157
Novičar iz domačih im ptujih dežel.
Iz borišča na Laškem. Celi teden ni nič posebnih novic iz Laškega, Saj tudi armade zavoljo deževnega vremena in povodinj niso mogle kaj velieega pričeti. Poslednje telegrafno naznanilo iz Dunaja od 10. t. m. je naznanilo, da so huzarji 10. regimenta 1. maja na sardiuske konjike zadeli in se tako hrabro obnesli, da jih je bilo več s sre-bernimi medaljami poslavljenih. Sicer so se do 5. t. m. le malo po malo bili. Ta dan pa se prikaže en bataljon Sar-dincov z eno baterijo in se postavi terdno. Ko so cesarski to vidili, plane polkovnik Puchner z enim batalijonom gre-nadirjev v reko Sesio, jo prebrodi, in ko pride pozneje se pol baterije raketov in nekoliko ulanov k njemu, prime *ob dveh popoldne sovražnika in terpel je boj do večera. Drugo jutro ni bilo nikjer več sovražnika viditi. Naši so imeli 1 mertvega, 2 zlo in 8 manj ranjenih. Glavni stan je bil do 11. v Vercelli, kjer so bili cesarski prav prijazno sprejeti. Pri tem mestu je lep most, pod kterim so Sar din ci luknje s smodnikom nabite naredili, da bi ga zasmodili, kadar bi cesarski čez-nj šli in tako jih pokončali; pa ljudstvo je to izdalo. Sploh je ljudstvo cesarskim prijazno. 11. je bil glavni stan sopet v M o rt ar i. Kakor se je cesarska armada v tem kraju tako nastavila, da se more tako vspešno braniti ali pa sovražnika vspešno prijeti, tako napreduje drug oddelek v Modeni in Parmi in pomika se proti Toskani, kamor namerjajo 12,000 Francozov poslati, da bi se z nezvesto toskansko armado zedinili. Pravijo,  da je tem princ Napoleon za poveljnika namenjen.
—   Sardinska armada je še vedno v zavetji terdnjav Alesandria, Casale in No vi in se ne upa s cesarskimi kaj začeti, dasiravno je kralj Viktor Emanuel z generalom La Mar mor a več dni njeni načelnik. Razun majhnih bojev z Avstrijanci ni nič od nje slišati. Brati je sicer, da si prizadevajo, Avstrijancom braniti se na Nova-režkem ustanoviti, in da je namen sardinskega kralja le braniti se, nikjer pa ne sovražnika prijeti. Sploh pa se sliši, da se kralj posvetuje pogostoma s francozkima maršaloma Canrobert in Baraguav d'Hilliers, tudi rad posluša nju svete, dela pa le po svoji glavi, ker kot vojskovodja vendar le hoče zvonec nositi. Vseh skupaj ima Sardinija sedaj 120 tavžent vojakov, toda samo 90,000 na prostem borišču. — Franc ozki cesar je menda tudi že pri armadi, ker je bilo brati, da je berž, ko je v Genovo prišel, se v Alesandrijo podal. V Genovi so ga z velikim hrumom in hrupom sprejeli in v T urinu mu pripravili velike slovesnosti. Svestost zmage ga je gnala iz Pariza v vojsko, spremljali so ga do Liona z ;,z a pove danim" vriskanjem, v Genovi so ga enako z velikim hrumom in hrupom sprejeli, al pa ta svestost ne bo goljufala moža,   kteri se  še nikdar  in nikjer ni pokazal vojaka,
—   to je še v temni prihodnosti skrito. Toliko pa prerokujejo časniki, da bo po njegovem cesarstvu, ako ga le v enem boju Davor zapusti. Njegovo armado na Sardinskem cenijo dosedaj na 100 tavžent vojakov, in upajo, jih v enem mescu še toliko na Laško spraviti. Pota čez hribe so armadi
sino težavne, po morju se pa zlasti strelivo in konji prepočasi dovaževajo.
