KLJUB POMEMBNIM USPEHOM V LJUBLJANI ŠE VELIKO DELA
Vzgoja, izobraževanje, varstvo
Kljub temu, da je leto dni kratek čas za celovitejšo oceno o delovanju delegatskega siste-ma na samoupravno organlzi-ranem področju vzgoje in izo-braževanja, je rečeno v mate-rialu »Razvoj izobraževanja v Ljubljani«, ki je bilo predlože-no delegatom Skupščine mesta na februarski seji — lahko zna-čilnosti procesov na tem 00-dročju strnerao v nekatere do-ločene ugotovitve.
Možnost vpliva delavcev
V  prvi vrsti velja ameniti, da organiziranost     izobraževalnih skupnosti v Lgubljani na ratrni temeljnih   družbeno   političnih skupnosti — občin pomeni ne dvomnp novo kakovost v raz-voju   samoupravljanja   na   po-dročju vzgoje in izobraževan.ja. Razprave   o   nekaterih   daku-mentih s tega področja v Ljub-ljani   so   omogočile   snovanje med   delovnimi   ljudmi   (upo-rabniki), ki se v svojem inte-resu in v interesu svojih otrok sporazumevajo  in  dogovarjajo z učitelji in vzgojitelji-izvajalci
Na splo&no velja ocena, <ia so imeli delavci in občani na-šega glavnega mesta lani mož-nost vplivanja na razvoj pred-šolske vzgoje in osnovnega šol-stva, še vedno pa jim je raz-meroma odtujeno področje usmerjenega izobraževanja. In to zato, ker še vedno ni v za-dovoljivi meri zagotovl.ien vpliv in povezanost združenega dela z razvojem usmerjenega izo-braževanja. Tok interesov od teraeljnih organizacij združe-nega dela, kra.jevnih skupnosti na ravni občin in mesta do izobraževalnih skupnosti na ravni republike in do povtonih izobraževalnih skupnosti ie pre-šibak in nedosledno usmerjen. To pomeni, da premalo izko-riščamo možnost za vplivanje na razvojne programe usmer-jenega izobraževanja, prav ta-ko pa tudi na dogovarjanje o' združevanju sredstev za njiho-vo financiranje.
Prav tako velja fcudi trditev, da vpliv na oblikovanje politi-ke na podočju usmerjenega izobraževanja tudi ni sorazme-ren z višino sredstev, ki jih na območju ljubljanskih občin združujemo za uresničevanje prograinov in nalog usmerje-nega izobraževanja. Iz prispev-kov iz dohodka TOZD za us-merjeno izobraževanje se je na območju Ljubljane zbralo v lanskem letu 463 milijonov dinarjev ali 37,5 odstotka vseh zbranih sredstev v SRS. Izo-braževalne skupnosti občin v Ljubljani pa so za firianciranje svojih programov zbrale v le-tu 1975 345 milijonov dinarjev po prispevni stopnji iz bruto osebnih dofaodkov.
Spodbudno v Centru
V   šolskem   letu   1974/75   je obiskovalo srednje šole v Ljub-ljani 20.079 dijakov, od tega s stalnim prebivališčem v Ljub ljani 10.463. Na občino Centei odpade 650 dijakov v gimnazi-jah, 332 v srednjih strokovnib šolah,   406   v   poklicnih   šolah oziroma vsega skupaj 1388 (kai je najmanj v primerjavi z dru-gimi občinami v LjubljanD.Za primerjavo povejmo, da je dl jakov iz  Ši&ko *kupaj  2791, z Viča pa 2357.
V   istem obdolJjU je obisko valo višje in visoke šole 518' rednih va 2238 izrednih slušate-Ijev s stalnim prebivališčem \ Ljubljani (vsega skupaj pa jit je bilo 27.908). Od tega jih od pade na Center  105  na viš.iil šolah,  37  na visokih;   532  štu dentov iz Centr?)  študira dru žbene vede, 272 tehniske vede 86 medicinske vede in 34 umet niške   akademije   (ali : skupa; 1066).
Na območjti 'aobraževalnil skupnosti občin v Ljubljani de
luje 44 centralnih in 34 podruž-ničnih osnovnih šol. Te šole obiskuje v šolskem letu 1975/76 31.134 otrok, kar je 3,20 odstot-ka več kot v šolskem letu 1974/75. Posebno osnovno šolo »Janeza Levca« obiskuje v 55 oddelkih 638 otrok. V sedmih osnovnih šolah v občini Center je v 173 oddelkih 4902 otrok, kar je le za malenkdst več kot za Bežigradom, kjer je v sed-mih osnovnih šolah v 162 od-delkih 4674 otrok. Največ os-novnošolcev v Ljubljani je v Šiški, kjer je v 11 šolah v 284 oddelkih kar 8195 otrok, na Viču pa jih je denimo v 13 šo-lah v 290 oddelkih 7722 (v Mo-stah v 6 šolah v ^O" oddelkih 5641).
