II. letnik. V Ljubljani, dne 2. februarja 1920. Štev. 2 in 3 JUGOSLOVANSKI OBRITO GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI List izhaja dvakrat na mesec, in sicer l. in | 20 K, za pol leta 10 K, posamezna Številka 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto j velja 1 K. — Inserati po dojjovoru. — Roko- pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana., Sodna ulica št. 11. 'JV' Današnji Številki prilagamo poit* n® položnice, katerih na} se blagovolilo cenjeni naročniki poslužiti za poravnavo na-fočnine. List stane celoletno 20 K, za pol leta 10 K, Kdor ne namerava lista naročiti, prosimo, da nam vrne obe številki s položnico vred. M. Cankar, Žiri: Mali obrtnik in 8 urni delavnik. Zdi se mi, da ne bo odveč, ako povem svoje mnenje kot mali obrtnik na deželi, s katerim se vsaj pri nas vsi obrtniki strinjajo, Oziroma zavzemamo enotno stališče napram Burnemu delavnemu času. Tozadevno naredbo smo dobili kar kratkim potom, ne da bi se bilo kaj vprašalo za mnenje male obrtnike, dasi 8 urni delavni $as posega globoko v eksistenco malega obrtnika. Kdor pozna življenje malega obrtnika in neprilike, s katerimi se'mora boriti, ta ve, da je upeljava 8 ur delavnega .časa tudi za malo obrt naravnost drzna, predvsem se mora upoštevati, da je bila med vojno mala obrt popolnoma uničena. Za obrtnika ni bilo nobene olajšave, med tem ko je industrija bila v polnem obratu in so si mnogoteri ljudski izkoriščevalci polnili žepe, so družine malih obrtnikov živele v naj večjem pomanjkanju. Po končani vojni se je seveda vsakdo poprijel svojega obrta z vso energijo, da ga zopet oživi in da reši svojo družino. Umljivo je, da z ozirom na neznosno draginjo, s katero se izdelki obrtnikov ne dajo primerjati, bil Primoran, da je delal do 16 ur dnevuo, medtem ko je za pomočnike in vajence bil delavni čas od 10 do 12 ur dnevno. Pač •e je vsakdo zavedal, da je le delo ono sredstvo, s katerim se bo dalo priti, oziroma znižati cene vsakdanjim potrebščinam. Povdariti je tudi potrebno, da Vsaj P® deieli ima obrtnik v vsej oakrbi po- močnike in vajence, tako da imajo isti pri mojstru hrano in stanovanje, kar je slednje gotovo velika ugodnost, za obrtnike pa v -sedanjih razmerah veliko breme. Očigled temu je neumljivo, kako da se istoveti malega obrtnika s tovarno ali z rudokopi, kjer delavni čas z ozirom na fizično moč delavca pač ni prekratek. Razlika je pa tudi v tem, da ima v tovarni delavec enakomerno delo, ki se pa pri malem obrtniku stalno preminja, kar je gotovo ugodnejše in dobi ročnost v vseh spreminjajočih delih svojega obrta; vse to je ugodno vplivalo na ukaželjne fante, da so se rajši oprijeli malega obrta kakor pa šli v industrijska podjetja. Za zgled lahko vzamemo občino Žiri, v kateri je gotovo mala obrt najbolj razvita, saj je skoro do 100 malih obrtnikov, kateri so zaposlili vse pomočnike in vzeli v uk nad 60 vajencev, dasi so bili med vojno zaposleni samo trije, in gotovo je, da bi zaposlili še precejšno število, ko se ne bi bil vpeljal 8urni delavnik, kajti ukaželjnih fantov je jako veliko na razpolago, kar je pač razveseljivo in bi se moralo to stremljenje le podpirati, ne pa da se ubija z neumestnimi naredbami: ne smelo bi se prezreti, da je edino pri malem obrtu dana možnost, da se pridni in podjetni pomočnik dvigne brez večjega kapitala do samostojnosti, za tem pač stremi vsakdo, s tem pa da se naredbenim potom uveljavi 8 umi delavni čas tudi za malo obrt, se pa podpira velekapital, ki grozi, da uniči malo obrt, pomnožile se pa bodo one mase, ki so popolnoma odvisne od velekapitala. Ako se mali obrtnik brani sedaj vajencev, ni čudno, kdo pa jamči, da radi višjih cen obrtnim proizvodom ne bo 6stal obrtnik nekega dne brez dela, tako tudi brez jela, in ako pomislimo še, s kakšno težavo se dobivajo surovine. Ako bo šlo tako naprej, boipio kaj kmalu prenehali z delom. Cene se stalno grozno dvigujejo. Nekaterih surovin za obrtnike pa radi določenih cen sploh ni mogoče dobiti, ako pa se dobi, je pa cena1 taka, da bi gotovo bila manjša, ako bi določenih cen sploh ne bilo. Čisto gotovo bi bila vlada večjo uslugo napravila delavcem pri malih obrtih, ako bi bila namesto upeljave osemurnega delavnega časa preskrbela malini obrtnikom potrebne surovine in pa skrbela, da bi se cene ne dvigale. Pomislimo tudi, kakšne bodo cene življenskim potrebščinam, ki jih proizvaja naš kmet. Gotovo je, da bo tudi on porabil 8 urni delavnik v svoj prid. Ker bo delal dalj časa, mu pač nihče ne bo mogel odrekati pravice, da tudi več zasluži, in to bo zmešnjavo le pomnožilo in cene se bodo še bolj dvignile. Naše stališče bi moralo delati na to, da se pri vseh straneh produkcija pomnoži, ki je edina rešitev našega naroda, kar se pa radi skrajšanega delavnega časa ne bo zgodilo; treba stre-miti za tem, da se vsi delavni stanovi strnejo v neko enotnost, da se dobi neko srednjo pot, da bo možno živeti, tako delavcu, obrtniku in kmetu. Nihče pa ni upravičen živeti in si prilaščati premoženje na škodo drugega. Konec mora biti izkoriščenja malih ljudil Tisti, ki kmeta hujskajo proti delavcu in obrtniku, veliko greše in bi morali izginiti iz vrst pravih prijateljev našega naroda. Ti pač ne umevajo časa, v katerem živimo. Vlada bi pa morala storiti vse, da se preskrbi malim obrtnikom zadostno število potrebnih surovin in brezposelnost bo polagoma izginila. To je po mojem mnenju edina pot, da pridemo polagoma do boljših razmer. Vsako hujskanje enega stanu proti drugemu je škodljivo in znači le neumevanje časa. Vsi stremimo za tem, da pridemo do razmer, da bo dano in omogočeno živeti vsem, tako kmetu kakor obrtniku in delavcu. \ Obrtnikil Vaše glasilo je »Jugoslovanski Obrtnik«! Širite naš list med svojimi tovariši in prijatelji! Pridobivajte mu novih naročnikov! Naj ne bo slovenskega obrtnika, somišljenika V. L. S., ki bi ne bil naročen na svoje stanovsko glasilo! Volitve in obrtniki. Bližajo se občinske volitve v Sloveniji. Neposredno za temi pridejo še druge volitve v državni zbor, v pokrajinski zbor, v trgovsko in obrtniško zbornico itd. Razne stranke so že pričele z agitatoričnim delom. Tudi mi imamo v programu« da posedemo v volilni boj. Sodelovati hočemo v vseh navedenih korporacijah, Ako hočemo kaj doseči, moramo tam prijeti, kjer se odločuje naša usoda. Ako hočemo, da bode naše delo uspešno, pa moramo prav in