Italijansko bojišče. N;i italijanskem bojišču se od zadnjega našega poro^iln ni zgodilo nič kaj pomembdiega, Na soški in koroški fronti večinoma samo artilerijski boji. Edino pri trdnjavici Paine:ggio (ju(žnoMzhod!no od Tridftnta ob državni meji) se vrše že 14 cTni spopadi z menjajočo se srditostjo. Itajlijani trdnjavice ne morejo dobiti v roke, Na vzhodni tirolski fronti najpadajjo Lahi naše poslojanke pri Tofani, a tudi bre_vspešno. V cfolini Pozina in pri gori Monte Zebio so prešli naši k vspešnim protinapadom. Dne 27. julija je naše zra^no brodmie z bombami naipa)dlo v.efi italijans^kih mest. Italijam.ski ministrski predsejdnik" Boselli je obiskal fronto, kar italijansko časopisje smatra kakor predznak bodoče \elike italijainske ofenzhte. Italijaiii podpolkovniku Turudiji. Zagrebške ,,Novine" pišejo: Podpolkovniku Turudiji so poslali Italijani listek, da bodo dne 1. avfiiista v Grgarju, naj jim pripravi kosilo. Vojaki so odgovorili: Naj poskušajo piriti. Spečemo jim paro, pa ne v Grgarju, ampak že pri Plaveli. V krvavem ro^nem metežu z Lahi. Južno bojlišče, julija 1916. Ma._čevanje smo prisegli klefemu sovragu, zemlje lačnemu, od katerega smo bOi kot poizvedoivalna patrulja od vsjoh strani obkoljeni, skozi katerega smo si morali, da se rešimo sramolnega vjetništva, z bajoneti izsiliti izliod, ali pa častno umreti pod bodali razkačenih, maščevanja. željniii Lahov. ki so padali vsled naše skupne brambe s strašnimi ranami na vse strani. Prihajali so vedno novi oddelki in naše stali|šče je bilo naravnost obupno. Bližnjo višino, ki je nudila vse ugoctnosti vojskovanja;, ki so jo pa imeli Lahi v posesti, smo si hoteli osvojiti. Vsled tega smo morali biti ihrfainftna poufeni o sovražnku, d,i ga moremo vspešno od desne strani in s primerno močjo napasti, ne da bi sami imoli prevefi izgub. V ta nainen je bila polsla.na poiz\odovalna paitruliia. sestaVjjena iz samih neustrašenili, smelih mož, ki so, smrt prezirajoč, se prijavili • rostovoljno, hoteč se izkazati sposobne, da vstrajajo v vsakem kritičnera položaju-. Pod poMeljstvom izbornega povel.jnika, je od|iotovala v mra.^ii naSa ])atrulia. previdno vporabljajoč vse vojne zvijače. Saj *°. "j šl° le za. n.jeno usodo, tem've6 za uscJdo celih oddelkov. Od kamena do kamena, poftasi a> vstrajno naprej, ne zmeneč se za nad glaVami brenčeče kroglp. ki so sp s fculnim Sumotn izgoiM.iiaile mogoče §o brez ufiinka tam uekje v datjavo. Tako se priplaziino do z nizkim grnučev]©m obraščenega griča, ki je bil po našeoi mnenju od Lahov zaseden^ Razviti v rojno (>rto pošljemo* d\a moža naprej. Odprtiji o6i in treznega dulia je bilo treiba; na levi in desni strani sem slišal šejet tovarišev, ki so se za vsak slučaj i>rij,-orofiali Bogu ter se v duhu poslavljali mordaod svoje žene ali matere. Meda s.etloba žarometa razsAetli za hip okolico. deset ktii-akov s, redaj se premakne vejicA. grm:i, skozi katprega inoli odprta c©v sovražne puške. Prediiia dva nioža planeta od strani na ni6 .slutečo sovražno stražo, ki je aila v hipu razorožena, obupno kličoč na pomoč, dokler ji nismo na primeren na(Mn ustavili glas. Vendar je bilo že prepo_no. Kot hijene so se vsuli Lalii iz svojili skrivališč, '4fater& smo v svetlobi žarometov natančno spoznali ter se lako polastili v.seh za nas važnih so^Tažuikovih skrivnosti, ki nani ]e liofcel onpmogofiti vrnitev^ Našo. geslo je bilo: Xaza,j ter tako rošiti važno sovražnikovo skrivnost, ;.li pa eastno unireti ter plačati svojo smrt kolikoi- mogoc-e drago, kot se spočkfoii slovenskemu vojaku. Kaj mi je bilo v tistem trenutkn na misli, res ne vem, kakor ne ve menda nobedcn izmeJd nas, vedeli smo le ono: da inoranm sedai udariti in roke so krčevito grabile po bodalih, ker puške vsled gnjec'e nisnio mogli vefi rabiti. Na sovražni poziv ,,Koke k\išku!" zasadi naš