težko odhaja iz Ljubljane. Na poslovilnem večeru je svirala vojaška godba pod osebnim vodstvom majorja dr. Cerina. —lj Maša - zadušnica za blagopokojnim Vladimirjem Gortanom bo v nedeljo 19. L m. ob tričetrt na 11. pri oltarju Sveto-gors-ke Marije v novi šišenski cerkvi. —lj Fasada nad izložbami Nove založbe v Zvezdi vzbuja splošno pozornost s svojevrstnimi plastičnimi slikami, ki 90 izrezane iz trobarvnega ometa (rdeč, siv in črn). Slike predočujejo značilnosti nekaterih poklicev, kakor grafikov — s tiskarno — kiparjev in slikarjev s sliko obeh pri delu, zdravnikov z operacij-sko mizo, da- po pol dne in v nedeljo ob 11 dopoldne se bo film nepreklicno zadnjikrat predvajal v kinu zlatici. Cene najnižje! —lj Sokolsko društvo Ljubljana HI priredi dne m. t. m. točno ob 8 uri zvečer v salonu gostilne Drata Žagarja (Fortunaj na Vodovodni cesti spominsko slavnost ob desetletnici koroškega plebiscita. Za člane, članice, naraščaj in naraščajnice, kakor tudi na novo pristopivše člane, udeležba strogo obvezna. Ostalo občinstvo se vljudno vabi. — Zdravo! —lj Sokol II naznanja vsemu članstvu, da je umrla naša požrtvovalna članica in vaditeljica sestra Tončka Leinfellner. Pogreb bo v soboto 18. t. m. ob 16. uri (ob 4. uri popoldne) iz mrtvašnice Splošne bolnice v Ljubljani. Pozivamo članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeleži. — Odbor. Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLOR J ANC1Č < LJUBLJANA. Sv. Petra cesta ftt. 35 —lj Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo dne 22. oktobra 193*) ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije Zvezda. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Umetnost in naša Narodna galerija*. O tem predmetu predava upravnik »Narodne galerije« g. Ivan Zorman. Gospod Ivan Zorman slovi kot odličen strokovnjak na tem polju in bo večer, ko on predava. brezdv-OTrrno jako poučen in zanimiv, po končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. 536 n —I j SO »Preporod« priredi plesne vaje ob sobotah pod vodstvom g. prof. Jenka v areni Narodnega doma. Otvoritev bo v soboto 18. t. m. ob pol 20. Vabila so razposlana. Reklamacije se sprejemajo dnevno od 17. do 18. v tajniStvu »Preporoda« v areni Narodnega doma. lj— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes v petek ob četrt na 19. važna vaja mešanega zbora. se pa že prelivajo rumene in rudeče jesen* ske barve. Kakor kres gon javorju podobni ameriški liquidamber stvraciu flua m z rdečimi jagodami so se okrasile jerebike, visoki glog, sipek in kačevje, živahno se rumene dišeče kutine, slane čakajo rjave nešplje, da se omede, in v temnomodre grozde so se stisnile jagode gloga-v-ianotu- -a, da so ptiči v zadregi, kje bi se bolj gostili. V strahu, kdaj jih umori slana, drhte ogromni, prekrasno oblikovani cvetovi da« lij vseh barv in v najintenzivnejših modrih in vijoličastih odtenkih jesenskih aster se izživlja jesen, bele in rožne japonske ane* mone svatujejo šele sedaj in prve križan; teme že oznanjajo zimo, ki bo v kratkem uničila vso krasoto njih življenja za letos. Divji krompir, ki ga poznamo kot pasje zelišče, je ves posut s svetlimi črnimi ja* godami in komaj nosijo svoje hruškam po; dobne rumene in živordeče drobne okrogle plodove divji paradižniki, ki se je zraven njih naselil nevarno strupeni kristavec s svojimi bodijikavimi plodovi. Zadnje pes tunije. cinije in nageljni se poslavljajo s poznimi cvetovi od življenja, ki se bodo osuli brez plodu ob prvi slani. Zato so pa že skoraj vse druge rastline že davno od* cvetele in so sedaj bogato okrašene z bla« goslovom letine. V mali hišici na vrtu je že na stotine lončkov s semeni vseh vrst in oblik, po mizah pa že na kupe velikih