dobro začeti. Nič nas ne sme ovirati, najmanj pa pretkani nasveti naših tovarišev, ki so nasprotnega svetovnega naziranja, češ obrtnik se ne sme pečati s politiko. Ali naj se vsak drugi s politiko peča, le obrtnik in trgovec ne, tadva naj čakata, da bodo drugi kruh re-zaiiil Tudi to za enkrat ne drži, češ, obrtniki naj nastopimo sami, dovolj nas je. Ta gotovo nima vpogleda ali pa ne dobrega mnenja. V obče bode v naši državi le kakih 15—20 odstotkov takih, ki se pečajo z obrtjo ali trgovino, Znabiti da je to število v Sloveniji tudi za par odstotkov večje. Seveda ne smemo zamolčati, da je tu in tam v kakem industrijskem kraju odločilnega pomena, kam se nagnejo pri volitvah obrtniki. Pa so to le zelo redke izjeme. Poleg tega pa moramo vpoštevati tudi okolnost, da se celo pri najboljši disciplini ne da doseči, da bi vsi se res zjedinili za en in isti cilj. Po dosedanjih izkušnjah pa vemo, da le večje stranke z obsežnim gospodarskim in kulturnim programom žanjejo uspeh. /Malle strančice se navadno rajzblinijo in porazgube brez posebnega rezultata, k večjemu vjamejo tupatam potom kakih kompromisov majhne drobtine. Mislim, da nam torej ne bode zbirati, kam imamo voliti, saj odkrito priznamo, da smo v političnem življenju veja močne stranke in to je V. L. S. Nas skupaj veže program Ljuoske stranke, to je krščansko svetovno nazira-nje, ki naj ne pozna krivice nobenemu stanu ter naj v tem znamenju skuša uveljaviti življenske medsebojne potrebne odnošaje, < Nam torej ni vse jedno, kakšni naj bodo zakoni. Ali naj se naši otroci podučujejo v versko nravnem duhu, ali naj vlada v ob- činah, državi itd., duh krščanske pravičnosti do vseh slojev, ali kapitalistično komunističen. Pozivamo naše somišljenike, da se ne dado zapeljati ter naj gredo povsod volit listo V. L. S. Glede zastopstva kandidatov obrtnikov naj se pa dogovore vsak v svojem domačem kraju z drugimi stanovi potom krajevnih odborov. Bodite brez skrbi, nas je veliko in uspeh nam je zasiguran, če bodete storili vsak svojo dolžnost. Obrtnikil Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11. Naše obrtne zveze ne smejo zaostajati za kmetskimi zvezami, zato ustanavljajte povsod, kjer se nahaja več obrtnikov, lastne Obrtne zveze, ki naj bodo središče vaše stanovske politične organizacije! Stavbarstvo v letošnji seziji. Splošno je znano, da je bujno stavbarstvo najboljši dokaz dobrega gospodarskega blagostanja. Neglede na to,, da je pri stavbarstvu zaposleno posredno štirinajst drugih in še več obrti, vpliva tudi neposredno na živahen napredek pri drugih obrtih, trgovinah, denajrnih zavodih itd., sosebno pa še tudi na zaposlenje delavstva, Zato se danes sploh vse sprašuje, kaj bode letos z zidanjem, se bode li kaj gradilo v Ljubljani, in po mestih, sploh pa je to vprašanje še bolj akutno vsled stanovanjske mizerije, koder se ta najbolj občuti Pogoji za zidanje so: 1, Potreba po gradnji, 2. financiranje, 3. gradivo, 4. delavske moči. Prvi pogoj je seveda dan v celem obsegu. Manjka nam ne le zasebnih stanovanj in obratnih prostorov, pač pa tudi javnih poslopij. Drugi pogoj, finance, je pa bolj kritičen. Oblasti pravijo: potrebo imamo sicer veliko, pa nimamo denarja za zidavo, komaj da še moremo izplačevati uradništvo. Pač pričakujemo od centralne vlade, koje središče je danes vse, pa nič odločitve. Torej od te strani se letos sko-ro ne bode nič gradilo. Privatniki in družbe, tu je sicer kateri nakupičil nekaj mobilnega novca, pa je pač vse predrago, kajti cena gradnje se je po petnajstorila. Hišica za srednjega meščana, ki je stala 30 tisoč kron, stala bi sedaj okrog pol milijona kron. Ali pa je to podraženje normalno? Nikakor ne. V splošnem so se dvignile cene na svetovnem trgu vsled pomanjkanja blaga in manjše fizične moči delavstva, kar je povzročila vojna, le za 2-f-3 kratno prej-šno ceno. Da je pa prj nas 15 kratna cena za gradnjo potrebnega materijala, je kriva neurejenost države, pomanjkanje industrije in predvsem neurejena valuta. Gotovo je torej, da predno pride do bujnega stavbarstva, treba rešiti gori načeta vprašanja-Da gredo ta. vprašanja zelo počasi naprej, je pa danes v precejšnji meri krivda današnje vladajoče klike, katere cilj je vse kaj drugega kot ureditev teh vprašanj. Torej bi bil rezultat finance tak, da tudi od te strani ni v letošnjem letu pričakovati bog-sigavedi koliko gradnje. Kar se tiče gradiva, je stvar ta, da gradiva za zidanje kot opeke, cementa, apna, lesa, bi bilo v naših krajih skoro dovolj. Pa tudi tega materijala bode šele dovolj, če se poskrbi za vse potrebe, ki se jih rabi pri produkciji teh materijalij, posebno pride tu v poštev premog. Kar se tiče drugega gradiva, kot železo in kovinasti izdelki, bi se jih vsaj neka! dobilo, zato pa bi bilo zopet skrbeti, da industrijska podjetja, ki te fabrikate izdelujejo, dobijo potrebne surovine in polfa-brikate, sosebno zopet premog in koks; največ tega pa se mora uvoziti iz tujine. Naš premog ne le da ga ni dovolj, tudi ni za vse to sposoben, rabijo se pa druge stvari, deli strojev, mazila itd. Pri dobavi vsega tega je velika ovira ne prav urejena carina, slaba prometna sredstva, in zopet naša valuta. Poleg teh stvari pa se pri gradnji rabi še mnogo materijalij, ki jih pri nas ne izdelujemo in sicer ali nimamo surovin za to, ali pa ne industrije za to prirejene. Zato danes vse teži za tem, da si ustvarimo industrijo, vsaj za tiste predmete, kojih surovine bi se dale dobiti pri najt. lemu pa se stavijo to.ike zapreke in zopet v glavnem od vladajočih ljudi, ki ali stvari ne razumejo ali nočejo razumeti. Rezultat je, da bomo še precej časa odvisni od uvoza marsikaterega blaga, sosebno manjše vrste, k o, ega rabijo profesijonisti za opremo in izkončaaje stanovališč. Torej tudi od te strani ni sicer ugoden pogoj za gradnje, vendar pa vsaj zadosten in dostopen le ljudem z velikim kapitalom. Zadnji pogoj za bujno gradnjo pa je zadostno delavskih moči. Navadnih delavskih moči bi bilo menda pri nas dovolj in te še prihajajo iz tujine v domovino. Te delavske moči sp kvalitativno res nekoliko slabeje, kot kdaj preje. A to je splošna posledica vojne, s katero moramo računiti. Socialne zahteve danes res tirjajot da se da pravica tudi delavstvu, da se skrajša delovni čas, da se da delavcu toliko zaslužki, da zamore sploh živeti. Kjer pa v splošnem vendar stavbena sezija ni