Politični ogled. Avstrijske dežele. Na av. večer se je zaročila aadvojvodiaja Val erija aajmlajša hči avitlega ceaarja, z aadvojvodom Fraac Salvatorjera. — V aižji Avatriji, tedaj v deželi,, kjer leži Duaaj, iraajo občiae velike atroške ia je 6iato aavadao, da jemljejo 50—95°/0 priklade. To jb silao ia je le sreča, da še Ijudje avoje reči ležje spečajo, ker ao blizu velicega meata. — Od letos aaprej je v vaakem c. kr. p o 1 k u po ea stotaik, ea aadporočaik ia ea poro6aik vee, kakor jih je bilo doalej. — Gradec išče za meatao kaao višjib dobodkov ia tirja aedaj že po 6 gold. davka 'za vaacega psa. No, ta davek gre aicer visoko, toda ai brez potrebe. — ^Tageapoat", atara tetka v Gradci, je aila huda aa miaistra za uk ia bogočaatje, čea, da izdaja aemštvo. Ia kaj je pregrešil? Njegova obljuba, da hoče prihodaje leto poakuaiti aa c. kr. giniaaziji v Mariboru a alov. podukom, to ae pravi, aaj ae aekaj reči uči tudi v slov. jeziku — ta ajegova obljaba, kakor je akromaa, ae da tem ljudem, ki imajo ,,tetko" v rokah, miru. Sirote, bodo ae že vtolažili, ae vemo pa, 6e kje g. miaiater ae puati cele stvari pri obljubi — ajini aa Ijubo. — Koroaki aemškutarji ao že aa aogah ter se kuje zoper predlog dr. Ferjaačiča, aaj ae razdele aekateri volilai okraji bolj pravicao, že aa ,,ogajevitih protestih". Koroškim rodoljabim bode pač veliko dela, da odbijejo te-le proteste. — V Ljubljaai ae nstaaavlja ,,pravaiako društvo"' ia ima aamea, izdajati laatao glaailo, ,,Slov. pravaik." — IzNotraajskega seje odpeljalo več slov. rodbia v Brazilijo. Vae odgovarjaaje je bilo pri ajili zastoaj, aaj bi ae le ae ae keaali kedaj! — V Ajaovici tik Gorice je hudobaa roka porezala vse aadao drevje v vrtu tamošaje alov. šole. Sluti ae, da je bila to roka — Laha. Slov. šola mrzi Labom aezaaao hudo ia ao se hudo upirali zoper njo. — Meato Trat ae ahaja z dohodki, letos se račuai, da jim bode za 62.000 gold. premalo. Pomaga si občinski zastop, kakor drugod, a posojilom. To je sicer slabo priporočilo za aove volitve, ki se jiai vršijo že to leto. Želeti je pač, da se poatriže že eakrat greben moževom, ki ao doslej tako mogočai v mestaem zastopu. — Dae 27. dec. je odplula ladija ,,Medusa" iz Trsta v Brazilijo, aič maaj kakor 736 oseb se je odpeljalo aa ujej iakat v dalajem svetu sreče.—V ogerskem miaisterstvu meada ae bode spremembe, kajti aedaj je vae tiho o ajej. — Miaister Tisza je kalviaec ia torej ae gleda poaebao prijazao aa kat. cerkev. To ai nič čudao ali da lehko tak mož kat. škofom zabrani skupuo poavetovaaje, to ae aam zdi, da je — preveč. Zal, da aa Ogerskem ai aič aemogoče ia je torej mogoče, da je na eaakem glasu, ki gre sedaj po svetu, aekaj resaice. Vunanje države. 0 pogodbi sv. Očeta z ruskim carjem se ae izve aičesar ia to jezi liberalne liste, za to si izmišljuje sem ter tje po kak tak list aam kaj ia kakor bliak se razaese tak glas potlej po svetu, ae da je aa ajem kaj resaice. Tako gre tudi sedaj glaa, da ao sv. Oče za to, aaj ae na željo«carja vpelje ruaki jezik v cerkvi tudi po poljskib skofijab. Lehko se ugaae, da ai aa tem aič resaice. — Blizu Napolja je umrl bivši ital. miaister Maaciai, za možem gre hvala, da je oa prvi mislil ua zvezo Italijo z Avstrijo in Nemčijo. — Italija dobi do koaca tega leta 800.000 aovih vojaškik pušk in je teh, kakor trdi vojni miaister, sila treba. — Na Fraacoakem še je sedaaja vlada srečao stopilo v aovo leto, iz kraja pa ji ai aihče tega obetal. Nezaupaaje je splošao ia ae zaa se, kaj ali kdo aapravi koaec večaim razprtijam. — Belgijaki škofje ao izdali skupaj ,,paatirski list" ter se razkazuje v ajem jako lepo, zakaj gre Rimsko mesto av. Očetu ia ae kraiju. — V celi Aagliji je sedaj že nad 2.380 kat. duhovaikov ia katoliška cerkev ae širi jako med premožaišim ljudatvom. — Jeffckea, mož, ki je izdal ,,apomiae" pok. aemšk. ceaarja Friderika III., pride veudar-le aa tožnjo klop ia je vsa podoba, da tirja to železai kaacelar, kaez Bismarck; ako pa je to, potem križ čez-aj! Njegova obaodba je gotova. — Kakor 8e pravi, ruski car ai več tako zoper misel. aaj se povrae prejšajibolgaraki kaez, Alekaaader Batteaberaki, v Bolgarijo. — Razpor med Ruaijo ia Perzijo ai več tako nevarea; vse kaže, da ima kraaiarska Aaglija roke pri tem, ali tudi Perzijauci aiso tako aagli, da bi aegli v rusko pečaico, aaj prižgejo dolgopetai Angliji svetilaico. — Srbaka akupščiaa je vsa v rokah radikalcev ali doslej še gre vse gladko; kralj pa veadar-le aima zaupanja prav v te ljudi. Tu doli aa južaib ia vzhodaib aašib mejah je torej prav nevarao. — T u r e i j a iraa aovega miaiatra za drž. finance, toda težko, če bode v stanu pregaati temo iz drž. kaa. — V Bolgariji je pretrgalo sobraa je svoje seje ; major Popov, ki je bil obaojeu, da ai pazil dovolj aa vojaške blagajaice, le-te so bile ajemu aa akrbi pa je prešlo veliko deaarja iz ajih, ta raajor je dobil pomiloščeaje. — V Afriki, v Suakimu, godi se Oamaau Digma precej alabo, Aagleži so mu za petami, a ajegovi ljudje mu aiao več zvesti. — V Ameriki je Buea Ayros glavao mesto Argeatiaake republike od leta 1880; nekaj prebivalcev pa se je ta čaa premialilo ia poatavili so si v 5 letib. aovo glavao mesto, La Plata. To je iz dna aovo ali ima že 40000 prebivalcev. To je v resuici mogoče le v Ameriki.