in malih zavitkov z imeni, ki jih poznajo le prvovrstni strokovnjaki. Nekaj je že v zemlji, večina semena pa čaka na pomlad* no setev, a še več ga bo popotovalo v dru* ge botanične vrtove od starodavne slavne Upsale pa do Amerike in vroče Indije, ki z našimi rastlinami izpopolnjujejo svoje zbirke, svoja semena nam pa pošiljajo v zameno. Težko še kaj najde direktor g. dr. Paulin v seznamih tujih botaničnih vrtov, ker imamo v Ljubljani že skoraj vse, kar je mogoče pri nas vzgojiti tujih za nas važnih rastlin, na ogromno množico naj* lepših cvetlic pa mora resignirati, ker je naš botanični vrt pač edini na svetu brez neobhodno potrebnega rastlinjaka, kjer bi lahko gojili in razmnoževali naj zanimive j* še rastline vročih krajev. Niikdo ne more pojmiti, kako je brez rastlinjaka sploh mo* goče imeti tako bogato kolekcijo, in rok do ne ve, s kakšno skrbjo in težavo so marš sikatere rastline vzgojene in prezimi jene. Da, Čudeže dela naš vrtnar Jtrvan, a kaj bi še storil, čc bi imel rastlinjak! Kdaj se bo spomnila država na to največjo potrebo botaničnega vrta in kdaj si bo lahko obči* na pritrgala skromno svoto za to zahtevo naše znanosti? Toliko imamo ljubiteljev vrtov v Ljubljani in po deželi in tudi zelo premožni so med njimi, da naj bi se vsaj med njimi našel mecen, ki bi si z zgradbo rastlinjaka v botaničnem vrtu proslavil svoje ime za vse čase. Plodovi, sami plodovi. Kako bohotno žare buče v svetlozelenem Listju! Živo* oranžni turbani, bele kakor jajca, bradavi* časte, okrogle in rumene kakor jabolka, druge pa zopet hruškam podobne, belo* progaste in sivkasto mrežaste pa tudi po* dolgaste in temnozelene, da bi ph lahko zamenjal s kumarami. Še celo take so med njimi, ki eksplodirajo ob dotiku in vržejo seme na vse strani. Sploh so plodovi morda še večje umetnine prirode kakor cvetovi. Odtrgajte tamle s tistega tujega srebota, k' ima tablico z imenom Asclepias svriaca, podolgovati plod Ln ga odprite! Majhen rjav storžek je v njem in semena so še lepše razvrščena po njem kakor pri koruzi Ce storžek stisnete, se vam pa odpre ka* kor pahljača ali kakor šop igralnih kart in že imate polno perišče svetle svile. Kakor kipeče mleko raste mehko svileno srebro na dlani in že frči po zraku bel oblak na vse strani. Kam so pobegnili tisti majčkeni palčki, ki so tako umetno zravnali svilo v storžek, da se nehote zamislite v obču* dovanje tajnosti priode. Srebrni in zlati, beli in sivi v kovinskem sijaju se izpreminjajoči klasovi in kosmati repovi raznih trav se elegantno pr>klanjajo pred rdečimi in zlatimi petelinovimi grebe* ni celo/: j ob amarantno rdečih puranovi h čampljih. V zadnjem plamenu se poslavlja grozdnata trrtoma od solnca in pomlad an. sko beli repovi cimicifuge migajo koketno čez pot nežnolilastim grozdom cvetočega ceanota. Ni jim do semena kakor pridnim košarnicam, ki so se odele s pahuljastim semenom, kakor bi se zavile v dragocene srebrnkasto sive in rjave kožuščke, osati pa visoko nad trnjem grejejo svoje sive okrogle glavice na somcu in jih bodo ponosno dvigali še v največjem snegu. §ele sedaj cveto čudnim žrelom podobn-i cveto* vi, pod njimi pa že vise kljunom in viržin* kam slični stroki nad dekorativnim orna* m em tom na liste divjega kostanja sporni* njajoče orjaške kleome. Na zidu umirajo zadnje rože, vijoličaste kobeje, ki so se že tudi okrasile z zelenimi lampijončki plo* dov, in cveto še skromni kapucinčki, a tamle med smaragdno zelenimi blazinami planinskih rastlin je odprla še zapoznelo zvezdico nežna Kristusova srajčka, slavno dr. Tavčarjevo cvetje v jeseni. Prijazni vrtnar se je odtrgal od sajenja čebulic tulipanov in mi odrezal kakor s koralami pošito vejico planinskega ne* špljevca-kotoneastra in mi pripel na svrš* nik šopek dišečih vijolic. O, pozdravljene znanilke pomladil ag. Ii Cel!a —c Poročila sta se preteklo nedeljo v Celju g. Anton Jarošin, poslovodja tukajšnje tovarne Schimmel & Comp, in gdč. Angela Pajkova iz Celja. Priči sta bila nevestina brata, ugledna celjska industrijalca gg. Karol in Rudolf Pajk. Mladima poročencema želimo obilo sreče! —c Invalidski žalni daji v Celju. