„Do zadnjega dneva življenja dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolucije Dal si ogromen prispevek k izgradnji naše socialistične, samoupravne, neuvrščene skupnosti in h krepitvi
bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti Tvoj svetel lik komunista in revolucionarja bo vzor in pobuda sedanjim in prihodnjim generacijem.
Titoli
Te besede je predsednik Tito posvetil Edvardu Kardelju v knjigi žalosti.
Leto II Številka 2 Februar 1979
r	\
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, UrbancI Barbka, Kučer Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec - telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 11.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
\_____________________________________________________________________J
DOMOVINA je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.
SVOBODI predani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj smrt?
BODOČNOST je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.
Oton Župančič
Spomin na pokojnega Edvarda Kardelja, velikana naše revolucije, misleca in človeka je živ v naših srcih. Savinjčanom je še posebej ostal v spominu z lanskega obiska, ko se je z ženo Pepco in drugimi gosti udeležil proslave 40-letnice prve konference KP Slovenije pri Šmiglovi zidanici.
Čeprav je tovariša Kardelja takrat že načela bolezen, je bil ves čas dobre volje, rad se je pogovarjal z ljudmi pa tudi zapel. Po končani proslavi se je Edvard Kardelj z ostalimi gosti pred dežjem zatekel pod Smig-lov kozolec. Tu ga je pozdravil
pevski zbor iz Trnave. Kardelj, ljubitelj glasbe in petja se je pevcem pridružil in z njimi zapel.
Pevci so bili veseli in počaščeni. Kardelj je potlej na lastno željo tudi dirigiral. Med drugim so zapeli tudi: Pri farni cerkvici...
Tovariš Kardelj se je rad pogovarjal tudi s kmeti. Obljubil je, da bo letos obiskal Savinjsko dolino ter se s kmeti pogovarjal o njihovih problemih in načrtih. Sedaj ga bodo čakali zaman...
Edvard Kardelj je imel rad hribe, bil je ljubitelj lepega
cvetja. Večkrat je obiskal tudi Gornjo Savinjsko dolino in njene prelesti. Nekoč je popeljal predsednika republike tovariša Tita v Robanov kot. Najprej so si z zanimanjem ogledali planšarijo pod Ojstrico, nazaj grede pa pokramljali z Robanovimi na njihovi domačiji.
Kmet Roban je gostom zaigral na citre, njegovi otroci pa so jim prinesli šopke cvetja.
Še veliko bi lahko napisali o prisrčnih stikih tovariša Kardelja z ljudmi naše doline. Ostal bo drag in nenadomestljiv v naših srcih.
':C*j	Le
CldCda	<**£>	Cfru^otór j MA
^ .«*f'	‘n ^	%**?:
(fuSOl fa. JA (toJjyiu, /Uddpr&j
■ (V, tyj-g
Edvard Kardelj se je vpisal v spominsko knjigo na proslavi 40-letnice prve konference KP Slovenije
Ko je bil Edvard Kardelj med nami...
Pionirka izroča dragemu gostu šopek cvetja na proslavi pri Šmiglovi zidanici
Tovariša Kardelja je toplo pozdravilo 10 tisoč udeležencev proslave 40-letnice prve konference KP Slovenije ob Šmiglovi zidanici
Robanovi otroci so Edvardu Kardelju prinesli cvetja
Kadrovska politika v naši občini
Sklepi skupščine občine so že nekaj let nazaj opozarjali organizacije združenega dela na pomembnost načrtovanja potreb po kadrih, predvsem s stališča, da je potrebno, ko nosilci načrtovanja predvidevajo, usmerjajo in usklajujejo ekonomski in družbeni razvoj, da v svoje letne, srednjeročne in dolgoročne načrte vključujejo tudi načrte potreb po kadrih.
Podatki, ki smo jih analizirali, nam potrjujejo, da vedno več organizacij združenega dela realneje planira tudi potrebe po kadrih. Glede spremljanja izobraževanja delavcev ob delu ugotavljamo, da je v primerjavi za nekaj let nazaj ugotovljeno, da je vedno več delavcev, ki se izobražujejo ob delu.
Da bi čimbolj približali šolo učencem in v čim večji meri omogočali izobraževanje učencem za tiste usmeritve, ki jih združeno delo najbolj potrebuje, smo uvedli v Žalcu posamezne oblike izobraževanja. V okviru izobraževalnega centra Žalec se izobražuje en oddelek učencev v tekstilni stroki, dva oddelka v administrativni šoli in dislocirani kovinskostrugarski oddelek ŠKIMC Štore.
Glede nadaljnjega razvoja izobraževalnega centra v Žalcu bo potrebno zastaviti koordinirano akcijo še v več smeri. Precejšnje je zanimanje za uvedbo kmetijske šole; nekatere utemeljitve so naslednje:
—	v občini je skoraj 1000 zaščitenih kmetij, večina kmetov — kooperantov bi si želela pridobiti ustrezno znanje, vendar zaradi oddaljenosti opustijo šolanje;
—	tudi v družbenem sektorju kmetijstva v SOZD Hmezad, kakor v zadrugi, je občutno pomanjkanje kadra s srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva.
Pri navedenih opredelitvah in razmišljanju o ustanovitvi oddelka te smeri ne gre za to, da bi konkurirali obstoječim srednjim kmetijskim šolam, ampak želimo vključiti v proces izobraževanja tudi tiste učence, ki bi se sicer ne vključevali v to izobraževanje.
Na vseh področjih družbene-
ga življenja si bomo prizadevali za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi in svojimi sposobnostmi ter pridobljenim strokovnim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjalnih dobrin socialistične samoupravne družbe.
VERA OREŠNIK -JUHART
OBISK
IZ PREDSEDSTVA ZSMS
Pred kratkim je mlade v žalski občini obiskal član predsedstva ZSM Slovenije Tone Rakovič. Gost si je s člani Občinske konference ZSMS Žalec najprej ogledal proizvodni proces v tovarni nogavic na Polzeli, nato pa se je pogovarjal z mladimi ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov te delovne organizacije.
Nato so odšli na preboldsko OS, kjer so se seznanili z delom mladinskega aktiva. Po popoldanskem razgovoru (seja predsedstva OK ZSMS Žalec) je gost obiskal še mladinski aktiv v Vrbju.
TONE TAVČAR
MIK Prebold pred novo naložbo
Pouk na administrativni šoli v Žalcu
Vse kaže, da se bo delovna organizacija MIK Prebold že letos spoprijela z novo investicijo v vrednosti 33 milijonov dinarjev. Gradili bodo novo proizvodno halo in druge prostore za potrebe TOZD Konfekcij^
Čeprav gre za velik investicij,-ski zalogaj, je investicija nujna in zato tudi neodložljiva. Sedanji delovni prostori že nekaj let ne ustrezajo 117 delavcem (v glavnem gre za žensko delovno silo), ki so zaposleni v TOZD Konfekcija.
Proizvodne hale, ki so jih pred leti adaptirali in nekoliko posodobili, so prenizke pa tudi že prenatrpane, kar delavke najbolj občutijo poleti, ko se potijo v vročem in slabem zraku.
Kolektiv se tolaži z novimi prostori, s katerimi si bodo zagotovili, ne le boljše delovne pogoje, merveč tudi razširitev proizvodnje. Od 117 delavcev jih je 40 odstotkov kvalificiranih, ostali pa so priučeni. Kljub naštetim težavam proizvodnja narašča. V minulem letu so izdelali 180 tisoč ženskih kril in drugih oblačil, od tega 145
Blagovni center Lesnine odprt
Predsednik IS skupščine občine Žalec Jože Jan izroča umetniku Joži Horvatu — Jakiju, ki je s svojim delom obogatil zgradbo novega blagovnega centra, spominski album
Kako izboljšati sliko na
TV ekranu
V prejšnji številki sem omenil možnosti TV sprejema v Savinjski dolini, tokrat pa nekaj več o TV antenah in dodatnem priboru.
Za postavitev antenskega sistema izberemo vedno tisto mesto na strehi, ki je za sprejem najugodnejše. Sistem postavimo po možnosti na dvoriščni strani stavbe, da preprečimo vpad motenj s cestne strani, ki nastanejo zaradi električnega vžiga vozil. Sistem naj bo vsaj dva metra oddaljen od žic električnega omrežja, te pa naj bodo izza antene v smeri sprejema, ker drugače delujejo kot reflektorska stena. Razdalja mora biti tolikšna, da ne more priti do stika z električnim omrežjem pri zasuku, nagibu ali padcu antenskega sistema.
Na voljo imamo več vrst anten. To so širokopasovne antene in antene TV special za določen kanal. Za območje, ki ni v neposredni bližini TV oddajnika, vedno izberemo anteno s čim večjo pridobitvijo, saj je antena najcenejši ojačevalec. Za Savinjsko dolino izberemo za avstrijski 1. program anteno TV special kanal (K—8). K anteni dodamo asimetrični člen za priključitev koaksialne-
ga kabla in to vodimo dalje, običajno preko antenske kretnice do TV sprejemnika.
Vsi električni elementi od antene do TV sprejemnika imajo vhodno oz. izhodno normalno impedanco 75 ohmov, asimetrične konfiguracije. Simetrične so samo antene z normalno impedanco 300 ohmov. Prehod od sponk anten na asimetrični kabel 75 ohmov omogoča asimetrični člen.