Iz Gradca. * Kako nas je žalost prešinila, ko smo slišali, da je umeri največji prijatel in dobrotnik štajarske zemlje, pa tudi ljubček štajarskega ljudstva, nadvojvoda Janez, Vam ne morem popisati; saj vem, da je tudi krajnska dežela velikega podpornika zgubila. Rajnki nadvojvoda je zbolel 7. t. m.; po prehlajenju so se mu pljuča unele in 11. maja zjutraj 45 minut pred desetimi je mirno zaspal v Gospodu. Ko so presvitli cesar to žalostno zgodbo zvedili, so poslali dva nadvojvoda, Albrehta in Jožefa v Gradec, kjer so truplo rajncega 14. t. m. v mauzoleum postavili. Ali bo tu ostalo ali se pa v cesarsko rako na Dunaj prepeljalo, se še ne ve, ker je nadvojvoda Albreht njegovo oporoko ali testament na Dunaj nesel, da ga presvitli cesar sami odprejo. Kakor je rajni gospod vojvoda zastran te zadeve volil, tako se bo zgodilo.
Iz Tersta 14. maja. Parobrodi dohajajo samo še iz Pole, Benedk in Dalmacije. Čudno se zdi vsakemu, da iz izhodnih dežel ne dohajajo nobeni parobrodi več. Kupčija je popolnoma zaspala, pa vendar je bilo te dni v naši luki vse živo. Velike vojne ladije so se pripeljale in sopet odpeljale, toda ne s tujimi banderi, kakor se je bilo unidan bati. Tudi lojdovi parobrodi, kolikor jih je še tukaj ostalo, imajo silno veliko opraviti. Dežja imamo, hvala Bogu, toliko, da nam bo vodnjake napolnil in tudi skalnatim tlam naše soseske je velika dobrota.
Iz Dalmacije. Iz Dobrovnika se naznanja žalostna novica, da se je na c. kr. vojni ladii ?)Trittona smodnik unel in je celo ladijo razdjal. Ladijni poveljnik je bil ravno na kopnem in ž njim še nekoliko druzih ladijnih ljudi. Ljudi, kteri so ob življenje prišli, ranjeni bili in tacih, ki se še pogrešajo, je kakih 80.
Iz Galicije. 5. t. m. je zadela kupčijsko mesto Brode strašna nesreča. Začelo je, kakor se bere, na štirih krajih naenkrat goreti ob treh popoldne in gorelo je do o poldne druzega dne. Skoraj celo mesto je pokončano in kakih 800 hiš je pogorelo. Celo škodo cenijo čez 2 milijona.
Iz Serbije. Iz Belega grada. Poslednji čas je imelo starašinstvo skrivne seje; še celo tajniki niso bili k tem sejam pripušeni. Kakor se sliši, so v teh sejah posebno pretresovali, kako bi bilo mogoče, se zediniti z Bulgarci, Bošnjaki in Hercegovinci, kteri vsi na vstajnih škerpcih stoje, da bi nad Turke udarili. Tudi v knezovem konaku (poslopju) so bile take skrivne seje, h kterini so hodili vsi starostniki in ministri. V Valiovi in Zabacu so naklepali zoper Miloša, zavoljo česar jih je bilo več v ječe vtaknjenih. Sploh je vse nedovoljno. Ljudstvu ustreči je edini pomoček: se zoper Turke vzdigniti in Ser bi j o popolnoma turškega jarma osvoboditi. Da se Serbom za take reči tudi iz nekih unanjih krajev pomoč obljubuje in na ušesa šepta, je gotovo, zlasti pa ne zamuja sardinski konzul v Belem gradu nobene priložnosti, in kuri in psuje, kolikor se da. — Knezu Mihelu, kteri sedaj v Parizu biva, je poslal njegovi oče, knez Miloš, povelje, se brez odloga v Serbijo verniti.
Iz Rusije. Kaj misli Rusija v tej vojski storiti, se razodeva dan na dan jasneje. To se sliši iz Petrograda, da je bilo zastonj vse prizadevanje, zlasti pa pruske vlade, rusko premoči, da bi neutralna ostala; zlasti je poslednje dni take reči na diplomatično mizo položila, iz kterih se lahko spoznajo vsi njeni nameni.
Iz Italije. Iz Napola. Kralj je sopet huje bolan in 2. t. m. so bili štirji drugi zdravniki k njemu v posvet poklicani. — Kraljic naslednik ni ves dovoljin s politiko svojega očeta.
— Iz Rimskega. Terdnjava Janki n je bila v obsedni stan djana;  pa že čez dva dni je to sopet nehalo.
Odgovorni vrednik: Dr* Janei Bleiweis.