trajna« nepretrgana, ni umestno to skrajšanje delovnega časal. Kvalificiranih boljših de- laivcev naim v obče danes ned ostaja. Temu vzrok je, da smo agrarna država ter da smo živeli v stoletnem germanskem rob-stvu, ki je velik vzrok, da nam te vrste delavcev primanjkuje. Kje dobiti boljših in zadostno zidarjev, inštalaterjev in drugih za gradnjo potrebnih kvalificiranih mo-či, to je še danes odprto vprašanje. Da si bodemo v teku časa tudi teh vzgojili, je gotovo; za to pa je potreba precej časa in Inuda. Prihajajo pa še vedno nove težkdče, ki še bolj pospešujejo mizerijo. Upajmo, da premagamo tudi te in druge, gotovo pa ie, da letošnje leto bujnega stavbarstva ne bode. »Jugoslovanski Obrtnik« se naroča ori »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Liublfani, Sodna ulica 11. kier Posluje tudi obrtno tainištvo V. L. S. Obrtniki, odražajte se v vseh zadevah na osrednio Zvezo in dopisujte v svoje glasilo! Pospešujte obrt! Po prevratu koncem oktobra 1. 1918. so se začeli po naši širni domovini organizirati vsi stanovi in vse stranke. Zavedajoč se voliva trdne organizacije in politične moči ori graditvi temeljev države, bodisi pri zakonodaji bodisi pri drugih državnih ustanovah, gre vse za tem, da si zssirfitra za bodočnost čim več vpliva in odločilne besede, kakor tudi da se izpolnilo vsai deloma težnje in stremljenja slo-bodnega našega ljudstva, za katera so bila gluha nemška in mažarska ušesa. »Jugoslovanska Obrtna zveza« je združena z na?o veliko VLS. Katoliški shodi so določili nien nrogram in zarisali pot njenega dela. Ako prelistamo poročila teh shodov, vidimo, da se je vedno živo razpravljalo tudi o našem obrtnem stanu, o niega težavah, zahtevah in njega željah, da te vsak katoliški shod dal v roke stranki. oziroma njenim voditeljem načrt in zapoved njihovega dela. Marsikaj se je doseglo že prej; velika večina resolucij, peticij in drugih vlog na vlado pa je bila brez uspeha. Dunajska vlada se je brigala v prvi vrsti za nemške pokrajine in nemška tnesta. Bila nam te mačeha, ki nam je dala le to, kar je ostalo njenim nemškim bratcem. V delih sedanje Nemške Avstrije in na severnem Češkem — tudi samo med Nemci je obrt tako razvita in na taki višini, da je vzdržala konkurenco z industrijo, njen ustroj in državno pospeševanje teh obrti pa je bilo celo vzor tudi drugim ne avstrijskim vladam, — Kdaj bomo popravili, kar je nad nami zakrivila Avstrija, ki nas je smatrala le za državljane drugega reda? Mi nismo industrijalna dtžava, Naše obrti se nimajo bati bogve kake konkurence. Ker nismo narod kapitalistov, ne moremo staviti velikih tovarn; gledati moramo, da povzdignemo svoje obrti. In da se naše obrti razširijo, da naši obrtniki ne zaostanejo za drugimi, da bodo cvetele naše obrti in z njimi v državi blagostanje, je v prvi vrsti dolžnost naše vlade v Bel-gradu. Njena dolžnost je, posvečavati obrtniškemu stanu čim največ skrbi. V prvem letu svoje vlade se gospodje v Belgradu za obrtni stan niso bogve kaj brigali. Nesrečna družitev trgovine z obrtjo v enem ministrstvu gre le na škodo obrti, ker je »izvozničarstvo« do danes pač več neslo kakor pa pospeševanje obrti. Pogovorimo se v tem članku o pospeševanju obrti po državi in drugih javnih korporacijah! Kot podlaga naj nam stoži program pospeševanja obrti bivše avstrijske vlade, ki je bil, kakor omenjam zgoraj, vzor tudi mnogim drugim državam. Jugoslovanski obrtniki, naša zveza in nje zastopniki v naših javnih korporacijah, naj nikdar ne nehajo opozarjati vlado na obrtni stan, niega pomen in moč! Ako se Jržava briga in podpira velekapitalistično industriio, gre na roko bogati trgovini, koliko bolj še se mora brigati za našega obrtnika, ki večkrat nima razven svojega znanja, pridnih rok, delavnice in nekaj orodia nikakega drugega bogastva. Obrt naj podpira in pospešuie država, občina in vse gospodarske organizacije, ki ?maio za svoj cilj iprospeh našega t>»rr-1 nega gospodarstva! Smotreno pospeševanje obrti naj gre v prvi vrsti za tem, da se naš obrtnik v svoji stroki dobro tehnično in trgovsko izuri, da se priu*’ iznajdbam in novim načinom izdelovanja, da zboliša svoje orodje in tako cenejše oroizvaia, a vendar več zasluži, kakor mu je bilo mogoče do sedaj. Organizacija obrti naj se poglobi in služi le koristim obrti. Zlasti naj se ločijo trgovske in obrtne zbomiče, ker se trgovci v prvi vrsti brigajo samo za svoje koristi. Trgovska zbornica naj bi zastopala interese trgovine in industrije. To imajo v Nemčiji od leta 1907., kjer je država ustanovila kot postavno zastopstvo obrtnikov tako imenovane »Handvverkskammem«. Namen in naloga nemških obrtniških zbornic je čuvati interese obrtnikov, kar dosežejo na ta način, da pomagajo vladi z nasveti in predlogi pri zakonodaji, da dajejo izvedeniška poročila, da ustanavljajo obrtne knjižnice, strokovne šole, sltrbe za obrtne razstave, mojstrske tečaje, nadzirajo izučbo obrtnih vajencev in delovanje prisilnih obrtnih zadrug itd, ' Naše obrtnike in obrtna društva ter trgovske tvrdke opozarjamo, da ima narvečji uspeh inseriranje v »Jugoslovanskem Obrtniku«. Svoje somišljenike opozarjamo, da se pri cenjenih naročilih ozirajo pred vsem na inserate našega lista. Nekaj o knjigovodstvu. Ena najvažnejših stvari za obrtnika ali trgovca je knjigovodstvo. Knjigovodstvo je duša vsakemu podjetju. Brez pravega knjigovodstva je izključep vsak uspešni napredek obrti. Obrtnik brez knjigovodstva nikdar ne ve, kako je njegovo resnično premoženjsko stanje, večkrat tudi ne pozna stanja svojih dolžnikov in upnikov, kakor tudi pogojev pri naročilih blaga in naročenega dela. Koliki materijalni škodi je vedno izpostavljen tak obrtnik, ki nima pravega knjigovodstva! Ako nima kopij naročilnih pisem, se pripeti, da mora pač vse prevzeti, četudi se ne sklada z naročilom. Ako nastopi pred sodiščem, kier je treba dokazov iz poslovnih knjig, vedno tudi podleže. Ako zaorosi kredita na svoio obrt, kdo naj mu kaj posodi, če ne more dokazati pravega premoženjskega stanja? Drugič pa tudi boji varno gospodari s svo-nm premoženjem ter ima veliko večje veselje, kdor vsak trenutek lahko pregleda svoj napredek. Tak obrtnik je sigumejši kakor oni, ki meri svoje premoženie le po tem, koliko ima terjatev ali slučajno poseduje denarja v gotovini. Izgovor, da ie kaka obrt premaihna, da zanjo ni potrebno, da bi vodil knjigovodstvo ali da nima