Imamo štiri različna frekvenčna televizijska področja: VHF področje F I vsebuje kanale od 2 do 4, F III od 5 do 12, F IV od 21 do 37 in F V od 38 do 69. Važno je torej poznati kanale, ki jih je na določenem območju možno sprejemati, saj bomo le tako lahko izbrali pravilno anteno in antensko kretnico.
Kakšne so, čemu in zakaj nam služijo antenske kretnice?
Omogočajo nam združitev kablov iz več anten v en sam kabel, katerega iz kretnice vodimo do TV sprejemnika. Imamo dva tipa kretnic: kanalne in širokopasovne. V Savinjski dolini imamo v prodajalnah na voljo: kretnice za TV kanale -po en vhod za F 1. F III, F IV in V, ali pa kanalno kretnico, ki
je uglašena na določen kanal, na primer: K 6, K 9 in F IV, V. V primeru, da hočemo na to kretnico priključiti anteno za kanal 8 (Avstrija 1), slike na ekranu ne bomo dobili, ker je kretnica ozko oglašena na omenjene kanale. Pri teh vrstah kretnic smo torej omejeni na tri programe, obstajajo pa kretnice ali pa kombinacija kretnic, kjer lahko gledamo pet, šest ali več programov, seveda, če je to z ozirom na območje možno.
Poslužimo se lahko tudi antenskih ojačevalcev, ki ojačajo signal, ki pride v anteno. Signal se sestoji iz koristnega in nekoristnega signala (šum, sneženje v sliki). Ojačevalec nam torej ojača vse, priporočljiva pa je predhodna meritev pred montažo. Imamo ojačevalce za določen kanal (kanalni ojačevalec) in širokopasovne ojačevalce. K temu sodi še usmernik 24 V, napajamo pa ga po istem kablu, ki pride v TV sprejemnik, zato mora biti priključitev le-tega natančna.
Posledica napačno ali površno priključenih in izbranih vseh naštetih elementov je slaba slika na TV zaslonu.
TOMAŽ VOZLIČ
V Levcu so ob izteku januarja odprli nov, sodoben blagovni center Lesnine. Že prvi tedni so presegli vsa pričakovanja, saj je blagovni center zabeležil izreden obisk in velik promet.
Ker gre za objekt, ki pomeni pridobitev ne le za občane Levca in žalske občine, marveč tudi za širše celjsko območje, objavljamo nekatere misli, ki jih je ob otvoritvi povedal predsednik Izvršnega sveta, Jože Jan.
„V tej veliki blagovnici bomo lahko na enem mestu in na izredno pregleden način spoznali skoraj v celoti izdelke jugoslovanske pohištvene industrije. Gre za objekt, kije glede na naraščajoči osebni standard postal potreba naših delovnih ljudi, saj bo omogočil kar najboljšo izbiro.
Želim poudariti, da se z izgradnjo objekta Lesnine v Levcu in z dograditvijo nekaterih drugih objektov v tej vasi odpirajo široke nadaljnje možnosti razvoja tega kraja in tega dela krajevne skupnosti Petrovče. S tem so dane Levcu mnogo večje možnosti večjega razvoja. Ta pa se že kaže z dograditvijo druge faze blagovnice Lesnine in izgradnjo trgovine s špecerijskim blagom ter z izgradnjo vzgojno varstvene ustanove in nekaterih drugih objektov.
Začetek izgradnje kanalizacije od Levca do Savinje v prvi fazi je pridobitev, ki je bila mogoča predvsem s prispevkom Lesnine. njenj izgradnji je prišlo do dobrega sodelovanja med občinama Celje in Žalec ter komunalnima interesnima skupnostima in podjetjem Nivo iz Celja.
Izgradnja kanalizacije v Levcu in kasnejša povezava Dreši-nje vasi zagotavljata možnosti kvalitetnega urbanističnega razvoja tega območja, s tem pa hkrati rešujemo velik problem onesnaževanja talnice, kar je zaradi bližine črpališča pitne vode za potrebe Celja izredno
KAPLJA VAS - Tu so začeli graditi obcestni avtobusni postajališči, kar bo omogočilo večjo varnost potnikov pri vstopanju in izstopanju iz avtobusa. S tem se je krajanom uresničila dolgoletna želja.
pomembno. V tem letu bomo z izgradnjo kanalizacije nadaljevali.“
-an
tisoč kril. Letošnjo realizacijo pa načrtujejo v vrednosti 70 milijonov dinarjev.
V novih prostorih bo možno urediti tudi transport, ki je prav tako šibka točka obstoječe proizvodnje v starih prostorih.
Ker se je MIK Prebold s svojo konfekcijo že lepo uveljavil na širšem domačem tržišču, bodo sedanjo specializacijo obdržali tudi v novih pogojih. Pomeni, da bodo še naprej izdelovali ženska krila, hlače in obleke za nosečnice.
Ko so na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Žalec (bila je v Preboldu) razpravljali o novi naložbi, so z njo soglašali. Trenutno je problem le v tem, kako pravočasno zagotoviti potrebna sredstva.
Delovna organizacija MIK Prebold bo v novo investicijo letos in v prihodnjem letu vložila šest milijonov dinarjev lastnih sredstev, vendar poleg tega deleža računajo na bančne kredite in združena občinska sredstva. V MIK Prebold se sicer zavedajo trenutnih težav, vendar so prepričani, da bo do pomladi vse nared za začetek gradbenih del.
Na rob naj zapišemo, da so si člani IS po končam seji ogledali proizvodne prostore MIK Prebold ter se tako soočili s problemi, uspehi in načrti delovne organizacije.
Posnetek kaže proizvodni proces v konfekciji MIK Prebold.
Tk.
Proizvodni proces v MIK Prebold TOZD Konfekcija
Lepo priznanje Turističnemu društvu
Tako, kot že vrsto let nazaj, so tudi na letošnjem občnem zboru Turističnega društva Šempeter ugotavljali bogato bero društvenega delovanja. Delo društva je bilo v preteklem letu zlasti usmerjeno na sklepna dela na vzhodnem delu Antičnega parka, ki ga bodo odprli letos.
Žal nam prostor ne dopušča, da bi o plodnem delovanju TD objavili kaj več — to bomo
storili v naslednji številki Savinjskega občana.
Naj zapišemo le še to, da so kar štirje člani društva prejeli turistične značke Slovenije. Zlato značko je prejel Ivo Kuhar, Alojz Urankar in Franc Štorman — srebrno, Martin Štorman pa bronasto. Čestitamo.
Na sliki: Martin Štorman, Ivo Kuhar, Franc Štorman in Alojz Urankar.
Člani TD Šempeter, ki so prejeli turistične značke Slovenije.
Žena samoupravljalka
Bliža se 8. marec - mednarodni dan žena, zato je Svet za družbeno ekonomski položaj žensk pri Občinski konferenci SZDL tudi letos razpravljal o primernem načinu praznovanja tega dne. Glavna vsebina naj bi bila delovni dogovor za nadaljnje urejanje vprašanj v zvezi z obremenitvami žene — tako delavke kot kmečke žene. Programi naj bodo torej usmerjeni v današnji položaj žene delavke in samoupravljalke. Ker pa je letošnje leto mednarodno leto otroka pod geslom OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, naj zajamejo programi za praznovanje tega dne tudi razne možnosti reševanja perečih problemov.
Menim pa, da naj bi delovni kolektivi posvetili večjo pozornost in skrb delavkam skozi vse leto in ne samo ob prazniku žena. V Sloveniji je med zaposlenimi 43,6 % žensk, v naši občini pa kar 48,22 %. Velik del žensk je zaposlen v nizko aku-
mulativnih panogah, ki so zaradi obstoječih razvojnih možnosti in gospodarskega položaja v težji situaciji kot druge panoge.
Velik odstotek zaposlenih žena je nekvalificiranih in polkvalifi-ciranih (v SRS 60 %). Poklicno usmerjanje ženske mladine je še vedno enostransko. Posamezne šole so skoraj docela feminizirane, premalo ženske mladine pa se odloča za pomembne proizvodne strokovne usmeritve.
Tako imamo zaposlenih v negospodarskih panogah v občini kar 81 % žensk. Nadaljnji razvoj strokovnega usposabljanja in izobraževanja, zlasti usmerjenega izobraževanja je eno temeljnih vprašanj za enakopravno uveljavljanje delavk v združenem delu. Zelo pomembno je tudi izobraževanje na delu in ob
delu, kar bo omogočalo ženam hitrejše prodiranje v poklice, ki jih odpira nova tehnologija. Ta-
ko bo lahko zastopanost žensk, med delavci na zahtevnejših, višje vrednotenih delih in opravilih ob enaki usposobljenosti in enaki delovni storilnosti, večja.
Z novo ustavo in delegatskim sistemom se je odprla možnost za vse večje družbeno uveljavljanje žena. Na volitvah 1978 je bilo izvoljenih v zbore skupščine občinske skupščine in skupščine SIS kar 41,8 % žena. Manjši pa je odstotek žensk na vodilnih in odgovornih funkcijah v samoupravnih organih TOZD.
Varstvo delovne in zdravstvene sposobnosti žensk je še vedno širok problemski sklop: enakopravnejše vključevanje otrok v predšolsko vzgojo - razširjenje mreže vzgojno varstvenih ustanov predvsem v obrobne kraje, nega otrok in družinskih članov v času bolezni, redni sistematični pregledi, družbena prehrana, ipd. Ne smemo pa prezreti težkega položaja kmečke žene, ki nima urejene zaščite materinstva in varstva otrok.
Ob vseh teh in drugih problemih bo spregovorila problemska konferenca DELAVKA V ZDRUŽENEM DELU v začetku marca.