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo imel letos svoj običajni vsakoletni žalni dan dne 20. t. m. ob 8. uri zjutraj z mašo v župni cerkvi, žalni dan je posvečen spominu vseh padlih in umrlih borcev, rednih, častnih in podpornih članov ter velikih dobrodelcev in ustanoviteljev udruženja. Maše naj se v čim večjem Številu udeleže Člani udruženja, kakor tudi vsa celjska javnost. —c Odkritje spomenika junaku Srečka Puncerju bo v nedeljo 19. t. m.ob pol 16. na pokopališču v Braslovčah. Spored obsega naslednje točke: 1. »Oj, Doberdob!«, poje mladinski pevski zbor osnovne šole v Braslovčah, 2. govor predsednika odbora za postavitev spomenika g. Frana Roša, 3. odkritje spomenika po zastopniku generala Maistra, 4. posvetitev spomenika po dekanu g. Martinu Medvedu, 5. častni vod 39. peš polka iz Celja, kateremu je pokojni pripadal, bo izstrelil častno salvo, 6. prevzem spomenika v varstvo zastopnika bra-slovške občine, 7. deklamacija učenke bra-slovške osnovne šole, 8. »Vigred se povrne*, zapoje pevski zbor Sokolskega drudtva Sv. Pavel pri Preboldu, 9. položitev vencev na grob, 10. prijateljski sestanek prijavljenih delegatov v braslovški osnovni šoli Vabimo ponovno vsa nada nacionalna društva, da se odkritja spomenika zanesljiv« udeleže. Za prevoz občinstva iz Polzele * Braslovče bodo brezplačno na razpolagi vozovi ob 15. uri na postaji na Polzeli. t Stran 4 »SC^ENSKi NARODc, dne 17. oktobra 1990 Stev. 237 K. K. §L Bvofm; 30 Vitez enega dne Roman Veselilo ga je, da razen Hopperja, Kopalnih kabin in dveh treh prevaljenih čolnov ni bilo na plaži nikogar in ničesar. Milijonar je stal tik ob morju in se oziral na jahto, gugajočo se na lahnih valovih. V trenutku, ko sa je Peter zagledal, si je nastavil roke na usta in zatrobil: — Ahoooj! Toda imel je slab glas in veter je zanesel njegov klic nazaj, ker je pihal od obale. Poskusil je še enkrat, toda zaman. Na krovu »Kresnice« ni bilo žive duše in iz dimnikov se ni kadilo. Bilo je jasno, da na jahti nihče ni pričakoval, da se gospodar tako zgodaj yrne. — Gromska strela! — je zamrmral fiopper srdito. Zrl je še nekaj časa na jahto, kakor bi upal, da bo s silo svoje volje zbudil spečo posadko. Končno je tlesknil nevoljno s prsti in se ozrl. Tedaj je zagledal Petra. Ljudem, ki bi hoteli prezirati Hop-perja zaradi napačne sodbe o Petru, •moram povedati, da obleka dela člo-!«eka in da je bila Petrova obleka zmožna premotiti tudi najbolj navihanega milijonarja, ki je kdaj obiral in kradel siromakom. Mladi Cardinal v širokem suknjiču in kratkih hlačah je bil na videz nekaj srednjega med potepuhom in vaškim bebcem. Vse drugo bi rim bil človek prisodil, nikakor pa ne, •da je nadebudni bančni uradnik na dopustu. To pa seveda ni bila krivda podjetnega Hopperja, ki se že itak ni spoznal na angleške razmere, če si je bil ■MStvaril o Petru napačno sodbo. Obraz se mu je zjasnil in pomigal je Petru, rekoč: — Ej, vi tam! Peter se ni ganil. Ustrašil se je misli, da je Hopper morda spoznal njegovo zvijačo. Toda kmalu se je prepričal, da nima milijonar niti pojma o njegovih naklepih. — Bi hoteli dobro zaslužiti? — je vprašal iiopper. Peter je bil ves srečen, da ga Hopper ni razkrinkal. Najbrž je videl v njem navadnega pristaniškega delavca, kakršnih je po pristaniških mestih vse polno. Dogodki so