časa za to, je prazen, če ie še tako mala obrt, je potreba knjigovodstva, in nekaj časa si tudi lahko vsak obrtnik vzame za ta posel. Največkrat pa je krivo, da obrtnik nima pravega knjigovodstva, neveščnost ali pa malomarnost, da se soroti ne vodi dohodkov in stroškov. Tudi ne drži izgovor, da ie za vsako obrt potreba drugačnega knjigovodstva. Kajti pravo knjigovodstvo je za vsako obrt vsai v glavnih potezah popolnoma oo enakih načelih. Določitev premoženjskega stanja, inventar, je gotovo za vsakega enako potrebna. Poslovni opravki s posameznimi stalnimi naročniki ali glavna knjiga je tudi enako potrebna. Nakup surovin kakor prodaia istih, to je dohodna (faktumal in izhodna knjjga ali tudi samo eno takoimenovani dnevnik, mora poznati vsako knjigovodstvo. Isto-' tako mora tudi vsako pravo knjigovodstvo imeti ločeno poslovanje l gotovino, to je blagajniško poslovanje. Če še omenim, da je treba vsa pisma, ponudbe in druge količkaj važne trgovske poslovne dogodke kopirati ter jih hraniti, sem pač povedal o vsem glavnem, kar se tiče pravilnega knjigovodstva. Vse drugo, kar ima skoro vsaka obrt kaj prikladnejšega zase, spada k izpopolnitvi ali razširbi kot pomožne knjige k pravemu knjigovodstvu. Nekaj važnih naukov o pravilnem knjigovodstvu pa bi bilo še omeniti. Vsak naj si uredi svoje knjigovodstvo čim enostavnejše, lahko pregledno. Obrtnik imej vedno pred očmi,~da naj bo knjigovodstvo tako izpeljano, da iz knjig lahko vsakdo posname pravo premoženjsko in •poslovalno stanje njegove obrti. Vpiše naj se v ^poslovne knjige vse posle, vse poslovanje, četudi smo mnenja, da je ta ali ona zadeva premalenkostna in ne spada zraven. Tudi malenkostna stvar postane lahko kdaj važna. Drugič pa je nevarnost, da počasi izgubimo mejo med tem, kaj je važno in kaj ne, in se prične popuščati v kvar pravega knjigovodstva. Kot tretje naj se z vpisovanjem poslovnih dogodkov ne zastaja, »Bodem vpisal zvečer, jutri, v nedeljo itd.'<, tedaj ko že nekaj pozabiš, je napačno, zato počasi pridem na ta način 'do površnega poslovanja. Knjigovodstva naučiti se iz knjig ni ravno lahko in običajno, ker je težko oo-udariti ravno najvažnejše stvari in ker manjka nekake sigurnosti ali korajže, pač pa se to naibolie doseže potom predavanja po veščih strokovnjakih, ki so svoie znf>nie izpopolnili tudi že v praksi ter najbolje poznajo aiveljavliene običaie. Radi-tetfa bi bilo umestno, kjer je količkaj dana prilika, da se prirejajo taki tečaji, ker se v primeroma, kratkem času da veliko dosegi. Edina težava pri teh tečajih je, da se težko dobi približno enaka predizobrazba, , ki ie potrebna; kaiti ako ie nekaj udeležencev tečajev, ki jih je potreba učiti šele računania, se potem ostali dolgočasijo. V tem slučaiu je potem potrebno deliti tečaj i v pripravljalni in knjigovodstveni tečaj. V zvezi s knjigovodstvom v širšem pomenu besede je tudi vsa ostala veda trgovskega poslovanja, med katero spada tudi menično pravo, spisje o vlogah na oblasti itd. Vendar, ako ni časa za vse to obravnavanje, se lahko to loči ali opusti in se obravnava le knjigovodstvo strogo kot tako. Po načinu razločujemo knjigovodstvo v enojno in dvojno ali amerikansko knjigovodstvo. Z ozirom na načine vpisovanja v knjige pa ločimo ali foljirano ali pagi-nirano knjigovodstvo. Za manjše in sred- nje obrtnike in trgovce je najboljše enostavno knjigovodstvo, ki obstoji v tem, da prikladno vodi knjige s paginiranimi listi, to je, da se vse dohodke in izdatke, ali aktiva in pasiva vpisuje zaporedoma v vrste, zato pa se ima na listih po dve koloni, prvo za dohodke, drugo za izdatke. Dočim imamo pri foljiranem knjigovodstvu strani in sicer prvo za dohodke, drugo za izdatke. Pri tem se porabi veliko več papirja ter je za priprostega obrtnika dokaj manj pregledno. Kadar pričnemo s knjigovodstvom, naj ne bomo preskromni s knjigami ter naj se na nekoliko večje misli, da nam ni treba potem že v kratkem času nabavljati novih knjig. Pri tej priliki naj omenim, da naše knjigarne dosedaj niso imele dovolj primernih, enakoličnih knjig ter bi v tem oziru priporočal, da bi si jih omislile, človek, ki bi rad pričel s knjigovodstvom, je moral poseči po vsakovrstnih, popolnoma neenakih in neprikladnih knjigah, z nepravilnimi kolonami, druge s premalo kolonami za tekst, tretje preozke in predolge itd, (Dalje prih.) —i..,....... . L- —----- Bol kapitalizmu! Brez kapitala tudi obrt in trgovina ne moreta uspevati. Ravno tu je potreba kapitala še v večji meri kot pri drugih gospodarskih obratih. Kapital, katerega poseduje obrtnik, obstaja večinoma v blagu m pridnih rokah. Med blago štejemo orodje, stroje, surovine in nepremičnine, kf obstojajo v poslopjih in delavnicah. Količkaj razvitemu obrtu pa tb ne zadostuje, ampak' on mora imeti poleg gori navedenega mrtvega kapitala tudi tako-zvani obratni kapital, to je denar, katerega mora začasno založiti za večii nakup surovin, pa tudi za izplačevanje delavcev in za druge stroške. Izdatke ima obrtnik redno vsak dan,'dočim on svojih naročenih izdelkov ne more vsak dan ali vsak čas oddati naročnikom. Večkrat ne dobi takoj plačila zanje. Radi tega rabi obrtnik ali trgovec precej obratnega kapitala. Danes to še tem bolj, ker imamo sl^jo valuto in draginjo. Kako in kje naj torij dobi obrtnik za to potreben kapital?! Odgovor je enostaven. Treba mu je posojila, Ali ga bode pa tudi dobil, to je drugo vprašanje. Pred vojno, ko je bilo mnogo blaga, je vsaj za nakup blaga bilo to boljše, ker so razni večji trgovci solidnemu obrtniku prodajali blago na kredit. In če je bil obrtnik priden, varčen in vesten, mu je to dokaj pripomoglo. A danes,; ko imamo pomanjkanje blaga vseh vrst, se mora vsako blago takoj plačati in večkrat tudi drago plačati, če hočeš kaj dobiti. Je torej danes edina pot, da si obrtnik denar izposodi-Ali pri prijatelju, ki pa so bolj redki, ali pa pri banki in posojilnici. Banke navadno posojajo trgovsko, to je tako, da plačaš blago z menico, trgovec menico eskomp* tira pri banki in ko menica zapade, moraš redno to plačati. To je sicer še nekaj udobno, a za obrtnika je to večkrat usode* polno, ker je veliko vprašanje, če bode pri zapadlosti menice tudi res imel razpoložljivega denarja dotvolj, da to plača. Obrtnik torej potrebuje tekočega ali investicijskega kredita, ki ga proti primernemu jamstvu tudi dobi pri banki ali posojilnici, Za jamstvo