BREDA VERSTOVŠEK
MATERI
Kadar se v meni vse razboli od razočaranj vsakdanjosti, se vrnem v jutra svoje mladosti. . .
V leseno hišo ob hosti pričaram smeh, iz orumenelih zvezkov s
podstrešja drobne skrivnosti, ki so bile zate le velike skrbi. . .
Še zdaj ne vem, kdaj se smeješ,
kdaj jočeš,
ko je v tebi le mir in zorenje . . .
Ne vem, si kdaj za trenutek samo
zbežala tudi ti v hrepenenje.
Leto za letom le delo, skrbi, da je sedem otrok zraslo v sedem ljudi...
Ne, nikoli ne bom razumela, da smo drug za drugim odšli.
OBISKALI SMO UPLAZNIKOVO MAMO V PRELSKI
Njeno srce bije za mladi rod
•••
Statve so še, tkalcev pa ne
Marijo Uplaznikovo v Prelski 5 sem zlahka našel. Vsi jo poznajo kot dober kruh. Njeno materinsko srce bije za otroke, za tiste, ki jih je rodila in so že
Savinovi nagrajenci v letu 1978
Savinove nagrade so prejeli:
DPD SVOBODA LIBOJE za
svoje dolgoletno delovanje. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1929. V njem delujejo naslednje sekcije: moški pevski zbor, godba na pihala, tamburaški zbor, ansambel Veseli Liboj-čani in Obvezna smer, kino sekcija in knjižnica.
Društvo je aktivno na širšem območju. Posebno uspešno sodeluje s Slovenskim kulturnim društvom iz Globasnice. Društvo ima tesne stike z delovnimi organizacijami ter ostalimi družbenopolitičnimi in.kulturnimi dejavniki. Letos praznuje 50-letnico svojega obstoja.
ROZIKA KOBA1.E iz Žalca prejme Savinovo nagrado za dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti. Kot vodja podružnične šole v Orli vasi je pripravljala vse kulturne prireditve v kraju.
dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju, zlasti za knjižničarsko delo. Ima po-
4*#
...mm
ROZIKA KOBALE
Na novem delovnem mestu v Preboldu s sodelavci ureja pionirsko in mladinsko glasilo. Kot knjižničarka na šoli veliko pomaga pri razvijanju kulturne ravni otrok, ßila je tudi pred-;ednica 10 Občinske kulturne ikupnosti Žalec, že vrsto let rodi v žalski občini tekmovanje a Kajuhovo bralno značko.
PAVLA MLAKAR iz Prebol-la prejme Savinovo nagrado za
PAVLA MLAKAR
memben delež pri razvoju in delovanju knjižnice DPD Svoboda Prebold. V 30 letih sije knjižnica ustvarila knjižni fond, ki je lahko ponos Preboldu in celotni občini.
JELICA ŽUŽA, akademska slikarka, je med nagrajenci Savinove nagrade za dolegoletno uspešno delo na področju likovnega ustvarjanja. Kot svobodna umetnica je svoje slikarske dosežke doslej prikazalà javnosti na številnih skupnih likovnih prireditvah pri nas in na tujem, samostojno pa je razstavljala v Zagrebu in v Celju.
Njen opus je tretiran kot slikarski odraz studioznega uresničevanja likovnega prizadevanja, zlasti lirično kultivirane vsebine
in barvne harmonije. Pomembno je, da se Jelica Žuža ob svojem slikarskem ustvarjanju zavzema tudi za likovno estetsko izobraževanje Žalca, in daje bila vključena že v pionirska prizadevanja za ustanovitev prvega galerijskega prostora v Savinjski dolini, zdaj že uveljavljenega Sa-vinovega salona. S prizadevanji in s sodelovanjem na tem področju je razširila svoje znanje in poznavanje likovne kulture izven svojega osebnega slikarsko kreativnega izražanja tudi na sooblikovanje kulturnega življenja v kraju in je s skupnimi rezultati prispevala pomemben delež k izvršitvi določenih, družbeno pomembnih in tudi aktualnih nalog. Za svoja slikarska delaje Jelica Žuža prejela že več nagrad in priznanj, med njimi tudi republiško nagrado Prešernovega sklada.
odrasli pa tudi za njene varovance.
Sediva za mizo v topli kuhinji. Na štedilniku diši kava, v loncu se kuha klobasa. Z dvorišča otroški smeh. Odjuga tali sneg.
Uplaznikova je velika in močna ženska. Njene blage materinske oči zro vame in sprašujejo, kaj bom povedal.
„Že dolgo ste rejnica in vsem ljubeča mati. Povejte kaj o teh vaših otrocih pa tudi o tem, kako ste živeli z njimi, da bom kaj napisal za osmi marec,“ sem rekel.
Nasmehnila se je in si z roko popravila ruto ter odvrnila: „Moji otroci vas zanimajo, prav!“ Zbirala je pravšnje besede, pa so jo zmotili otroci, vnuki, ki so privršali skozi vrata in se ji obesili za krilo.
„Lahko ste tu na toplem, samo brez besede!“ jim je zabičala. Ubogali so in naju potlej zvedavo opazovali, ko sva napletala pogovor.
„Otroke imam rada in tako je naneslo, da sem vzgajala tudi tiste, ki jih nisem rodila, a so bili potrebni materine roke in vzgoje. Prva sta prišla v hišo Srečko in Edi. To je bilo 1937.
leta. Doma jim je tistega poletja vse pridelke vzela toča in ker njuna mati ni imela več kaj dati v lonec, sem vzela otroka k sebi. Pri nas je bil kruh vedno na mizi.
Fanta, ko bosta lačna, si kar sama odrežita kruh in ga namažita z zaseko, sem jima takoj rekla. Skrbela sem zanju, kot bi bila moja. Vzljubila sta me, odrasla in vzletela, vendar pa na njun drugi dom nista pozabila. Srečko je padel v zadnji vojni, Edi pa živi in večkrat prihaja domov. Ko pride, je zame praznik.“
V njihovo hišo so potlej prihajali še drugi otroci. Uplaznikova Marija je vsakega sprejela enako in ga vzgajala, kot bi ga sama rodila. Nekega dne so prišli bratje: Jožek, Drago in Tonček. Mati jim je umrla, oče pa je pil in tako s $ otroci ostali brez pravšnje vzgoje pa tudi kruha ni bilo dovolj. V novem domu so se dobro pučutili in odrasli.* Jože služi vojaški rok, Tone je elektrikar za jamski tok, v Velenju pa dela tudi Drago. Jože redno piše in Uplaznikova ta njegova pisma nestrpno čaka ter jih prebira.
In če se zgodi, da Jože dobi
dopust, ga domači sprejmejo z odprtimi rokami. Ko se bliža hiši, zavriska. Da pri Uplazniko-vih tudi v teh dneh ni dolgčas, skrbijo štirje vnuki: Boris, Melita, Janez in Sandi. Zanimivo je, da hči Marija hodi po materinih stopinjah. Tako kot mati, tudi ona čuti ljubezen do otrok.
„Ko pride starost, je treba pomalem izpreči, zato sem srečna, da bo moje poslanstvo nadaljevala hčerka Marija,“ meni Uplaznikova mama. No, njen spomin je še svež pa tudi dovolj krepka je še, da drži vajeti kmetije v rokah. Še dobro, da so pri hiši roke, ki poopravijo težja dela.
Uplaznikova Marija se spomni tudi na dogodke, ki so bili huda preizkušnja za družino. Že 17 let jè vdova, veliko so prestali v minuli vojni, enkrat jim je požar upepelil domačijo.“ Takrat sem bila resnično obupana, pa so mi prihiteli na pomoč dobri sosedje,“ se spominja Marija.
Hitro, prehitro je bilo treba končati prijeten pogovor. „Še pridite,“ mi je dejala Uplaznikova mama, ko sem odhajal.
L. Trstenjak
JELICA ŽUŽA
DARKO ŠULER
Savinova priznanja za leto 1978 prejmejo: Moški pevski zbor DPD Svoboda Polzela, Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, Bogo Andoljšek, Zvonka Dobnik, Milan Dolinar, Mirko Gorišek, Andi Goršek, Jože Jančič, Sonja Kasesnik, Alojz Kotar, Jože Kroflič, Helena Kronovšek, Rado Lipovšek, Marjan Oblak, Vili Ograjenšek, Franc Perger, Lojze Rak, Feliks Srebot, Anton Uplaznik in Konrad Vočko.
Marija Uplaznik: „Vedno sem imela rada otroke!1
Februar 1979
Preplitek žep za vse potrebe
Februarsko sonce je zadnje dni že domala pobralo sneg v Galiciji in po okoliških zaselkih. Potočki žubore od naraslih voda in še drugi znaki so, da pomlad ni več daleč. Za delo na zemlji je še prezgodaj in tako se ljudje zadržujejo doma.
Stanko Verde!
Čeprav Galicija sodi med tiste hribovske krajevne skupnosti, ki nasproti razvitejšim krajem v dolini nima industrije, ki bi jim pomagala razreševati komunalne in druge probleme, to še ne pomeni, da krajani ne gredo s časom naprej.
Bogatije tu sicer ni, bo pa držalo, da denar priteka sem gor od dela pridnih rok. Skoraj od vsake hiše je kdo zaposlen v Velenju, Žalcu, Celju in v drugih industrijskih krajih. Ker imajo ljudje radi svoj kraj, se raje vozijo na delo, kot da bi se odseljevali.
