5»RIPRAVE NA OBČNE ZBORE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATA
Zaskrbljujoče razmere zahtevajo akcijo
Predsestvo OS ZS Ljubljana Vič-Rudnik je ob obravnavi navodil in usmeritev za pripravo in izvedbo občnih zborov OO ZS menilo, da je potrebno v oceni dela OO ZS spregovoriti tudi o aktualnih problemih celotne družbe, zato je pri-pravilo izhodišča za razpravo.
Rezultati gospodarjenja v občini in tudi širše v obdobju po zadnjem kongresu kažejo trend po-slabševanja, torej odstopanja od sprejetih resolu-cijskih usmeritev. Posledic takšnih razmer vseka-kor ni moč prevaliti le na OZD, pa čeprav se v mnogih srečujemo z njihovimi lastnimi slabostmi. Poglavitne razloge moramo iskati v nestabilnih pogojih gospodarjenja, pogostih spremembah predpisov ter stalnem zmanjševanju vpliva delav-cev na odločanje o rezultatih lastnega dela, infla-cijskem obnašanju ZIS (povečevanje proračuna), sprenevedanju ZIS in najvišjih zveznih organov DPO ob pojavu, ki ga je razkrila afera Agroko-merc.
V teh razmerah bi morala biti vloga sindikata še kako pomembna, vendar žal ugotavljamo prav nasprotno.
**¦"'-'•¦ Vpliv, kolikor ga sploh še je, je čutiti v OZD te občini, medtem ko v sredinah, kjer se oblikuje makropolitika gospodarjenja, pa glas sindikata običajno naleti na gluha ušesa. Zato je vse manj tistih, ki so še pripravljeni delati oziroma, ki še verjamejo, da je moč karkoli spremeniti.
Tako se nehote poraja razmišljanje, da je sindi-kat organizacija delavcev, vendar le takrat, ko je slednjo potrebo pomiriti ali celo odvrniti od mo-rcbitne prekinilve. Le-te razmere niso izključno izraz nezadovoljstva znotraj OZD, temveč udziv na neučinkovitost družbe kot celote in moralno izprijenost posameznikov.
Čeprav je slišati kot parola pa je vendarle zadnji čas. da sindikat v OZD spozna in uveljavi svojo družbneno vlogo. Enako velja za vse nivoje orga-niziranosti zveze sindikatov.
Spričo dejstva, da je življenjska raven zaposle-nih vse slabša, da so posamezne kategorije delav-dev na robu eksistenčnega minimuma, ni več moč zatiskati oči tudi pred notranjimi slabostmi v OZD, katerih izboljšanje (organizacija dcla, raz-vojni programi, kadrovska politika, itd.) v mno-gočem lahko omilijo razmere.
Učinkovitost sindikata bi morala biti izražena v večji povezanosti s samoupravnimi organi (pobu-da delavskemu svetu za vsebino sej ipd.) in dele-gacijarrl.
PredSedstvo občinskega sveta ZS meni, da bi bilo omenjena vprašanja potrebno obravnavati na
občnih zborih OO ZS ter se do njih tudi opredeli-ti. Stališča OO ZS bodo lako slu/.ila kot usmeritev za nadaljnje, predvsem pa učinkovitejše delo ce-lotne občinske organizacije zveze sindikatov.
Na posvetu s predsedniki IO OO ZS o pripra-vah na občne zbore (8. oktobra) je po burni razpravi ta ocena razmer bila dopolnjena s slede-čimi zaključki:
-  odločno se zahteva po uveljavitvi tržnih zako-nitosti kot podlagi za dejansko odločanje delavcev pri pridobivanju in razporejanju dohoka.
-  zahteva se, da se preneha s sedanjo prakso samoupravnega odločanja pod prisilo zakonov in da se povrnemo k resničnemu vsebinskemu samo-upravnemu odločanju delavcev
-  zahteva se po doslednem spoštovanju stališč ZS na vseh nivojih organiziranja
-  zahteva se večja samokritičnost pri oceni last-nega dela v sindikatu.
Na posvetu so bile sprejete tudi druge naloge:
Prdsedniki IO OO ZS se preko OO ZS v OZD aktivno vključijo v evidentiranje kandidatov za opravljanje funkcij v občinski organizaciji sindika-ta in sicer za sekretarja OS ZS in sekretarja v OS ZS za področje družbeno ekonomskih odnosov.
Na prvo sejo IO OO ZS v OZD se uvrsti kot posebno točko dnevnega reda »Obravnavo aktu-alnih vprašanj s področja socialne politike«. Pri tem naj se obravnavajo predvsem problemi v OZD (gradivo je objavljeno v Delavski enotnosti št. 40).
OO ZS naj se skladno z nalogami ZS ob akciji ZR tiktivno vključijo v obravnavo poslovnih re-zultatov za obdobje I.-IX. 1987. Pri tem naj po-sebno pozornost namenijo pogojem gospodarje-nja in delitvenim razmerjem.
Doseči večjo povezanost med OO ZS, samou-pravnimi organi in delegacijami s ciljem zagotoviti široko javno razpravo in oblikovanje stališč o pomembnejših vprašanjih (preobrazba SSS, SIS za preskrbo itd.).
Doslednejše informiranje OSZS o delu v OO ZS (zapisniki sestankov IO OO ZS in vabila za seje, prekinitve dela, neuspeli referendumi ipd.)
Občni zbori OO ZS bodo potekali v mesecu ¦ decembru, zato imamo dovolj časa, da se nanje pripravimo tako kadrovsko kot tudi vsebinsko.
Moto občnih zborov pa naj bo »Hočemo, zmo-remo in znamo spreminjati razmere v svoji sredini in zahtcvamo, da se spremenijo v celotni družbi v prid vrednega življenja delavca in občana«.
oszs