zamore prvo nuditi svoj inventar. Preje smo že omenili, da obrtnik čestokrat ne poseduje drugega kot inventar. Drugič ti banka tudi posodi ali odpre kredit do gotove višine na poroštvo premožnega tvojega prijatelja ali sorodnika. Banka pa ti tudi posodi na cedirane ali odstopljene račune, kar ti pa manj koristi kot pa na inventar, posestvo ali proti poroštvu. Na inventar dobiš pri banki posojilo pa le, če se Ie-ta prepriča, da vodiš pravilno knjigovodstvo, iz katerega je razvidno, da res poseduješ premoženje, ki je * naloženo v blagu in obratu. V vseh slučajih pa je odvisno od poštenosti, pridnosti, varčnosti in solidnosti osebe obrtnika ali trgovca samega. Iz vsega ,tega se razvidi, kako zelo važno je, da obrtniki vodijo pravilno knjigovodstvo. Vidi pa se tudi to, da so banke in posojilnice edino poklicane, da podpirajo prospeh in napredek gspodarske kultuire, med katero spada tudi obrt in trgovina. V koliko se ti zavodi ozirajo dane« na malega ali srednjega obrtnika in trgovca, da mu pomorefo k njegovemu blagostanju, o tem rapravljamo prihodnjič. Priobčevati pričnemo tudi daljše članke o obrtnem knjigovodstvu, na kar 2e danes opozarjamo svoje naročnike. ‘ Razno. Industrijska banka. Pod protektoratom ministra Kristana se snuje nova banka pod imenom Industrijska banka. Po mnenju g. ministra naj bi ta banka v prvi vrsti imela namen, snovati večja industrijska podjetja ter eksploatacijo raznih surovin, kot lesa, železa itd. Potrebni kapital, katerega začetna višina naj bi bila 200 milijonov, bi bil 50% zasebnega, drugo polovico pa naj bi dala država. Ker so danes vse večje eksploatne družbe pri nas v nemških in judovskih rokah in ker bi se te v prvi vrsti pritegnilo, bi bila polovica te banke potem v rokah teh ljudi, dočim bi jim z drugo polovico priila na Pomoč država, kar bi bila vsekakor lepa opora za te eksploaterje. Gosp. minister je mnenja, da je le tako omogočeno, da se vpostavi naša industrija. Druga pot bi bila, da bi se na podlagi zadružništva in z okrepitvijo samostojnih obrti dvignila naša industrija, ki izjemoma nikakor ne izključuje tudi večjih eksploatacij, po mnenju ministra ni prava. Malemu obrtniku naj sledi prej ko slej pogin. Po dosedanjih skušnjah eksploatacij potom bank imamo zelo slabe rezultate. Čudno se nam zdi, da se socialistični minister danes ogreva le za veleka-pitalistična podjetja, in to v času, ko najnujnejših potrebščin, ki jih rabi mali obrtnik, minister ne more ali noče preskrbeti, vsled tega danes še to malo industrije in obrti, ki jo imamo, skoroda stoji. Pa to nikakor radi pomanjkanja denarnih sredstev, ampak radi neurejenosti države. Krivda radi tega pa zadene vladajoče državnike, pod kojo zaščito si gotovi ljudje zbirajo otgromme kaipitale. In to naj bi se imenovalo začetek socializacije?! Na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani se začne šolsko leto 1919/20 v nedeljo, dne 1. februarja 1920. Vpisovanje se je vršilo v nedeljo, dne 25. januarja 1920, od desetih do dvanajstih. Voino-tehnične delavnice. Dne 20. januarja 1920 je imela ljubljanska organizacija kovinarjev v Mestnem domu shod, na katerem so kovinarji protestirali proti nameravani opustitvi zgoraj omenjenih delavnic, v katerih je zaposlenih 319 kovinarjev. Vodja teh delavnic, polkovnik Va-sič, je 10. januarja odpovedal vsem delavcem na 14 dni, češ, da nima nič kredita. Tik pred shodom ie pa menda izjavil: »Sada imam para.« Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj deželna vlada za Slovenijb prevzame te delavnice, v katerih naj bi se popravljali železniški vozovi in lokomotive. Vojaško vodstvo naj se takoj odpravi. V slučaju, če bi se nameravale te delavnice prodati privatnikom, naj polovico delnic prevzame država, ki naj pokliče v upravni odbor tudi zastopnika delavstva. Iz krogov obrtnih vajencev smo prejeli: Žalost nas navdaja, ko vidimo, da se na vseh straneh ustanavljajo razne šole in izpopolnjujejo, le za obrtni naraščaj se ni-kdo ne zmeni. Strah nas je sedanje obrtne vajence za našo bodočnost. Povsod se samo goVori, kaj se bo storilo za ta in oni stan, le za nas bodoče obrtnike se nobena oblast ne zmeni, kako bomo živeli brez dobre strokovne izobrazbe, Znano je, da bo mogel le obrtnik, ki je v svoji stroki vsestransko izobražen, konkurirati s tujci, in zato je tudi sveta dolžnost vlade, da poskrbi za svoje bodoče davkoplačevalce, jim'nudi sedaj popolno obrtno izobrazbo potom obrtno-nadaljevalnih šol. Naj se merodajni faktorji ne izgovarjajo na vse mogoče zapreke, z nekoliko energije se da vse doseči, treba je le človeka na pravem mestu. Nekaj o delu in plači. Nemško delavsko ministrstvo je izreklo ob priliki štrajka v Bussingovih tovarnah avtomobilov zelo važen nazor. Šlo se je za plače in delo na akord. Ministrstvo se je postavilo na stališče, da akord ni nesocialen in je zaradi tega tudi dovoljen. Avstrijski vodja socialnih demokratov Oton Bauer pa celo trdi, da je akordna plača v tem težkem času poleg vseh nevarnosti, ki se skrivajo pod besedo akord za delavstvo, nujna 'potreba. Le tako namreč je mogoče, da posvetimo vse sile delu, saj vidimo, da produkcija povsod pada, oziroma je zaostala ravno iz nerazpoloženja delavcev za delo. Sicer pa je povsem pravično, da oni, ki več dela, tudi več zasluži. Pravijo, da so tudi ruski boljševiki uvedli v tovarne zopet strogo disciplino in akord poleg mnogih drugih sredstev, privaditi delavce zopet k rednemu delu. Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je sklenila s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševanje obrti večjo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrtnike, da takoj priglase svojo potrebo ter dimenzije ijatančno navedejo. Priporočamo, da več obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko pošiljatev. in sicer se mora naročiti od vsake dimenzije najmanj 500 kg. t Na manjša naročila se ne bomo mogli-ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okraju skupno na-roče potrebno železo. Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti je dobil od g. ministra vojne in mornarice dovoljenje, da sme porazdeliti med obrtnike 1000 kg navadnega razstrelilnega smodnika. 1000 kg ojačenega razstrelilnega smodnika. 