Zaradi teh poti si krajani že leta nazaj najbolj želijo urejene ceste. Med tem so veliko postorili, vendar pa jih čakajo še zalogaji, da bi slednjič dobili
boljšo povezavo v dolino. Problem je le v tem, ker za vse potrebe tudi letos ne bo dovolj sredstev, pa čeprav so krajani pripravljeni prispevati svoj delež. Bo pač odeja tudi letos prekratka, vendar krajani zaradi tega ne bodo vrgli puške v koruzo.
Poleg cest, katerim tudi v letošnjem programu posvečajo največjo skrb, omenjajo večnamenski dom, otroško varstvo, prepotrebna igrišča in druge objekte.
Ne gre, da bi v nedogled utesnjevali društvene dejavnosti v stari podružnični šoli, ker drugih prostorov krajani nimajo. Učilnice so zasedene od jutra do večera, tako da jih še dobro prezračiti ne morejo.
Zaradi pomanjkanja kadrov, so učitelji preobremenjeni z delom, saj je poučevanje ria obeh šolah (v Galiciji in Pirešici) le del njihovih obveznosti, ki so si jih zavestno naložili.
Tudi urejenega otroškega varstva še nimajo. Pa bo najbolje,
Slavko Vrhovnik
Vrtec v Levcu pod streho
Krajani Levca so od minule jeseni pohiteli z gradnjo otroškega vrtca. Čeprav so morali za krajši čas prenehati z deli zaradi
Predsednik gradbenega odbora Jože Kuder
zime, so objekt v teh dneh že pokrili.
Kot nam je povedal predsed-
da o problemih in načrtih spregovorijo krajani :
Stanko Verdel, predsednik sveta KS Galicija: „Našakrajev-
.. v-.*
Ivan Ašenberger
na skupnost šteje 1350 prebivalcev, ki živijo v 320 gospodinjstvih. Veliko krajanov dela v Velenju, Žalcu pa tudi v Celju in po drugih krajih, ker pač doma ni za vse kruha.
Prva leta po osvoboditvi so se zlasti mladi odseljevali drugam, danes pa tega skoraj ni več. Zaposlitev sicer še iščejo oziroma jo že imajo, stanujejo pa doma. Tu je tudi vzrok za živahno stanovanjsko izgradnjo.
Pospešena gradnja stanovanj pa razumljivo zaostruje komunalne probleme, od preskrbe z vodo do urejenih cestnih povezav, električne napeljave itd. Že leta 1968 smo se temeljito lotili vodovodnega omrežja. Krajani so dali vse od sebe, da bi jim v stanovanja pritekla voda. Danes že nastaja problem večjih zajetij vode.
Med tem smo od 31 km krajevnih cest asfaltirali 10
nik gradbenega odbora Jože Kuder (je hkrati tudi predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva žalske občine) so gradbena dela stekla minulo jesen.
Gre za montažni objekt (izvajalec Vegrad Velenje), ki gaje moč po potrebi razširiti. Vrtec bo lahko sprejel 40 varovancev, katerim bosta na voljo dve igralnici. Vrtec naj bi odprli pred prvim majem oziroma za praznik OF — 27. aprila.
Vrtec bo stal z opremo vred štiri milijone dinarjev. Sredstva je dala občinska skupnost otroškega varstva Žalec, investitor pa je krajevna skupnost Petrovče. Ob tem je treba zapisati, da so krajani prispevali, bodisi z denarnimi prispevki ali s prostovoljnim delom, 40 tisoč dinarjev.
Posnetka: vrtec v Levcu je dobil streho. Predsednik gradbenega odbora Jože Kuder.
T. K.
Med ostalimi nalogami oziroma potrebami bi posebej omenil slabo telefonsko povezavo (imajo le en telefon) in neurejeno električno omrežje. Krajani naselja Hramše imajo še enofazno omrežje, kar ne zadošča za pogon strojev. Tudi več telefonskih priključkov potrebujemo, saj imamo kar 40 interesentov.“ Ivan Ašenberger, predsednik skupščine KS Galicija: „Krajevna skupnost Galicija se uvršča po velikosti na četrto mesto v žalski občini. Obrobne skupnosti so bile v prvih povojnih letih odrinjene in to čutimo še danes, pa čeprav smo v zadnjem času deležni večje skrbi in pomoči. Takrat smo rekli: Prav je, da najprej zgradimo tovarne in podobne objekte, ki pomenijo temelje večje proizvodnje, potlej pa bomo na vrsti odročni kraji. Nekateri so pozabili na obljube, vendar pa se zadnji čas posveča večja pozornost našim krajem.
Vrtec v Levcu pod streho
Jože Kruleč
kilometrov,. Krajani so za vse te pridobitve veliko žrtvovali, pomagala pa nam je tudi občinska skupnost in pa posebej še kamnolom Pirešica, ki deluje v okviru Cestnega podjetja Celje. Od tu smo dobili za cesto potreben nasipni material. Sedaj nas čaka še zadnji zalogaj na tej cestni povezavi Galicija — Celje.
V programu imamo še sanacijo ostalih cest, kar bo veliko stalo. Za vse, v letošnjem programu zapisane potrebe, bi rabili nad šest milijonov dinarjev. Od tega so krajani sami pripravljeni prispevati 1,3 milijone dinarjev. Pomeni, da bo treba zbrati še veliko sredstev in razumljivo je, da računamo na pomoč in sodelovanje drugih dejavnikov.
Več bi si lahko pomagali s prispevki okoliških občin, v katerih delajo naši krajani. Nekatere občine nam plačujejo dogovorjene prispevke, dnrge nič, kar se nam ne zdi prav. Naši ljudje namreč v teh občinah delajo in ustvarjajo dohodek, živijo pa v drugi občini. Bilo bi prav in pošteno, da bi združeno delo pomagalo razreševati stanovanjske in komunalne probleme svojih delavcev, neglede na to, kje živijo.
krajani radi primejo za delo, na sestanke pa jih ni. Povsod se srečujemo eni in isti ljudje. Pri delu nas najbolj ovirajo ne pri -
Ivi Čakš
Hudo nas pesti to, da v Galiciji nimamo primernih prostorov za sicer razgibane kulturne dejavnosti. Obe šoli sta še brez igrišč, do šole v Galiciji ni asfaltirane ceste, skratka, delo teče pri nas pod težjimi pogoji kot v razvitih krajevnih skupnostih.“
Jože Kruleč, vodja splošne delegacije (učitelj): „Ne gre, da bi še naprej obremenjevali šolske prostore. Naši otroci tudi še nimajo organizirane predšolske vzgoje. Potrebujemo igrišča in še marsikaj. Očitno je, da vseh teh nalog sami ne bomo zmogli.
V Galiciji deluje pevski zbor in druge dejavnosti v okviru prosvetnega društva, prostorov pa ni. Predvsem bi radi večnamenski dom. Kadrov primanjkuje in tako smo učitelji hudo obremenjeni. Sicer radi delamo, le da bi imeli ustreznejše prostore.“
Ivan Čakš, predsednik mladine: „Aktiv mladih šteje 50 članov. Sodelujemo v krajevni
Ivan Potočnik
merni prostori. Tolažimo se s tem, da bo laže, ko bomo zgradili večnamenski dom. Naši otroci so potrebni organiziranega varstva. Hudo je, ko matere odhajajo v službo, doma pa nimajo organiziranega otroškega varstva. Pri tem računamo na referendumska sredstva.
Velik problem pri nas je tudi neredna dostava pošte. Dogaja se, da v času, ko imajo otroci šolske počitnice, pošta prihaja z veliko zamudo do naslovnikov. Pomeni, da v ostalih mesecih pošto raznašajo šolski otroci. To bo treba urediti.“
Franc Špeglič, sekretar krajevne organizacije ZB NOV: „Borčevska organizacija šteje 72 članov. Naši kraji oziroma ljudje so veliko žrtvovali v NOB. Ne le, da so pri njih imeli partizani varno zatočišče, marveč so se tudi sami bojevali. Imamo štiri spominska obeležja NOB, za katere v redu skrbimo.
Naša borčevska organizacija si prizadeva oživljati tradicije NOB. 27 članov prejema stalno mesečno priznavalnino. Naši člani aktivno delujejo v krajevni samoupravi in v društvih.“
Franc Špeglič
skupnosti in v raznih društvih, srečujemo se na klubskih večerih pa tudi tekmujemo na športnem področju. Lani smo imeli dva tečaja, v šahu smo prvi v občini. Škoda le, da nimamo primernih prostorov!“ Slavko Vrhovnik, predsednik krajevne konference SZDL: „Ce gre za konkretne akcije,
Franc Falant
Ivan Potočnik, kmet kooperant: „Čeprav v hribovitih zaselkih kmetje nimamo tako ugodnih pogojev za večjo proizvodnjo kot v dolini, ustvarjamo že izdatne viške mleka in drugih kmetijskih proizvodov. Vse več kmetij se usmerja v tržno proizvodnjo. Pomagamo si s krediti. Odkup mleka še ni urejen tako, kot si želimo. Kmetje bi radi tudi večji red na trgu. Moti jih to, da nimamo urejenih cen.“
Franc Falant, kmet, gasilec: „GD Velika Pirešica se je opremilo z dvema novima gasilnima brizgalnama. Sedaj teče akcija za nakup novega avtomobila. Člani društva aktivno delujejo v krajevni samoupravi pa tudi na drugih področjih društvenih dejavnosti.“
Beležk nismo porabili, žal pa nam prostor ne dopušča obširnejšega sestavka. O življenju krajanov v Galiciji bo nedvomno še treba pisati.