i.ovedjniik, endleltni prosiovjoljiec d«seftvit Ivan Stibler, bodalo v prsa najbližje stoječemu Lahu, ki se mi-te),- zgiriidi na tla. Noži so se zabliskali, v naših iokalj, jeklo je udarjalo ua jeklo in se j€ krlialo pri i.dbijanju. Vršila se je oimpua borba. Mož jjroti mo/u. OdlooevaJa je le sprotnost in pogum. V silni premoči nisnw) obupali, saj poznamo Lahe-zajce. V tremitlcu, ko je padel prvi ItaHjan, se zgrudi naš pcveljnik, izognivšj se zvijačno proti njeinu naperjenemii udai-eu, a ostali kot blisik poileremo vsak enega I.aJia na tla, skušajoč se umaikniti za skalo ter i>i lako zavairovati lirbet. l^alii so za liip onemeli, a s>e i.otem z vso besnostjo vrgli z ,,Avanti!"-klici na nas in aopet se je zabliskal nož v n«_i'h rokali. Polastila se nas je bojna blaznost. Nikdo ne verjame, kaj je clovek \- takem trenutku zmožen. Gorkbst sovražne krvi smo čutili na obrazih, ki nam je zalivala ofti m i:am jemala pogled. ,,Sekaj! Kolji!" smo se vspodbujali, ko so nam začele roke omahovati. V tem kritičnem trenutkai se razpoči šrapnel tu nad iiaSdini glavami, ki povzroči med Lalii grozno razburjejije, lcatero smo izrabili za svoje mnikanje, ki se nam je brez izgub posrečilo. Na podlagi našili poroeil se je Se isto noč od naše stojtnije izvršil napad, katerega posledica je hala, da smo končno zasedli sovražno višino. Vjeli smo tri stotnije Lahov s [irij)ada.jočimi častniki vred. Nam pa ni izostala javna pohvala od poveljnika. Kaj ne, taj rezervo. Od tani je Lah s tiste visofiiiie taiko grozno streljal, kajkor bi se toča vsu-la in vefiina s samim dum-dum, da, je kar pokalo okob nas, ko se je zadelal krogla ob drevo. Tudi nekaj kanonov je privlekel polentar od nekod ter metal granate m šrapinele proti nam, imel pa je slab cilj. Pozdravljala ga je tudi naša artilenja in sicer kar z njegovim lastnim strelivom in mu prizadjala i>rav ogromne izgube. Zgubil sem tudi jaz dobrega tovariša;, desetnika Franca Petek, doma iz Konjic. Sovražna krogla mu je šla čez prsa in mu vzeia živjjenje, Bil je že eetrtokrat v boju. V Galiciji si je za^Jjužil lrrabrostno kolajno II. razreda in bronasto. Na Doberdobu si je zaslužil srebrno kolajno I. razreda in tukaj mi je vefikrai dej,al: ,,Si uioram zaslužiti še zlato." Sovražna krogla mu je vzela mlado ži\Ujtenje. Bila sva cebh pet mesecev skupaj kot dobra prijatel|a, oba pri eni stotniji, ali sedaj hrabri junak počiva v laški zemlji. Bodi mu tuja zemljica labka! Nekiega dne je prilrfotala laška 15 cm grana,ta in trešfiila tik mo]pga kritja v tla. \\\ kosci granate faO zleteh v kntje. Razstrelbe ni biilo prave, ker je granata paUla na meliek svet. Drugače bi gotovo bila vse kritje raznesla. NaliajaOi smo se tam štirje zmiraj skupaij. Na tihem sem zalivaJil Boga, kakn c-udežnn Bog filoveka obvaruje. Zatorej zaupanje v Boga iii zmiraj ftlovek srefio ima. PozHravljava vse somišljenike! Poddosetnik: Valentin Celofiga, doma iz Breznl pri Mariboru, in l''ranc Vidovif, ftetCvodja, doma iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. NaSl domobranci vjeli 1200 Lahov. •S-Jovcnski faiitje nain inigejo: Bilo .|e v preteftenem tednu. Neki dan proti ju(rn so T.ahi prišli kar v kolonah do naSe postojanfce* Seveda mi vrli in hraJbri slovenski junaki 26. domobranskega pešpoljca se nismo vstrašili grozne^a laškega navala ter smo jih kolikor mogoče potolkli. A kar jih je ostalo, snio pa vlovili. Bilo jih je okrog 1200. Tj so se nas tako bali, ko smo jih tirali z nasajenimi bajoneti pod našo vlado, (da neikateri niso mogli od preveLikega strahu ifi. Tudi Italijani se nas tako bojijo kot svoje dni Rusi. Prisrčne pozdrave vsem bralcem ,,Slovenskega Gospodarja" pošiljamo fantje iz velikforiedieljske okolice: Ivan Kosi, Sen. Vrh, Velika Nedelja; Rudolf Majcen, Hum pri Ormožu; Otmar Perko, Maritfor; Hutinski Alojzij, Ormož.