se začeli nepričakovano ugodno razvijati. Ce bo spreten, lahko doseže cilj. Zadržal je zmagoslavni smehljaj in se približal milijonarju v koraku, o katerem je menil, ljubico v Italiji, kjer se mu je pripetila avtomobilska nesreča in oba sta bila lahko ranjena. Pinkertonovo sumničenje je torej lahko zavrnil z dokazom, da je bil usodnega dne daleč od kraja umora. Gospodu dvornemu svetniku pa ta alibi ni ugajal. — Bomo že videli, — je zagodnrjal. Pred odhodom na Dunaj je pa še vprašal Fellnerja: — Koga sumite? Fellner ni hotel pred policijo nikogar očrniti. Pa se je oglasilo v njem sovraštvo do moža, ki je ljubil njegovo ženo, in izgovoril je ime Gustava Bauerja. Dvorni svetnik Wahl se mi je zasmejal v obraz, češ Bauer je tovarnar in bogat mož. Cez tri dni je bil pa Bauer aretiran, a Felmer je sedil še 14 dni v policijskih zaporih v Opatiji. Celih 14 mesecev je čakal, da bi mogel povedati svoj doživljaj z dvojnim svetnikom Wahlom. Porotniki in sodniki so se muzali, smejal se je ce o Bauer. Prve ture na Mont Blanc Sredi 18. stoletja se je napotilo nekaj ženevskih meščanov pod vodstvom Pierra Martela v Chamonix, ki je bil takrat večinoma še nedostopen. Martei je takrat izjavil, da je Mont Blanc najbrž najvišja gora v Alpah. Pozneje so prihajali turisti vedno pogosteje v Cha-tnonix in s tem so se množili tudi drzni načrti premagati Mont Blanc. Geofizik Benedikt de Saussure je 1. 1760 prvi pozval navdušene hribolazce na to turo, obenem z njim je pa zahiipe-nel po mogočnih grebenih tega orjaka kantor Bouritt iz Ženeve. Saussure e izjavil, da je pripravljen plačati visoko nagrado onemu, ki najde pot. po kateri bi se prišlo na Mont Blanc. Toda nihče se ni oglasil. Minilo je celih 15 let, predno so se priglasili štirje kmetje, češ da hočejo naskočiti Mont Blanc. Priplezali so pa samo do Grands Muletsa (3050 m), od koder so se vrnili. Osem let pozneje so se napotili na Mont Blanc trije domačini, pa tudi oni so se morali vrniti. Leta 1783 je že omenjeni Bouritt znova poskusil naskočiti Mont Bianc. toda zaman. Leto dni pozneje se je napo.il z dvema prijateljema v novi smeri preko Dome du Goureta (4303 m), od koder se pa ni upal napr\ . temveč je napravil iz kamenja nekakšno kolibo kot oporo za bodočo ekspedicijo. Saussure je hotel na vrh Mont Blanca kot učenjak, Bouritt kot strasten turist, domačini so pa hoteli pri tem dobro ?a-» služiti. Leta 1776 se je napotila na Mont Blanc šesta ekspedicija domačinov, ki se je pri Bosses du Dromadaire vrnila, pustila je pa v gorah žilavega turista Balmata. ki je priplezal po silnih naporih do Rochers Rouges. Tu je spoznal, da nadaljna pot ni več težavna. Prenočil je na ledeniku, zjutraj se je pa vrnil v Chamonix. 8. avgusta 1886 se je napotil skrivaj z zdravnikom Paccar-dom iz Chamonixa s trdnim sklepom doseči vrh Mont Blanca. Saiii neka branjevka je vedela, kaj nameravata Balmat in Paccard. Z daljnogledom ie iz mesta opazovala, kako plezat3. Paccard od Rochers Rouges ni mogel naprej. Balmai ga je pjstil v kotlin« sam je pa splezai na vrh Mont Blacca, od koder je mahal s klobukom v dolino. Branjevka ga je videla skozi daljnogled in kmalu je ves Chamonix vedel, da je dotlej nedostopni gorski vel.kan premagan. Balmat se je vrnil po Pac-carda in spravil tudi nje^-i na vrh. Saussure je dosegel vrh Mom Slanca šele 3. septembra 177S z večjo skupino turistov pod Balmatovim vodstvom, Balmatu m njemu so postavili v C«2d-nvjhixu lep spomenik. Od I. 1't;iS do 1802 ni bi1 nihče na Mont Blancu. pozneje je pa sledila ekspedicija ekspediciji. Turški Metuzalem zopet zdrav Nedavno so poročali iz Amerike, da je v New Yorku povozil avtomobil Turka Zora Aga, ki trdi, da je star 156 let. Zoro Aga je obležal po