LOJZE TRSTENJAK posnetki: TONE TAVČAR
Na kratko
POLZELA - Na prvi seji skupščine krajevne skupnosti na Polzeli so izvolili nove organe za štiriletno obdobje. Za predsednika skupščine je bil izvoljen ing. Vinko Kolenc, za predsednika sveta KS Maijan Sever; za predsednika potrošniškega sveta Milan Orešnik in za predsednika samoupravne družbene kontrole Slavko Resnik.
ŽALEC - Na letni skupščini ZŠAM Žalec so za letošnje leto sprejeli obsežen program. Delovna skupnost načrtuje povečati obseg dela pri tečajih za 20 odstotkov. Glede na lanske delovne uspehe imajo že željo po drugi akciji za gradnjo poslovnih prostorov, tehnične baze in garaž, pripravili pa bodo tudi tombolo.
ŠEMPETER - Tu bo do 15. marca potekal v organizaciji Občinske gasilske zveze Žalec tečaj za nižje gasilske častnike. Tečaj obiskuje 50 slušateljev iz 30 gasilskih društev občine.
ŠEMPETER - V SIP Šempeter so pred kratkim ustanovili, v občini že sedmo po vrsti, strelsko družino. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okoli 70 ljubiteljev tega športa. Sprejeli so pravila društva, program dela, za prvega predsednika pa izvolili Vinka Taškeija.
BRASLOVČE - Dramska skupina v Braslovčah, ki jo vodi Anica Brišnik, je zelo aktivna. Lani, v začetku decembra, so imeli uspešno premiero komedije Vdova Rošlinka. Do sedaj sc imeli kar šest ponovitev. Za 8. marec pa se že pripravljajo na veseloigro Jakoba Aleševca Podlaga za zakonsko srečo.
TABOR - Posestniku Robiju Hrovatu je pred nedavnim požar upepelil gospodarsko poslopje. Domači gasilci in sosedje so požar sicer lokalizirali, kljub temu pa je nastala velika škoda. Še dobro, da so iz gorečih hlevov še pravočasno rešili živino.
Vzrok požara raziskujejo.
LOKE — V naselju je umrla 91-letna kmečka gospodinja Marija Hrovatova. Rodila je šest sinov. Hrovatova je bila najstarejša krajanka v KS Tabor.
TABOR — Čebelarsko društvo je na letnem zboru ugodno ocenilo delo v minulem letu. Ugotavljali so, da lanska letina za čebele ni bila najboljša. Dogovorili so se, da bo mlade na šoli usposabljal za umne čebelarje Marko Martin. Čebelarji so se spraševali, zakaj občinski inšpektor še ni ukrepal za zajezitev čebelje kuge, ki se je že lani pojavila na področju Vranskega.
Posamezni čebelarji so bili primorani okužene čebele uničiti, da bi preprečili nadaljnjo okužbo. Opozorili so tudi, da so prepozno dobili sladkor za krmljenje čebel.
TABOR — Pevsko društvo je bilo organizator letošnje, že tradicionalne maškarade v Taboru. Prireditev je bila v domu Partizana Tabor. Najboljše maske so nagradili.
Februar 1979





Kmetija je že več let hudo zanemarjena, zemlja ni obdelana. Ostarel in bolehen gospodar je sicer ne more obdelovati, bi jo pa radi obdelovali sosedje, vendar je mož noče dati v najem. In tako zemlja ne rodi in kmetija propada.
Maček prejema skromno kmečko pokojnino, ki ne zadošča za preživljanje. Pa kljub temu raje životari v podrti hiši, kot bi šel v dom oskrbovancev.
Posnetek kaže Mačkovo hišo, v kateri živi samotar.
Tk.L.
IZOBRAŽEVALNI CENTER ŽALEC
bo vpisoval naslednje šolsko leto t.j. 1979/80 v naslednje šole:
1.	Administrativno šolo — 2 oddelka (po 30 dijakov)
2.	Kovinarsko-strugarsko šolo — 2 oddelka (po 34 dijakov)
3.	Poklicno tekstilno šolo — 1 oddelek (34 dijakov)
4.	Srednjo kmetijsko šolo — 1 oddelek (33 dijakov)
Pod št. 2 in 3 se sklenejo učne pogodbe, pod št. 4 so zagotovljene štipendije za vse dijake.
Točen datum vpisa bo objavljen v dnevnem časopisju.
Z novimi cestami do višinskih domačij
Ko je štab za izvedbo solidarnostne akcije zbiranja sredstev za povezavo višinskih domačij z dolino pri OK SZDL pred dnevi obravnaval poročilo o realizaciji programa urejanja cestnih povezav v letu 1978, je ugotovil, da je namensko združevanje sredstev in dela potekalo uspešneje kot v letu 1977, temu primemo pa je potekalo tudi operativno
STARA ŠOLA V BRASLOVČAH
Že nekaj časa sameva stavba v trgu Braslovče, kjer je bila nekdaj osnovna šola. Z izgradnjo nove je bil sprejet dogovor, da se stara stavba v pritličju nameni za potrebe predšolskega varstva, nadstropje pa za delovanje družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Braslovče ter za stanovanjc vzgojiteljice. Na osnovi zadnjega razgovora med predstavniki Izvršnega sveta, Vzgojno-izobraževalnega zavoda Žalec in Krajevne skupnosti Braslovče je v izdelavi adaptacijski načrt stare stavbe.
Takšen pristop k sanaciji stare stavbe v Braslovčah je gotovo v celoti utemeljen. Stavbo je potrebno tudi z vidika dobrega gospodarjenja skrbno obnoviti in rešiti propadanja. Istočasno pa s to investicijo rešujemo pereč problem predšolskega otroškega varstva in vprašanje prostorov za krajevno skupnost in ostale krajevne organizacije. S tem bo dana tudi solidna osnova za dobro delo krajevnih faktorjev.
izvajanje del; ob večjem angažiranju vseh občanov pa bi bilo mogoče zastavljene naloge izvajati še hitreje.
Vrednost v preteklem letu opravljenih del znaša 2.160.398 din, s tem se je povezalo z dolino 43 domačij. Če k temu prištejemo začeta, in zaradi zime prekinjena dela v vrednosti 1.013.490 din in poteze, za katere so že izvedene nekatere tehnične priprave in dogovori v vrednosti 965.000 din, vidimo, da je izvajanje del obsegalo cestne povezave v skupni vrednosti preko 4 milijone dinarjev.
Zaposleni delavci smo s solidarnostnim prispevkom v višini enodnevnega zaslužka v letu 1978 združili 1.335.094 din, kar predstavlja približno eno tretjino potrebnih sredstev. Ostalo so prispevali Samoupravna komunalna interesna skupnost, GG Celje—OK Vransko, krajevne skupnosti in prizadeti občani. Poleg finančne udeležbe so mnogi občani sodelovali tudi pri delu, za urejanje povezav pa so bila brezplačno pridobljena potrebna zemljišča.
Pri izvajanju del so pomembno vlogo opravili režijski odbori, ki so bili ustanovljeni za vsak odsek posebej. Sestavljali sojih
Potrebni so dobri
delovni pogoji
Kar sto aktivnih članov KUD Svoboda Šempeter in nekateri družbenopolitični delavci žalske občine je v soboto prisostvovalo redni letni konferenci društva. Že sama udeležba kaže, da si kulturni delavci šestih sekcij vsak na svojem področju prizadevajo doseči najboljše. Rezultati preteklega leta to samo potrjujejo, saj je društvo eno najaktivnejših in najmnožičnejših v občini.
Redno vadita kar dve folklorni skupini - veterani v pravem pomenu besede za tradicijo društva in podmladek, brez katerega si ohranitve narodnih plesov sploh ne moremo predstavljati. Nobena kulturna prireditev v kraju ni minila brez njihovega nastopa, pa tudi brez lepe slovenske besede članov dramske skupine ne. Barve društva pa so predstavljali tudi v občini in izven nje.
Ansambla Borisa Terglava gotovo ni potrebno posebej predstavljati, treba pa je poudariti, da je ob dnevu republike s svojo pesmijo pozdravil naše rojake v ZRN, ki so ga v zahvalo, za obisk še povabili.
Mešani mladinski pevski zbor z neumornima vaditeljema je prav gotovo poglavje zase glede
aktivnosti. Mimo rednih vaj in nastopov so pripravili prijeten Silvestrski večer v Šempetru, izkupička pa niso „zapili“, kot bi se temu reklo, ampak so v januarju organizirali štiridnevno ekskurzijo v Izolo, kjer so imeli poleg zabave dnevno kar 6 ur intenzivnih vaj.
Ostalih sekcij ne bi omenjali, ker bi bilo hvale kar preveč. Raje poglejmo drugo stran medalje. Vadijo v nemogočih prostorih. Dvorana, ki je v žalski občini sicer edinstvena, ni primerna za vajo katerekoli dejavnosti. Zbor tako gostuje v osnovni šoli, dramska skupina pa včasih kar na domu režiserke. Tudi novi rekviziti ne bi bili odveč. Razgibana razprava, v kateri so za novega predsednika izvolili Francija Laznika, je pokazala pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti samo s podporo širše dnižbene skupnosti.
Njeni predstavniki so se izrazili spodbudno, zato lahko upamo, da ureditev prostorov ne bo točka delovnega programa tudi v naslednjem letu.