Iz Nemškega. Iz Pruskega. Iz Poznanskega piše „N. Pr. Ztg.": Razdraženo ljudstvo nemškega m poljskega rodu se še vedno pisano gleda, in upanja je malo, da bi se časi skoraj na bolje obernili. Ne da bi se bilo kakega nepokoja že zdaj bati, in francozki minister Walewsky svari iz Pariza svoje prijatle, opominja je jih^ naj svoje politične strasti berzdajo, ker bi vsako prezgodno početje utegnilo škodovati prijatelstvu med francozko in rusko vlado, kterega Napoleon ravno zdaj tako zlo potrebuje , da bo mogel vojsko z Avstrijo slavno obstati. Al poljski demokrati, ktere ima Mazzini v svoji oblasti, ne poslušajo francozkega ministra. Oni ne upajo sebični N a-poleonovi politiki, svare, njegove prazne obljube poslušati in si prizadevajo na vso moč, da bi setva prekucija na Poznanskem, v Galicii in na ruskem Poljskem skoraj dozorela. Ljudstvo samo ne ve, kje mu glava tiči; zdaj vleče s tem, zdaj z unim.
—   Iz Berolina. Princ vladar je 14. t. m. deržavni zbor sam sklenil. V sklepu svojega ogovora je rekel: Prusija je terdno sklenila, evropejske pravice, ena-koravnost Evrope varovati. Njena pravica in dolžnost je, za varnost, brambo in narodni prid Nemčije se potegovati. Brambe teh blagrov ne bo iz svojih rok dala. Prusija se nadja, da ji bodo vsi nemški zavezniki pomagali, to doseči in da se bliža čas djanja. — V celem ogovoru ni vladar ne enkrat Avstrije omenil!
—   Pruska armada je vsa  za vojsko   pripravljena.
—   Aleksandra Humboldtaso pokopali v Berolina 10. t. m. s častjo, kakoršna le kakemu knezu gre.
Iz Francozkega. Dopis iz Pariza v dunajskem časniku „Presse" pripoveduje, da se pogaja francozka vlada s španjsko; tirja namreč od nje, naj ji posije 25,000 vojakov na Laško na pomoč.
—   „Moniteuru od 5. t. m. je razglasil sklep, s kterini je izročil Napoleon za čas svoje nenazočosti v Pariza vladarstvo cesarici Evgenii. Vladarica se bo imela v vseh rečeh po cesarjevih zaukazih ravnati. Princ H i er o ni m je izvoljen za predsednika skrivnega svetovavstva; kar bo sklenil, ima ministrom veditf dati, kterim bo predsednik pri njih zborih. Drug sklep zaukaže, da se ima cesarica s princom Hieronimom posvetovati v vseh rečeh, ktere se nji predlože.
—   „Ind. belg." piše iz Pariza, da je lord Cowley vernivši se iz Londona v Parizu terjal, naj ostane jadransko morje popolnoma neutralno, grof Walewsky mu je pa kar kratko odgovoril, da se to ne bo zgodilo.
—   5. t. m. je odrinil admiral Jurien de la Gra-viere z mnogimi ladijami, jadransko ob morje oble-govat.   Teržaška luka je neutralna.
—   Cesar Napoleon je zapustil s princom Napoleonom 10. t. m. Pariz. Cesarica ga je nekoliko časa spremila.
Iz Angležkega. Iz Londona. „Tiraesa piše, da najemlje francozka vlada vedno angležkih ladih za pre-važevanje premoga v neko luko medzemeljskega morja, in da je deset tacih ladij že otovorenih.
—   V veliki Britanii imajo nove volitve za deržavni zbor; do 5. t. m. jih je bilo 523 opravljenih, 296 liberalnih in 227 konservativnih. Vlada je dobila dosedaj v mestih 27 glasov več, zgubila jih je 14; v grof-nijah je več 4 dobila, 3 pa zgubila. — Na Irskem v mestu Limerik so se volivci hudo sprijeli, kakor že dolgo ne. S kervavimi glavami jili je šlo več iz volišča.
Iz Turškega. Iz Carigrada 30. aprila. O mer paša je že zapustil Bagdad, da pride v Carigrad, kjer se mu bo poveljstvo turške armade izročilo. — Na Bulgarskem nakupujejo Serbi, Albanci in Gerki mnogo konj.
— Natiskar in založnik: Jožef Blainik.
158