avtomobilski nesreči nezavesten na cesti in prepeljali so ga v bolnico. Prvi htp so zdravniki misliH, da si je pretresei možgane in da mu ni več pomoči. Proti vsemu pričakovanju je pa turški Metuzalem kmalu okreval. Edina posledica avtomobilske nesreče je bila. da se mu je znova odprla m vnela rana, katero ima baje rz vojne pred 109 leti. Pa tudi ta rana se bo kmaru zacelila. Te dni zapusti Zoro Aga bolnico in bo prisostvoval obravnavi proti šoferju, ki je nesrečo zakrivil. Zoro Aga ostane še nekaj mesecev v Ameriki in porabili ga bodo za pro-hibicijsko propagando, kajti mož ni nikoli pil alkoholnih pijač in ameriški abstinenti se bodo sklicevali nanj, češ glejte, kako visoko starost doseže človek, če se izogiblje alkohola. S treznostjo si človek lahko podaljša življenje, kakor nam kaže primer turškega Metuzalema. Ali ste že naročnik edine slovenske ilnstrovane tedenske revije „Življenje in svet"? ZAHVALA, Za vse dokaze sočutja in ljubezni. — ter za obilico prekrasnega cvetja, podarjenega naši ljubljenki v zadnji pozdrav, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Petra v soboto, 18. t. m. — in v stolnici 20. t. m., obakrat ob 8. uri. Rodbina Dr. Gostlova. Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema - EDICIJA TTJRK, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9. Telefon interurban 2157- 81/T - - T i v» • V 21131 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda Josipa Selana za poidonjetio cvetje in za nadvse ča-ščeče spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem najtop4eje zahva-ffujefiio. dne 17. oktobra 1990. ŽALUJOČI OSTALI. S potrtim srcem naznanjamo prevažno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra mati. stara mati in tašča, gospa Ana Šan, * Pogalar zasebnlca dne 16. t. m. v starosti 83. let, prev.de-na s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 18. okt. 1930 ob 4. uri pop. od doma žalosti, Cesta na Loko št. 20. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljtfbtiani, 16. oktobra 1930. Žalujoča rodbina: JESE hi ŠAVS. ilestni pogrebni e*to*1 oWiu« Ijwhlj>n» Za stavbe vsakovrsten sub česan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T KORESPONDENTA veščega hrvatskega in nemškega jezika ter stenografije — IŠce nujno tvornica likerjev. — Ponudbe na: Sušak, poštanski pretinac 44. 2665 PISALNO MIZO, stanovanjsko, dobro ohranjeno, kupim. — Kdo, pove uprava >Slov. Naroda«. 2663 SLUŽKINJO, ki je tudi dobra kuharica — iščem k boljši rodbini brez otrok za Split. Plača Din 400 mesečno. — Poizve se: Bleiwei-sova cesta 20, ITI. nadstr., desno od 2. do 4. ure popoldne. 2664 KLOBUKI VSEH VRST po najnižji ceni. Oglejte si izložbo v modn. salonu Stuhly-Maške, Ljubljana. Židov. u. 3. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtim io dragim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v L>irb-fiani. 58'T ZGOVORNE DAME išče poznana jugoslovanska tovarna v svrho propagande izbornega predmeta za domačo rabo potom posetov gospodinj. Ne gre za prodajo, temveč samo za propagando potom objasnjevanja. Pošljite pismene ponudbe na upravo tega lrsta pod št. 2668. IfHukuiuturni p upit dajte pravočasno v popra vilo rvrdki Matija Treba s Ljubjana, Sv. Petra cesta h KORESKONDENTUNJ A) s popolna m znanjem hrvaščine in nemščine, z nemško steno -grafijo, ki hitro piše na stroj in dete zanesljivo, pridno in vestno, se išče za takojšnji nastop; reflektira se samo na mlajšo moč z veliko prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, zahtevo plače in z referencami na SUŠAN, poštanski pretinac 44. NA DROBNO! ft A D£lt£LO: Vrvarske lastne izdelke in motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ Telefon 2441 Telefon «454 9k9 — Za 7