ŠARLAH ZLATKA
občani, ki so bili najbolj zainteresirani za rešitev posameznega problema. S tem, ko so sodelovali pri vseh fazah — od združevanja sredstev, izbiranja tras, meritev, do organiziranja in nadzora nad izvajanjem del, je bil dosežen primeren družbeni vpliv. Glede na to je bilo v vseh primerih mogoče najti optimalne tehnične rešitve, ki so ustrezale prizadetim občanom in bile v skladu s širšimi družbenimi interesi,
Z nastopom primernega vremena bomo nadaljevali z lani prekinjenimi deli.
Skupno s celotnim osnutkom programa del Samoupravne komunalne interesne skupnosti za leto 1979 je v razpravi zelo ambiciozen osnutek programa izgradnje cestnih povezav višinskih domačij z dolino. Predvidevamo, da bo v ta namen letos možno združiti 8.300.000 din in s tem povezati novih 60 domačij. Ker je uspešnost izvedbe programa v veliki meri odvisna od obsega in pravočasne izvedbe solidarnostne akcije združevanja enodnevnega osebnega dohodka ali drugih osebnih prejemkov, vabimo vse delovne ljudi in občane, da dogovorjeno akcijo izvedejo v mesecu marcu.
FRANC ing. RADIŠEK
Pevski zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov večkrat nastopa. Vodi ga Stanko Novak.
Ugodna ocena dela
Dan šoferjev Jugoslavije so svečano proslavili tudi na osrednji prireditvi ZŠAM Žalec v Šempetru. Po bogatem kulturnem programu so ugodno ocenili svoje delo. Med delovnimi uspehi bi posebej omenili nov avto-poligon, ki je edinstven primer tako urejenega vozišča pri nas. Prireditev ni le v ponos članom ZŠAM, ampak tudi vsem našim občanom.
Na zemljišču, poraslim z grmičevjem, so na neuporabni zemlji z veliko mero dobre volje in prostovoljnega dela uredili lep objekt. V društvu so skozi vse leto razvejane različne
V tej podrtiji živi samotar Franc Maček
Raje v podrti hiši kot v urejenem domu
Na hribovski kmetiji na Črnem vrhu že vrsto let samota-ri 67-letni Franc Maček. Čeprav se je streha stare lesene hiše že pred leti sesula in je nevarnost, da podrtija postane samotarjev grob, mož noče v ponujeni dom oskrbovancev.
,,Ko zapade sneg, se zatečem nad hlev v gospodarsko poslop-
je, sicer pa se zadržujem v hiši,“ nam je dejal Maček, ko smo ga obiskali. Socialna delavka v Žalcu nam je povedala, da so samotarja pred kratkim komaj nagovorili, da je šel k zdravniku. Na roki ima namreč rano že več let.
Ker Maček nima urejene prehrane in oskrbe, so mu ponudili dom oskrbovancev, kar pa je odločno zavrnil. Do nedavnega je imel v hlevu edino kravo, ki pa mu je poginila in tako sedaj še mleka ni več pri hiši.
aktivnosti. In povsod lepi uspehi. Uniformirana četa ZŠAM, ki šteje že 60 članov, je sodelovala na marsikateri prireditvi. Pod okriljem ZŠAM je uspela tudi prva avto-tombola. Kandidati avto šole dosegajo vse boljše izpitne rezultate. Število članstva, katerega glavni namen sta vzgoja in rast preventive v cestnem prometu, zmanjševanje
nesreč, družbena samozaščita, pa raste iz dneva v dan.
ZŠAM šteje že preko 500 članov, ki so več ali manj zelo aktivni, doseči pa hočejo še več. Na poligonu bi radi spomladi zgradili društvene prostore, garaže in tehnično delavnico. Predračunska vrednost znaša 6 milijonov din.
EDI MASNEC
Nadaljni razvoj usmerjenega izobraževanja v Žalcu
Prav gotovo občane zanima, katere izobraževalne dejavnosti v Centru za usmerjeno izobraževanje v Žalcu bodo stekle septembra letos. Glede na stališča, ki so bila podana na zadnji razširjeni seji iniciativnega odbora za ustanovitev Centra za usmerjeno izobraževanje, kjer so bili prisotni tudi predstavniki združenega dela, so bile poleg temeljite ocene preteklega, več kot triletnega dela, predlagane tudi določene usmeritve glede prihodnjega razvoja.
Predvsem bomo v šolskem letu 1979/80 nadaljevali z razvojem že uvedenih smeri izobraževanja v Žalcu. Ponovno bomo vpisovali dijake v administrativno in tekstilno šolo ter dislociran^ kovinsko-strugarski oddelek ŠKIMC Štore. Poleg teh smeri pa naj bi v jeseni uvedli še nekatere nove in sicer: dislocirani oddelek srednje kmetijske šole, oddelek šole oblikovalcev - keramikov ter oddelek šole za blagovni promet iz Celja.
Zahteve po nadaljnjem razvoju že uvedenih smeri izobraževanja ter začetek razvoja nekaterih drugih so podane predvsem iz združenega dela. Izhajajo iz današnjih in prihodnjih potreb po kadrih.
Gotovo ni potrebno širše utemeljevati upravičenost uvedbe izobraževanja s področja kmetijstva, saj je ravno naše širše območje poznano po hmeljarstvu, živinoreji, sadjarstvu pa tudi po predelavi kmetijskih pridelkov. Na tem območju je poleg izredno pomembne družbene, razvita tudi kooperacijska proizvodnja. Žalska občina s sosednjimi območji ima preko 2000 zaščitenih
kmetij. Prisotna je predelovalna industrija in tovarna kmetijskih strojev v Šempetru. Pomembno je tudi to, daje v Žalcu inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo z ustreznimi laboratoriji in usposobljenimi kadri.
Tudi šola keramikov — oblikovalcev je potrebna, saj takšnega usposabljanja v Sloveniji sedaj sploh ni. Glede na razvitost keramične dejavnosti na tem in širšem območju je uvedba takšnega izobraževanja gotovo utemeljena, saj imamo Keramično industrijo v Libojah z več kot 150-letno tradicijo, v bližini pa še tovarno keramike Gorenje, tovarno v Ljubečni in v Izlakah.
Zahteva za uvedbo dislociranega oddelka šole za blagovni promet iz Celja v Žalcu izvira predvsem iz Savinjskega magazina Žalec, Poslovne skupnosti NA-MA in SOZD-a Hmezad. Znano je, da se trgovina na našem območju v zadnjih letih izredno hitro razvija in da dosežen razvoj, zlasti pa še predviden v naslednjih letih, terja več usposobljenih kadrov. Gotovo ni mogoče vztrajati, da se vsak dan vozi v šolo za blagovni promet v Celje tolikšno število mladine, če pa so v Žalcu urejeni in opremljeni prostori.
Na seji iniciativnega odbora je tekla beseda tudi o izobraževanju odraslih preko Delavske univerze, ki je v sestavi centra. Gre namreč za to, da se ne morejo posamezne smeri tega izobraževanja razvijati neodvisno od potreb združenega dela, ampak bo potrebno izobraževalne programe te ustanove tudi širše družbeno verificirati.
JAN JOŽE
Gostinstvo v občini pod skupno streho
Na osnovi nalog iz Resolucije za leto 1978 smo pristopili k realizaciji naloge reorganizacije gostinstva v občini Žalec.
Razdrobljenost gostinskih kapacitet družbenega sektorja je že v preteklih letih močno ovirala hitrejši razvoj te panoge v občini in onemogočila kvalitetno ponudbo gostinskih uslug v pretežno vseh lokalih na območju občine.
V cilju rešitev teh osnovnih problemov našega gostinstva je IS SO, po predhodnem razgovoru s predstavniki gostinskih organizacij na območju občine, na svoji seji 1. 2. 1979 razpravljal o tej problematiki in sprejel nekaj pomembnih zaključkov in nalog o nadaljnjem razvoju gostinstva v občini.
Gostinske kapacitete v občini (Slovan Vransko, lokali SM ter SOZD Hmezad Žalec) se naj
združijo v enotno organizacijo v okviru delovne organizacije SOZD Hmezad Žalec, saj je z vidika združevanja dela in sredstev, boljše organizacije in perspektivnega razvoja te panoge, takšna organizacija tudi utemeljena.
Tako bi TOZD Gostinstvo Savinjski magazin Žalec in Slovan Vransko v novi delovni organizaciji obdržali status TOZD.
Nova organizacija bo vsekakor omogočila pristop k usklajeni in specializirani ponudbi obstoječih kapacitet, še pomembnejša pa je večja možnost za realizacijo že več let načrtovanih novih gostinskih kapacitet v občini. Tu gre predvsem za realizacijo že več let načrtovanega motela na Vranskem, kakor tudi za dopolnitev in adaptacijo obstoječih loka-
Pospešiti izgradnjo gasilskega doma
Na nedavni letni konferenci GD Žalec so ob ugodni oceni svojega dela sprejeli vrsto nalog v zvezi s pripravami za 100-let-nico obstoja društva. Ugotavljali so, da je društvo aktivno sodelovalo z vsemi organizacijami, pa tudi z osnovnimi šolami ,,Peter Šprajc—Jur in Lujuba Mikuš“. Na omenjenih šolah so se zvrstila predavanja o požarni varnosti, učenci pa so pisali spise na to temo. Za najboljše spise so učenci prejeli nagrade.
Društvo je bilo uspešno tudi na področju vzgoje mladih gasilcev. Dve desetini pionirjev sta bili uspešni na občinskem in republiškem tekmovanju. Na občinskem tekmovanju sta obe desetini dosegli prvo mesto, na republiškem tekmovanju pa si je ena desetina priborila zlate značke, druga desetina pa srebrne.