200 kg minskega smodnika ter manjšo množino kapselnov. Oddajali bomo po 100 kg. Manjši reflek-tanti naj zato svoja naročila združijo. Interesenti naj se zglase pri našemu uradu do 7. februarja. Idrijske čipke. V izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 so razstavljeni čipkarski izdelki učenk čipkarskih šol v Žireh, v Železnikih, v Horjulu in na Trati pri Gorenji vasi. Cenjeno občinstvo se opozarja na solidno delo. ki je iz pristnega lanenega sukanca. — Čipke se bodo prodajale od 9. do 12. ure dopoldne. Izkupiček je namenjen za pod-oore učenk in nabavo sukanca, ki se bode brezplačno1 razdelil med učenke čipkarskih šol. l Dobava jekla. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago okrog štiri do pet vagonov jekla. Jeklo bomo skušali oddajati v večjih množinah. Interesenti naj se zglase pri našem uradu do 7. februarja. Javnim tehtnicam se bode dovolilo njih tarif povišati od slučaja do slučaia z ozirom na sedanjo draginjo na približno osemkratno predvojno ceno. Strokovne vesti. Opravičenost nekaterih obrti. Trgovska obrtna zbornica za Slovenijo je v svoji seji obrtnega odseka podala sledeče izjave: Na vprašanje nekega okrajnega glavarstva vsled pritožbe pečarjev, da zidarji postavljajo krušne peči oziroma kmečke peči, ki služijo, da se v njih kuha in peče, ' je bil od s ek mnenja, da postavljanje takih peči, kakor tudi pekovskih peči z ozirom na njih konstrukcijo spada k zidarski obrti. Na podobno vprašanje: Spada li tapetniško delo pri vozovih, kot kočijah in podobno sedlarski obrti ali tajpetniški obr-tj, se je odsek izjavil, da soada vsekako to delo z ozirom na sorodnost sedlarske in tapetniške obrti sedlarski. Na vprašanie nekega okrainega glavarstva o pritožbi trgovca Proti kleparju, da ta prodam karb;dne svetilke in tudi karbid, svetilke izdeluje celo klepar sam. Kdo je upravičen prodajati karbid v detajlu, se še določi, pač na ie na vsak način upravičen prodajati karbidne svetilke, ki ie celo fabrikat kleparske obrti., kleparski mojster. Urad za pospeševanje obrti sprejema stranke samo od pol 9. do 12. ure dopoldne. Tečaji za mojstre. Avstrijska vlada ie določila niihov učni načrt tako-le: Obrtniki, ki svojo obrt že izvajajo, nai se v teh tečaiih nouče o novodobni tehniki in urejenem kniigovodstvu kakor tudi o načinu nroračunstva za male in srednje obrti. Ti tečaii so v prvi vrsti za samostojne mo:stre in šele v drugi za pomočnike. — Obratuje se v vzornih delavnicah z vsemi tehničnimi prinomočki, ki jih more upotrebljati mali ali srednji obrtnik — to so novo moderno orodje, stro;i. motorji itd. Ni mi potreba oosebej ooudariati, da se ozira pouk o strojnem proizvajanju predvsem na obrti, kjer je stroino proizvajanje mogoče kot n. pr, pri stavbenem mizarstvu, ključavničarstvu itd. tudi v manjšem obsegu. — V tečaiih za mojstre je pa važen tudi teoretični pouk v obrtnem računstvu, kniigovodstvu. kalkulaciji, pravu, zadružništvu in narodnem gospodarstvu v obče. Teoretični pouk naj razširi * obrtniku trgovski smisel, ki le ravno danes za samostojnega obrtnika sila velike važnosti, ako hoče z uspehom vzdržati nastopajočo konkurenco industrije. V Avstriji je te tečaje ustanovila vlada in tudi za nie skrbela. Obrtnikom pa so se dovoljevale štipendije iz državnih in drugih sredstev. Vršili so se redno na i)unaju. Potovalni tečaji za mojstre. Cilj teh tečajev je isti kakor oni stalnih tečajev za mojstre, le da nimajo tako obširnega učnega načrta. Navadno se uči v teh tečajih popoldne in zvečer tako. da sb lahko pristopni vsem obrtnikom. Kot učitelji delujejo razni strokovni učitelji in dobro strokovno šolani obratni moistri. Vršili so Se na najrazličnejših krajih, kjer se je priglasilo zadostno število obrtnikov. Stalne ali priložnostne razstave motorjev za obrt, strojev in obrtniškega orodja. Avstrija je v tem oziru zelo veliko dpsegla. Ustanovile so se stalne razstave najrazličnejših strojev pri bivšem c. kr. tehnologičnem muzeju na Dunaju že leta 1891. S tehnologičnim obrtnim muzejem je združenih cela vrsta strokovnih obrtnih šol tako, da razstava strojev, motorjev in orodja cel zavod le izpopolnjuje. Velike važnosti je, da se vsi stroji, katere postavijo in razstavijo tovarne, ki so jih izdelale, vsak čas po interesentu praktično preizkusijo. Veliko vreden je tudi takojšen pouk ob stroju. — Vstop na to razstavo je vsakomur prost. Razstaviteli. kot omenjam, ni država, ampak strojni labrikant. Da še v čim večjem številu pritegnejo na razstavo, jim država nudi več ugodnosti. Kakor brezplačni prostor, brezplačno gonilno silo, zavarovanje proti požaru, Čiščenje itd. , Inozemni razstavitelji so za svoje stroje oproščeni carine; vsi pa sc zavežejo, da puste namanj šest mesecev stroje na razstavi. Ako zavod posreduje prodajo stroja, si ne računa za svoi trud nikakih pristojbin. — Še nekaj važnega pri takih razstavah! Da je razstava kolikor mogoče številno obiskovana, je dovolila država po-setnikom brezplačno vožnjo na Dunaj. Nekateri so dobili tudi manjše štipendije, drugim zopet so se povrnili prehranitveni stroški za bivanje na Dunaiu. — Zanimiva je statistika tega zavoda, ki pove. da ie .obiskalo povprečno mesečno po 1500 oseb to razstavo. Poleg stalne razstave strojev obstoja na tehnologičnem obrtnem muzeju tudi oddelek, ki daje obrtnikom strokovniašike ' nasvete, kar se tiče nakupa stroiev in orodta, priporoča po želji nove metode izdelovanja in pove. kie se dobijo mrovme in kam se blago lahko oddaia. Velikega pomena je oddelek, ki se peča s strokovnjaško oceno ustanavljama različnih obrt-no-gosoodarskih zadrug. Nasveti se oaiejo v lesni, oblačilni, kovinski, tekstilni in kemični stroki bodisi glede porabe stroiev, novega orodja kakor tudi drugih tehničnih pripomočkov teh obrti. priložnostne razstave strojev in drugih tehničnih pripomočkov so se vršile po vseh ve?!ih mestih monarhije, ako so hotele sodelovati trgovske in obrtne zbornice in občine. — V Sloveniji menda do prevrata ni bilo ne ene. Tako srečni mi nismo bili. Kar se tiče pospeševanja obrti s strojnimi pripomočki potom države, se ni pomagalo posameznim obrtnikom, amoak v prvi vrsti zadrugam in sicer so se združili obrtniki, ki hočejo uporabi je vati stroj, v strojno zadrugo. Država je dala za stroj brezobrestno posojilo, ki se je vrnilo v 10 letih. Subvencij za nakup strojev se ni več delilo; ker ie imela država v tem oziru slabe izkušnje. / Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase najkasneje do 24. januarja. Pospeševanje izučbe obrtniških