TONČKA HABIČ:                              
 Potrošniška mrzlica se umirja
Pogovor s poslovodkfnjo prodajnega centra Mercator na Slovenčevi cesti
Kako je prednovoletno po-trošniSko mrzlico preživela na-5a največja trgovina z živili za Bežigradom - Prodajni center Mercator na Slovenčevi, kako so lani prodajalci preživljali negodovanje kupcev. ki so na-mesto z otjem. kavo ali slad-korjem odhajali \z trgovine z dolgim nosom? So jim znali pojasniti, zakaj na prodajmh policah ni bilo vedno za vse dovoli sladkorja. mesa. mo-ke_. ? In kaj bt naštevala. saj kupci sami najbolj ubčutimo. česa ni bilo in česa Se ni v tej in drugih trgovinah. Kako vna-prej? O tem sem se pogovarja-la s Tončko HabiC, poslovodki-njo Prodajnega centra Merca-tor in predsednico zbora zdru-ženega dela prt skupščini me-sta Ljubljane
-  Sada) |a dovotj olja, kava, •ladkorja, tudl meaa In ia do n»davn»ga tako iskanlh pra-ikov.  Č0*a  pa  ae zdaj  ne dobl?
¦¦Zdaj na naSih policah kupci bolj redko vidijo margarino, mast, maslo. alpsko mleko, mlečne izdelke (predvsem ne vseh vrst sirov), suhomesnatih izdelkov. hrenovk, britvic in tarnic. Prepričana pa sem, da bo tiste dni. ko bo izšla prva letošnja številka Zbora obfia-nov, že precej bolje Vsi v naši druzbi si zares prizadevajo. da ne bl več primanjkovalo os-novnih živil!-
-  Južnega   sadja   tudl   nt, mar na?
-Na. Navaditi se bomo pač niorsti, tia tio bmnan. pa «na-nasov,   gremvk,   pomarant   in
drugega eksotičnega sadja iz tujine manj V naši družbi si v tem trenutku vsl prizadevajo povefiati tzvoz. devize pa bo-mo uporabljali samo za stvari. ki so nujno potrebne. Tistega sadja. ki ga po hranilnt vredno-sti lahko nadomestimo z do~ mačimi jabolki, hruškami. grozdjem tn podobnim. bo res manj.«
-  Se vam zdl Čudno, da mo-ra Jugoslavlja, ki ima vellko plodna zemlja, uvazatt maalo,
ol|e In drugo hrano? Mar bl ne mogll 8 prldelkl ¦ svoja zeml|e prshranlti vsaj sabe In zraven ie ka| izvozfti?
•.Prav goiovo Samo vso plo-dno zemljo bi morali zares ob-delati! Greh je tudi. da še kar napref rastejo betonska nase-Ija na obdelovalni zemlji. Pa ne samo to. Kmefiko delo bi mo-rali bolj ceniti! In vsak kmet bi moral na leto zaslužiti vsaj toli-ko kot delavec na primer za strojem ali pa Se več, saj kmet ne dela samo osem ur na dan, ampak je njegov delovnik dolg Se enkrat toliko-
- Pravlte, da se |e polroinl-ška mrzltca umlrlla?
..Ja Liudje ne kupujejo več tako brezglavo. Tisti, ki so si nakopiCili zaloge, so najbrž dojeli. da se to ne obrestuje Kava je namreč dobra le 6 te-dnov, potem se razdiSi Moka, ki jo hranimo vei kot pol leta. oprhne, vanjo se nase/ijo tudi mol/f Tud( ol|e postane v 5e-slih rnesecev rado žarho. pral-ni praSek v istem času počasi izgublja svojo pralno vrednost, hkrati se tudi navlazi Molji In drug mrčes se rad prav kmalu naseli v ffžolu. ričetu, polenti. Ljudje. kl si te in druge izdelke kopifiijo v prevelikih količinah, povzrofiajo torej sebi. družbi, Se posebno pa Ijudem, ki te ali one stvari zares nimajo, pravo škodo TakŠne zaloge - naj še posebej poudarim - pa se sploh ne obnesejo v stanova-njih s centralno kurjavo. Tam so kleti pretopfe«.
-  Pa vendar niso kupcl krlvl za pomanjkanfe?
»To ne. Včasih so temu krive neusklajene cene. drugič po-manjkanje surovin itd. Res pa je. da se prodaja tistih živit ali stvari za katere Ijudje slišijo ali preberejo v časopisih. da jih bo primanjkovalo, močno po-veča. Tako je sedaj s margari-no. Navadno jo pri nas pro-damo na mesec 1000 kilogra-mov. sedaj pa bi jo tahko pro-dali trikrat toliko.«
-  V vasl trgovlnl kupuje ce-la Ljubljana, pa tudl Iz druglh
krajev prldejo?
-Ugaja jim to, da kupujejo le enkrat mesečno. a takrat vse. kar se ne pokvari. Kerprodaja-mo blago na vefiko (diskont). je to tudi ceneje. Današnji uslužbenci namreč nimajo ča-sa kar naprej letati v trgovino.
Nadalj. na zadnfl strani
Nadalj. s 1. stranl
zato jim nakup enkrat na me-sec zelo ustreza. Tako Kupuje-jo vsak dan le mleko in kruh.«
-  Kupcl vam očltajo, da J« pred blagajnami vedno dolga vrsts.
-To ni res. Seveda pa je tam zares gneča vsak petek popol-dan in vsako soboto dopoldan. Če bi se Ijudje navadili kupo-vati na veliko tudi druge dni v tednu. bi se gneči izognili Poudariti moram, da odpremo ob .kritičnih* urah vse bla-gajne.«
-  Ka( pograf at«?
»Premalo smo povezani s potrošniškimi sveti krajevnih skupnosti. Naša trgovina bi bi-la lahko povezana z večimi, saj v njej nakupujejo, kot sem že rekla. domala vsi Bežigrajčani, a tudi prebtvalci drugih občin. Sploh pa bi moral nad vsako trgovino bdeti in bili z njo po-vezan vsaj svet potrošnikov ti-ste krajevne skupnosti, kjertr-govina stoji. Trgovine in trgov-ci pač nismo zaradi sebe. am-pak zaradi potroSnikov. Prav oni bi nas morali bolj opozar-jati na to. če nabavimo dovolj razltčnega blaga. ki ga bi sami
radi kupovali pn nas, Menim, da iudi ne bi bilo napak, če bi bilf ob delitvi stvari, ki jih je primanjkovalo, prisotni pred-stavniki potroSniSkih svetov. Tako bi odpadle govorice o prodaji ,pod roko',«
O tem in Se o marsičem sva se pogovarjali s Tončko Habi-Čevo. Koliko stanejo osnovna živila pa v prihodnji števiiki. Marsikdo med nami ne ve niti, koliko je treba odSteti za liter olja ali kruha!
NEVA ŽELEZNIK