Gasilci so- v preteklem letu intervenirali pri 15 požarih. Škoda le, da se opremljenost centra v Žalcu v zadnjih 10 letih ni zadovoljivo izboljšala. Gasilci se upravičeno sprašujejo, kako pri sedanji nezadostni opremljenosti uspešno intervenirati pri morebitnih kemišnih požarih, pa tudi pri gašenju na višjih zgradbah itd. Eden od vzrokov zaostajanja je v vse predolgem odlašanju gradnje novega gasilskega doma.
Zato bo še naprej ena osrednjih nalog izgradnja gasilskega doma, nabava notranjega inventarja in specialnega kemičnega voza.
Na konferenci so podelili tudi republiška gasilska odlikovanja. Priznanja za vztrajno in nesebično delo v gasilstvu so prejeli: Anton Nahtigal, Vili Silov-šek in Marko Flajs.
R.	KOPUŠAR
Dare Zavšek razstavlja v Celju in Mozirju
Naš likovnik Dare Zavšek iz Žalca je pripravil samostojni razstavi svojih del.
Prva je odprta v avli Razvojnega centra Celje, druga pa knjižnici kulturnega doma Mozirje.
V Mozirju se je Zavšek pred-
stavil z 20 olji, Celjanom pa z grafikami. Razstavo v Razvojnem centru Celje je odprl in spregovoril o njegovih delih Aleksander Basin, v Mozirju pa je odprl razstavo Aleksander Videčnik. Obe razstavi sta dobro obiskani.
lov, zlasti v Žalcu, v večjih naseljih občine in na obrobju doline, ki nudi dobre pogoje za razvoj kmečkega turizma.
Z realizacijo teh nalog s področja gostinstva bo mogoče tudi uspešneje razviti panogo turizma v naši občini, ki ima v nekaterih centrih občine že danes izjemno dobre rezultate (Šempeter), vendar brez urejenih gostinskih kapacitet ne more zaživeti kot bi lahko.
Aktualnost vseh teh nalog in problemov ter potreb po
hitrejšem razvoju gostinstva in turizma (po zelo uspešnem razvoju trgovine v zadnjih letih) je pogojila, da je Izvršni svet imenoval poseben iniciativni odbor za vodenje te akcije in pripravo konkretnih materialov in predlogov za predloženo združitev. Nalogo je treba opraviti takoj, saj se predlaga, da bi nova organizacija pričela delati že v marcu 1979 po zaključeni javni razpravi in izvedbi posameznih referendumov.
JOŽE CEROVŠEK
Kako so kuhale naše babice
Dare Zavšek: olje
„Ljubezen gre skozi želodec,“ pravi pregovor. Čeprav imajo gospodinje danes na voljo nič koliko receptov o pripravljanju-hrane pa tudi različnih pripomočkov, da posebej ne omenjamo hrane v konservah, bo držalo, da je današnja prehrana marsikje kljub obilici kalorij enolična pa tudi nezdrava.
Če malce pobrskamo po jedilnikih, ki so jih pripravljale naše babice, bomo uvideli, daje bila hrana takrat ne le okusna, marveč tudi kalorična in predvsem zdrava za prebavo.
V	našem prispevku bomo opisali nekatera kmečka jedila, ki so jih naše babice pripravile ob košnji, žetvi, poroki in sedmini:
Najprej kosilo, potlej južina
V	času košnje so kmetice koscem že zjutraj postregle s kosilom. Gospodinja je prinesla na travnik zvrhano skledo, z domačimi ocvirki zabeljenih, ajdovih žgancev s kislim zeljem. Jed so kosci zajemali iz skupne sklede. Osmešil bi se, kdor bi želel jesti žgance iz krožnika.
Naslednji obrok je bilajužina in to med 12. in 13. uro. Kosci so dobili na mizo juho skuijimi perutničkami, dimljeno svinjino in krompirjevo omako. Za posladek jim je gospodinja ponudila še sirove štruklje. K takim jedem je razumljivo sodila pijača, kar pa je bila naloga gospodarja.
Žanjice so dobile na mizo pečeno purico (lahko tudi pura-
******************-****
USPEŠNO DELO GASILCEV V MATKAH
Na nedavni letni konferenci so člani GD Matke pri pregledu svojega delovanja ugotavljali, da so bili uspešni. Poleg mnogih uspehov in izvršenih nalogah je bilo rečeno tudi, da je društvo v minulem letu prejelo priznanje OF1 Skupščine občine Žalec. V poročilih so posebej omenili uspehe na športnem področju.
Ugotavljali so, da so tekmovalne desetine dosegle lepe rezultate. Desetina članov B skupine je na občinskem tekmovanju dosegla prvo mesto. Na tem tekmovanju so bili prvi taki mladinci, ki so si s tem zagotovili sodelovanje na republiškem tekmovanju v Brežicah. Na tem tekmovanju so med 48 tekmovalnimi desetinami iz vse Slovenije dosegli 11, mesto: Lahko bi rekli, da so častno zastopali gasilce žalske občine, saj so si priborili zlato gasilsko značko ter diplomo gasilske Zveze Slovenije.
Najmlajši so bili tretji v B skupini v žalski občini. Tekmovalne desetine so sodelovale še na nekaterih meddruštvenih tekmovanjih ter se povsod visoko uvrstile. Med uspehe lahko štejemo tudi dograditev večnamenskega igrišča v Golavškovem gozdu nad Matkami. Prebivalci Matk so novega objekta bili zelo potrebni, saj so otroci bili primorani tekati po travnikih za žogo, kar ni ugajalo lastnikom zelenih površin. Mladina Matk ima tudi letos spodbudne načrte. Mladi se zbirajo ob nedeljah ter pripravljajo gradbeni les za postavitev večnamenske ute pri igrišču. Pohvalo si zaslužijo tudi pionirji, ki so očistili okolico gasilskega doma ter potok Kolja in tako veliko postorili za urejeno podobo svojega kraja.
V	letošnjem letu nameravajo obnoviti dvorano, nabaviti opremo in dokončno urediti garderobe. Volje ne manjka, bolj na tesnem so s sredstvi, zato računajo na pomoč družbenih dejavnikov in delovnih organizacij.
na) z doma pripravljenimi mlinci, posladkale pa so se s kompotom iz suhih češpelj. Na jedilniku so bili redno matevž, imenitne mlečne juhe, sirova potica pa orehov kolač.
Na sedmini so pogrebcem ponudili poleg juhe še pečeno raco s praženim krompirjem. Bogat jedilnik so kuharice pripravile na gostijah. Svatovsko pogrnjene mize so se šibile pod različnimi vrstami mesa, sirovimi zavitki, z orehi nadevanimi kolači, različnimi omakami in drugimi dobrotami.
Nekaj posebnega so bile vinske in čebulne omake in to bi lahko rekli tudi za kompote iz posušenih krhljev, sliv, hrušk in drugega sadja. Škoda, da so gospodinje tudi na podeželju že skoraj povsem opustile jedilnik naših babic. Na rob naj zapišemo, da smo sestavek napisali s pomočjo in po nasvetih_ izkušene gospodinje Alojzije Šepec iz Žalca.
Ker v naši novi rubriki želimo priobčiti kar največ o načinu prehrane nekoč in danes, vas vabimo drage gospodinje („gospodinjci“), da nam pišete. Le tako bo rubrika dosegla svoj namen.
Nova ribja restavracija v Savinjski dolini. Foto: Boris Skalin
Z e letos ribja restavracija
Lava ima posebne lastnosti, kakršnih nima vsak potok. To je pobudnike za izgradnjo Hmezadove ribogojnice že pred desetimi leti spodbudilo, da so zgradili ribogojnico. Ta je kljub začetnim težavam opravičila svoj obstoj, saj so jo potrošniki in športni ribiči sprejeli za svojo.
Razvojni program ribogojnice predvideva razširitev dejavnosti in obsega proizvodnje tudi
na drugih lokacijah v Savinjski dolini.
Ena pomembnih pridobitev bo v letošnjem letu dograjena ribja restavracija pri omenjeni ribogojnici. Vse kaže, daje imel projektant posrečeno roko, saj se je objekt lepo ujel z okoljem. Zanimivo je, daje v ribogojnici na voljo poleg svežih postrvi tudi prekajena postrv, ki velja za specialiteto.	^ SKAJJN
OBČANOVA POROTA:
Naš bralec Jože Medved iz Sp. Gorč nam je poslal pismo, v katerem sprašuje, kdaj obljubljeni telefonski priključki v krajevni skupnosti Braslovče?
Pismo objavljamo v nekoliko skrajšanem obsegu:
„Zadeva se vrti okrog telefonov. Na KS Braslovče že lep čas leži 90 nerešenih prošenj. Že predlanskim se je govorilo, da bo možno takoj po dograditvi nove šole v Braslovčah staro šolsko poslopje nameniti za namestitev telefonske centrale.
Zbrana akontacijska sredstva bi nam potlej omogočila telefonske priključke. Pouk v novi šoli teče že drugo leto, o telefonski centrali v stari šoli pa še vedno ni sledu. Na dvakratno intervencijo pri PTT Celje nam je bilo rečeno, da tudi mi pridemo na vrsto. Podobno zagotovilo smo slišali tudi od zastopnikov občine Žalec na zboru občanov minulo jesen.
Zato nas je hudo prizadel članek 18. januarja letos v Novem tedniku „Letos 2000 novih telefonskih priključkov“, v katerem Braslovče niso omenjene. Ne moremo razumeti, zakaj so naši kraji, ki so dali veliko v minuli NOB, sedaj odrinjeni?