Največ otrok na oUdelek pri-de za Bežigradom in v šiški (28,9), v Mostah jih je 28,5, v Centru 28,3 in na Viču 26,6. V Ljubljani je pt^^čno števi-lo otrak na oddelek ^!8.3 (torej toliko kot v Centru). Ob tem velja poudariti, da poprečno število otrok na oddelek zmanj-šujejo oddelki podružničnih šol, ki so skron.neje zasedeni (v Centru jih ni,
Največ oddelkov podaljšane-ga bivanja (8*2) ima občina Center, ki vključu"-' tudi največ otrok (39,12 odstotka), sloriijo Bežigrad (69 in 32,90 odst.), Šiška (81 in 24,80 odst,), Vič (65 in 20,49 odst.) ter Moste (35 in 14,18 odstotka).
Center ima najstarejše objekte
Ce sd ogledamo še nekatere zanimive številbi v zvezi s po-predno starostjo objektov os-novnih Sol, potem kaj hitro ug&tovimo, da so šole v Cen-tru skpraj dvakrat starejše kot v drugih občinah. Tako je po-prečna starost osnovnih šol v naši občini 41 let (za Bežigra-dom 20,4, v Mostah 24,7, v Šiš-ki 29,3 in na Viču 26 let). Na učenca pride «u Bežigradom 6,42 kv. m šolske površine, v Centru 5,76, v Mostah 4, v Šiš-ki 5,96 in na Viču 4,89 kv. me-tra.
V Ljubljani je y vzgojno var-stvene organizacije vključenih 25.856 otrok, od tega 1426 do-jenčkov in U198 predšblskih otrok ali 41 odstotkov vseh otrok v Ljubljani. V VVZ je vključenih tudi 487 šolarjev, organizirana pa sta tudi dva oddelka za razvojno motene predšolske otr«>ke. Blizu polo-vica (46 odst.) vseh predšolskih otrok pa je vključena v orga-nizirano predšolsko vzgojo in izobraževanje oziroma oblskuje celoletno maio Solo. Naša ob-čina ima v vzgfjno varstvenih organizacijah po številu naj-manj otrok (2434) — Bežigrad 4200, Moste 4671, ŠiSka 7591 in
Vič 6960. Največ pa je v vrtcih iz Centra dojendkov, kar 426 — Bežigrad 300, Moste 153, Šiška 339 in Vič 208. Predšolskih otrok v vrtcih je iz naše obči-ne 1758 — za Bežigradom 1735, v Mostah 1626, v Siški 2333 in na Viču 1746. Glede na odsto-tek vključenih otrok v vzgojno varstvene organizacije pa je naša občina daleč na prvem mestu, saj vključuje kar 89,7 odstotka otrok, za Bežigradom 48,4, v Mostah 38, v Šiški 35,2 in na Viču 28 odstotkov.
Tudi kar zadeva odstotek otrok, vključenih v malo šolo, je Center na prvem mestu — vključuje 66 odstotkov otrok, Bežigrad 62, Moste 49, Šiška 40 in Vlč le 34 odstx>tkov.
Kljub pospešeni gradnji VVZ iz sredstev združenih s samo-prispevkom, se zaradi poveča-nega priliva otrok, število od-klonjenih prošenj za sprejem v vrtce povečuje. Vemiar je stanje v Centru kljub temu najboljše v Ljubljani — odklo-njenih je bilo le 448 otrok, za Bežigradom 481, v Mostah 1651, v ŠiSki 874, na Viču 1255 ali v celi Ljubljani 4709 (21 odstot-kov več kot leta 1974!).
Center je najmuzikalnejši
Zanimivo je, da je občina Center voddlna tudi kar zadeva število otrok vključenih v glas-bene šole in to tako v abso-lutnem številu kot tudi v od-stotkih. Kar 990 malčkov hodi v GŠ (20,19 odstotka vseh), za Bežigradom jih je 706 (15,10 odst.), v Mostah 425 (7,53), v Šiški 707 (8,62) in na Viču 532 (6,88 odstotka). V Ljubljani je tako ¦wsega skupaj zajetih v Gš 3360 otroik ali 11,66 odstotka vseh otrok. Torej je Center vključil skoraj dvakrat več otrok v to vrsto de.javnosti kot v drugih ljubljanskih občinah.
Kljub temu, da je situacija v naši občini, v primerjavi z drugimi občinami v Ljubljani dokaj zadovoljiva, pa to ven-darle ne pomeni, da je vse v redu. še veliko bo treba sto-riti na tem področju, saj se moramo zavedati, da v Centru ni notoenih večjih stanovanj-skih gradenj, da zategadelj tu-di ni toliko velikih novih po-treb. Problem osnovnega šol-stva, še prej predšolskega var-stva in srednjega ter visokošol-skega izobraževanja, moramo gledati povezano enega z dru-gim. Le tako bomo lahko dru-žbeno akcijo na tem področju zastavili načrtno in jo tako tudi izvajali. V tem sklopu pa se številčni pokazatelji v Ljub-ljani kažejo t povšem drugač-ni luči, daleč od bistih, s kate-rimi bi lahko bili zadovol.jiii...
D. S.