vajencev. Tudi v tem oziru je bila bivša Avstrija vzgled mnogim drugim vladam. Omenjam naj vajeniške razstave, ki so se vršile po najrazličnejših mestih države v mesecih januarju do avgusta in so navadno trajale do 8 dni. V septembru so bila najboljša dela potem razstavljena še na/ Dunaju. Da so bile zlasti te zadnje razstave ?a obrtni- ke in obrtni naraščaj vrlo poučne in koristne, mi ni treba posebej poudarjati. Samo primera, kaj se je ustvarilo v enem okraju vzornega in kaj v drugem, kako se je izvedlo delo na Dunaju in kako v provinci, govori več kakor tiskana knjiga. Za najbohša dela so se delila vajencem kakor na pokrajinskih, tako tudi na centralnih razstavah nagrade. Velike koristi so tudi vajeniški domovi. Država je podpirala njihovo ustanovitev, postavila zanje vzorna pravila, delila pa jim je tudi denarno pomoč. Da mojstri s čim večjim zanimanjem uče svoje učence, jim je dajala država, ako so učenci kakor tudi mojstri zadostili vsem 'tavlienim pogojem, denarne nagrade. V Nemčiji — ^ prvi vrsti na Badenskem — so dajali do 250 mark na učenca: vendar na se takozvana »subventionierte Meister-lebre« ni posebno obnesla ne v bivši Avstriji in ne v Nemčiji. O zadružni organizaciji kot pospeše-vatelfiri obrti se je v tem listu v raznih člankih že večkrat omenjalo. Država ie dala obrtnim zadrugam brezobrestna ali nizko obrestna posojila proti večletni amortizaciji Vooštevale so se v prvi vrsti nabavne zadruge za surovine, produktivne. skladiščne in druge zadruge. — Posebno blagodejno pa so vplivale obr+ne kreditne zadruge, dasi ne tako razsežno, kakor bi bilo želeti, ker so bila njihova posojila povečini predraga. Precej boia je bilo Potreba, prej ko so obrtniki v bivši Avstriii dosegli, da se ie vnoštevalo ori iavnih nabavah in liferaci-lah tudi niihove ponudbe. V prvi vrsti so delovale na to obrtne zadruge, da se jim te prihranil del javnih nabav, oziroma, da so se zavezali nodjetniki in industrijci pu-st:ti določena dela izvršiti nri malem oziroma domačem obrtniku. Na to se ie v prvi vrsti gledal ori raznih vojnih dobavah. To so bile ptilično mere bivše avstrijske vlade pri podpiranju in pospeševanju obrti. Vsa sredstva, ki sem iih omenil ozirale se na državno pomoč obrtem, gredo v glavnem za tem, da se vzdigne produktivna sila obrti. Pri Pas na jugu je danes skoro vse še novo, kar ustvarimo. V Ljubljani imamo »obrtno-pospeše-valni zavod«, ki deluje že nekaj let. Zavod daje brezplačne nasvete pri kupovanju orodja, strojev itd. Istotako ima v programu prirejati strokovne in knjigovodstvene tečaje. Pred vojsko je bil začel živahno delovati, svetovna vojska je zavrla njegovo delovanje, sedaj se ga menda drži ista mizeriia kakor vseh sličnih naših državnih zavodov. ' Kar se tiče kreditnega vprašanja, obstoja v Ljubljani »Obrtna kreditna zadruga«, ki je pred vojsko izborno delovala. Obrtne banke še nimamo. Pri bratih Hrvatih sem videl v Zagrebu poleg obrtne kreditne zadruge tudi obrtno banko, ki menda ni najmanjši denarni zavod v Zagrebu. Kdaj bomo mogli misliti na razne razstave, je težko prerokovati. Vsepovsod vsega manjka. Lansko leto se je vršila v Zagrebu razstava del obrtniških vajencev,' ki je bila zelo zanimiva. Videlo se je marsikaj lecega, celo za starejše obrtnike spodbudnega. S 1. novembrom 1. 1. so priredili v Zagrebu svojo razstavo tudi zagrebški mizarji. Koliko se je ustanovilo vajeniških domov po Sloveniji, ne vem. Sedaj, ko so sc začele vračati kolikortoliko normalne razmere, bo treba vnovič z vnemo misliti na take domove, ki naj spopolnjujejo pri učencu vzgojo mojstra. Obrtno zadružništvo je pri nas še v povojih, v drugih krajih širne naše kraljevine ga pa sploh še ni. Kai naj stori naša vlada za napredek obrti? Za obrtnike je to življenjsko vprašanje. Pametna obrtna politika mora imeti predvsem pred očmi potrebe naroda kot celote, potem šele posamezne obrti; vsledtega bo morala država, ako se hoče kolikor toliko gospodarsko osamosvojiti nred inozemstvom, podpirati obrtništvo. Podpirala bo v prvi vrsti one obrti, na katerih izdelke smo danes navezani še na uvoz iz tujih držav. Državna pomoč mora jriti predvsem izdatna pri novo se razvijajočih. obrtih, medtem ko je pri starih vpeljanih obrtih dosti, da jih država varu-;e potom zakonodaje, modre davčne politike itd. — Iz dobro razvite obrtnosti se polagoma ustvarja industrija, ki je le tedaj na »trdnih nogah ako sloni na znanju ljudstva ir? potrebah naroda, Z razvito obrtio se bo zlasti v krajih, kjer poljedelstvo ni bogvekako dobička-nosno. gotovo več proizvajalo, kakor na notrošHo Državna uprava bo skrbela, da se bo blago iz teh okrajev izvažalo v kraje, kier se potrebuje. Za izdelke, ki se bodo izvozili izven državnih meja. bo zainteresirano inozemstvo potom naših konzulatov; da bo naše blago moglo konkurirati s tu-:im blagom, se bodo izposlovale zanj razne ugodnosti pri raznih trgovskih pogodbah z drugimi državami, doma pa se, mu bo pomagalo z raznimi prevoznimi, tarifnimi, carinskimi in drugimi ugodnostmi. — Prej na seveda, kakor se bode uvažalo, je treba gledati, da se pokrije domača potreba. Tudi državna uprava se mora vedno in novsod v prvi vrsti posluževati domačih izdelkov. Češki listi so pred kratkim prinesji vest. da je češka vlada dovolila kredit 8 miliionov 'kron za zgradbo »palače Industrije«. To bo nekak obrtni in industrral-ni muzej in stalna razstava vseh izdelkov obrti in industrije v Čehoslovaški. Ta ustanova bo neprecenljive vrednosti, podajala bo tujcu kakor tudi domačinu točno sliko vseh gospodarskih sil čehoslovaškega naroda. — Kdaj bomo mogli mi na kaj takega misliti, me morem odgovoriti. Pri nas v našem kraljestvu razen Slovenke obrt ni bogvekako razvita — da, v nekaterih krajih sploh še ne obstoja. Sloboda in narodno ujedinjenje mora prinesti gospodarski napredek, k čemur ravno obrtni stan lahko največ pripomore. J. I. Politične vesti. Protestni shod. Dne 18. t. m. se je vršil v hotelu Union protestni shod vseh gospodarskih korporacij proti nameravani valutni rešitvi 1 : 4. Poleg drugih smo bili na tem shodu zastopani tudi mi. Vsi govorniki so po-vdarjali, da je ta od sedanje vlade predlagani način rešitve valute nam v veliko škodo. Posebno bi zadela ta škoda manjše ljudi, zlasti obrtnike. Vlada je spričo protestov iz krajev, kjer je plačilno sredstvo krona, svoj predlog nekoliko korigirala. Strokovnjaki pa so bili vsi mnenja, da je to popolnoma neznatna korektura, ali bodo imeli novi dinarsko-kronski bankovci za 1 dinar 4 krone vtisnjen de na eni ali na obeh straneh. Fakt je, da to že znači zamenjavo v razmerju 1 : 4, proti čemur moramo mi odločno ugovarjati. KoneČno so &e podaie razne resolucije. Vprašanje je le, če bodo kaj pomagale. Komisija za stvarno demobilizacijo. Obrtni Vestnik z zadovoljstvom pozdravlja korak sedanje absolutistične vlade oziroma njenega predsednika dr. Žerjava, ker razpušča vse, kar mu ni ljubo, iniciativa za ustanovitev komisije za stvarno demobilizacijo je dal tačasni poverjenik za javna dela in obrt in poznejši predsednik komisije g. Vlad. Kemec, ki je posle predsedstva ves čas vzorno vodil. Delalo se je vseskozi pošteno in neumorno, Ze s tem, da je bil predsednik ob jednem strokovnjak, je dovolj povedano. Da pa nekaterim ni bilo po volji, je umevno. To so mogoče tisti, ki so hoteli vse bago imeti po nizki ceni. Da komisija po enem letu ni mogla natančno vedeti, koliko blaga da ima, oziroma da bi sestavila popolni inventar, je pa bila krivda, da si je' vojaštvo prilaščalo vso pravico nad tem blagom in je imela komisija vedno ftompentenčne boje za to. Mi se temu bolj čudimo, da se je predsednik strokovnjak-inženir odstavil in se je nastavil laik, profesor po poklicu, dalje se čudimo, da se je odredila revizija in to na način, da se šele po časopisih iščejo, kdor bi kaj vedel o krivdah, ki jih je zakrivila komisija in njen predsednik. V to preiskovalno komisijo pa se je imenovalo človeka, ki je sam obdolžen o samolast-nem delovanju, katerega pri nas nikakor nismo navajeni. Deželni predsednik namerava baje to komisijo za stvarno demobilizacijo razpustiti in imenovati drugo, ki naj bi delovala v smislu njegovih načel, To komisijo je postavila celokupna deželna vlada, centralna komisija vojnega E lena v Beogradu pa jo je pozneje prizna-t kot njeno filijaio. Kako bode samodržni g. dr. Žerjav sedaj to reč speljal, bodemo videli. Pravi namen je edino ta, da svoje Politične pristaše spravi v komisijo ter da Upostavi iz gospodarske institucije gospodarsko politično. Trg Tabor v Ljubljani je sklenilo ljubljansko občinsko starešinstvo prodati telovadnemu društvu Sokol v svrho zgraditve sokolskega doma in telovadišča. Občinski svetniki V. «L- S. so glasovali proti iz tehtnih gospodarskih in kulturnih razlogov, a liberalna večina občinskega sveta hoče na vsak način napraviti s to zadevo politično mešetarijo za svojo stranko. Trgovska obrtna zbornica v Ljubljani protestira proti ureditvi valute v razmerju 1 dinar za 4 K, kakršno razmerje hoče vpeljati liberalno-socialistična vlada. Gospodje so pri J. D. S. drugačnega mnenja, če sedijo pri seji trgovsko-obrtne zbornice, in zopet drugačnega, kadar pišejo v svojih časopisih, ki so namenjeni javnosti, in zopet drugačnega, kadar sede v posvetih pri različnih anketah. Liberalno-socialistična vlada bo tedaj naše valutno vprašanje na ta način rešila, da bo pripravila Slovence in Hrvate ob ogromne vsote in s tem prizadela najhujše udarce srednjemu stanu, zlasti obrtnikom. Dr. Žerjav, guverner v Sloveniji ali potomec s'tarega avstr, sistema Stiirgkh-Tisza, še vedno sedi na tronu deželne vlade, ne meneč se za sestavo vlade in ne meneč se za ljudsko mnenje. O Jugoslavija, kam romaš z absolutizmom?! Občinske zastope marljivo razpušča sedanji guverner v Sloveniji in postavlja za gerente svoje somišljenike ter pripravlja tla J. D. S. za občinske volitve. Obrtniki, združite se in nastopite pri občinskih volitvah enotno za vašo V. L. S. in poskrbite, da boste imeli v vseh občinskih za-stopih svojemu številu primerno zastopstvo! Občinske volitve so pred durmi, liberalno-socialistična vlada je vpeljala zanje srbski volilni zakon. Vzajemno uodporoo drnsivo v Lln&ljani: reg. zadr. z omejenim jamstvom., Kongresni trg 19. Rezervni zaklad nad 500.000 K. Hranilne vloge se obrestujejo po 3 */4 °/o-Posojila na poljubno dobo let. — Osebni kredit 6°/0 proti podpisu zadolžnice ali menice. — Posojila proti zastavi terjatev potom cesije 6°/o. — Posojila na hipoteke 572% proti podpisu zadolžnice. Hitra rešitev prošenj! Uradne ure od 8. do 12. ure. Prospekti brezplačno na razpolago. t lastnem domu - Miklošičeva cesta 6 obrestuje hranilne vloge po čistih \ , 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica jh je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon 100000 kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Odgovorni urednik: Ivan 0 g r i a — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ^ ŠS^rrvB^<"ii Tršico (stekaduro) ima v talogi po zelo 'taMf Kl^F nizkih cenah Obrtna centrala v Ljubljani Sodna ulica St. 11. Delniška glavnica: K 30,000.000—. Jadranska banka Podružnica Ljubljana Centrala: Trst Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zader. Ekspozitura: Kranj. Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neja. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. Rezerve: nad K 10,000.000*—. ♦H tl Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno, T \ Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva £ pOCCIlL L BAHOVEC nasl. Duplica, p. Kamnik. Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr. Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanje. Založniki in trgovci dobe posebne popuste. GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav. Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic/ vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t d. Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d. PIT Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. Sia\Dna pisarna" IVAN OGRIN Ljubljana, Gruberjevo nabrežje St. 8. Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune. Delo solidno, po primerno nizkih cenah. £21 Vsiovrstae slamnike d gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO QERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani. Karol Majce i drug čevljarski mojster Radeckega cesta štev. 6 se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene Čevlje in ______čevljarske potrebščine. Čebelni vosek suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani CelovSka cesta It. 90. v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136 prevzema vsa v mharsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, aelo solidno, posti ežba točna-