Omenil bi še, da imam že šest let v hiši telefonsko napeljavo. Z ženo
nisva več mlada in tako sva večkrat potrebna hitre pomoči. Pa ne gre samo za moj primer, marveč za vse tiste odmaknjene kmetije, kjer živijo ostareli krajani, ki bi jim telefon pomenil edino zvezo s svetom.“ Na rob je še zapisal, da upa, da njegovo pismo ne bo padlo na neplodna tla.
Pismo smo pokazali Ivanu Slamniku, direktorju TOZD za PTT promet Celje, ki nam je dal naslednjo obrazložitev:
„Tovariš Jože Medved seje o omenjeni zadevi že obrnil na PTT Celje ter prejel tudi odgovor. Sicer smo zadevo že podrobno pojasnili krajanom v Braslovčah.
Stanje je takšno, da trenutno z obstoječimi kapacitetami krajevne mreže oziroma obstoječe avtomatske telefonske centrale na Polzeli, ki zajema tudi Braslovče, ne moremo širiti mreže telefonskih priključkov v Braslovčah. Začasno bi si v Braslovčah lahko pomagali z medkrajevno telefonico govorilnico, ki bi jo bilo možno uporabljati za vso Jugoslavijo pa tudi v
mednarodnem prometu. V t£ namen bi morali zbrati krajam 130 tisoč dinaijev.
Glede prostorov v stari šoli pa tole: že lani je bilo dogovorjeno, da bo treba prenesti lastništvo šolske zgradbe na KS ali na samoupravno stanovanjsko skupnost, kar pa do danes, v kolikor sem seznanjen, še ni urejeno. Rad bi povedal, da je PTT zelo zainteresiran za ta prostor, ki bi ga uporabljali v poslovne namene, del prostorov pa bi uporabili za namestitev avtomatske telefonske centrale.
Vendar je treba vedeti, da smo angažirali vsa razpoložljiva sredstva za izgradnjo prepotrebnega telekomunikacijskega centra na Golovcu, ki bo pomenil hrbtenico celotnega omrežja. Naložba nas bo stala 230 milijonov dinaijev, kar je za investitorja veliko breme. Zadevo bomo reševali tudi s krediti.
Ob tej osrednji investiciji bo v perspektivi možno reševati vse ostale probleme, kar zadeva telefonijo in to velja tudi za Braslovče.“
Tajnica
Ze v prejšnji številki sem vam obljubila, da bom napisala še kakšno o mojem ,.tajniškem“ življenju. Da ste prejšnjo vsi prebrali, mi je jasno, saj je marsikdo kaj pokomentiral. Ampak dragi moji, govoriti je lahko, pisati pa ne! Sicer pa je danes pri nas - v našem socializmu res lepo - mislim, ta svoboda govora in pisanja, da ti včasih tudi ni težko kaj napisati Pa še Zakon o združenem delu govori, da naj ljudje čim več pišejo, pa čeprav malo pokritizirajo - sicer pa, dragi moji kritika je danes zelo zdrava in mi ljudje modernega časa smo tako radi bolni.. . No, pa dosti o tem. Preidimo k stvari Če se še spominjate, sem med drugim napisala tudi, da idealne tajnice ni Ne, ne, te trditve sploh ne zanikam. Želim vam samo povedati (predvsem tistim, ki ste tajnice in tistim, ki bi rade bile), da se morate z vsem svojim bitjem truditi da bi bile čim bliže idealu. Veste, meni je to v veliki meri uspelo. Kaj sem najprej naredila? Predvsem sem morala paziti na linijo (to je zelo važno), saj mojih 78 kg pri 1,60 m višine nikakor ni bilo O.K. za „lepo“ tajnico. Zato sem morala najprej izoblikovati svojo „karoserijo“. Ko mi je to nekako uspelo, sem „obletah" vse tuje in domače butike, ter si navesila tekstila takega in drugačnega, če mi je pristajalo ali ne, samo da sem bila modema. Pete na čevljih sem imela take, da bi lahko z njimi odpirala konzerve in presneto sem morala paziti, kako sem stopila, da sem obdržala ravnotežje Tudi tiste staromodne kite sem si „poštucala“ in si dah narediti tako moderno frizuro, da sem komaj videla izpod las; sicer mi je pa to kar prav prišlo, saj za tajnico nikoli ni dobro, če preveč vidi... Ampak, vse to je bilo bob ob steno, kajti moji sodelavci vsega tega truda niso jemali resno, niso mogli razumeti celo obsojali so me, ko sem se branila, da je potrebno v sodobnem času iti v korak z napredkom, na tak ali drugačen način. Vidite in tako nerazumevanje lahko privede do krhanja. Na tisti vražji stroj pa res nisem znala kdo ve kaj pisati Pa saj to sploh ni tako važno. Pomembneje je, da sem se v vsaki situaciji znašla. Če je bil slučajno kdaj kak rokopis tako „nakracan“, daga nisem mogla dešifrirati, sem si kratko malo kaj izmislila in potem so se na naših sejah nemalokrat pošteno nasmejali - vidite, na tak način sem poskrbela tudi za dobro voljo udeležencev sestanka, ki so se včasih tako grdo držali Povedati pa vam moram še to. Naše seje so bile res plodne in kratke Ne take kot v drugih fabrikah. Mi se nikoli nismo izgubljali v detajlih. Mi smo imeli že vse naprej pripravljeno - tako za dehvski svet kot za, npr. kadrovski odbor. Pri nas nam ni bilo treba prebirat prošenj, ki jih ni bilo tako malo, pri nas so to vse že v naprej - pred sejo pripravili Na sejah so bili podani že kar konkretni predlogi in nam sejalcem ni bilo treba drugega kot lepo roko dvigniti v potrditev, pa še tisto ni bilo nujno, saj je bil kandidat tako in tako že določen. ..
pa kmalu na svidenje Savinjska Tončka
Naš vsakdanji kruh...
Glas o dobrem kruhu seže v deveto vas, pravi pregovor. Roterjevi v Šentrupertu pečejo tak kruh. Pa ne le dober kruh, tudi pecivo, ki se kar topi v ustih.
Povejmo še to, da je v tej družini pekovska obrt že pognala globoke korenine, kajti pjenaša se iz roda v rod. Prvi je v tem kraju začel peči kruh in žemlje, sedaj že 81-letni Miroslav Roter. To je bilo pred 57. leti. Ko seje mojster nagaral in zajadral v jesen svojega življenja, je prevzel obrt sin Miran, sedanji mojster. Ta pa ima tudi že 16-letnega sina, ki se je odločil za peka.
„Ko sem leta 1921 začel peči kruh, so bili vse drugačni časi. V širši okolici nas je bilo 16 pekov, od teh trije v Preboldu, dva pa v Šentpe-tru. Savinjčanke so pekle kruh doma in tako je bilo kruh in pecivo teže prodati v bližnji okolici kot danes,“ je modroval Miroslav Roter.
Kmetice so le priložnostno zavile v pekarno po štruco belega kruha ali žemlje. Ker Roter vsega kruha ne bi prodal doma, gaje bilo treba iti ponujat strankam po okoliških vaseh in zaselkih.
Miroslav Roter starejši
Roter starejši: „Če sem hotel prodati kruh, je bilo treba z njim pred pol šesto uro zjutraj pred vrata tekstilne tovarne v Prebold. Delavci so ga kupovali za malice.“
Kruh in žemlje so sprva prenašali v koših, pozneje pa si je Roter omislil voziček na dve kolesi, s katerim je prevažal kruh strankam. Med zadnjo vojno so Roterjevi veliko pretrpeli. Mojster je bil zaradi sodelovanja s partizani večkrat zaprt. To so bili hudi časi, ki pa sojih Roterjevi nekako preživeli.
V letu 1964 so staro pekarno obnovili ter jo razširili. Največja pridobitev je
bila nova, sodobna parna peč. Obrt je prevzel sin Miran. Pekarna s svojo kapaciteto lahko dnevno speče 1500 kilogramov različnega kruha in precej domačega peciva. Mojstru pomagajo štirje pomočniki. Delo v pekarni se odvija v glavnem ponoči, tako da imajo potrošniki kruh in pecivo že zgodaj zjutraj v trgovinah.
Miran Roter: „Ker nam je glavna skrb kakovost kruha, delo v pekarni ni normirano. Veliko je še ročnega dela. Stranke so zadovoljne s kvaliteto kruha in peciva, kar je za vsakega dobrega delavca priznanje. Problem je le v tem, ker ob naraščanju stroškov in ob določeni ceni kruha vse bolj usiha dohodek - to še zlasti velja za črn kruh.
Pred leti smo tudi imeli težave z moko, ki kakšen-krat ni bila kvalitetna, zadnji čas pa teh težav ni.“
Roterjevi vsako jutro (dostava je od pol šeste ure zjutraj do 12. ure) kruh in pecivo razvozijo.strankam v zaprtem in sodobno opremljenem dostavnem avtomobilu. S kruhom zalagajo trgovino v bližnjem Gomilskem, Šempetru, v Žalcu in na Polzeli, nekaj peke pa prodajo tudi doma.
Na rob naj zapišemo še to, da je bil Miroslav Roter več let predsednik obrtne zbornice v Celju ter vse od leta 1908 predsednik domačega pevskega zbora. Ko je odložil to funkcijo zaradi starosti, se je vključil sin Mirko, ki je sedaj že 10 let predsednik prosvetnega društva Trnava pa tudi poveljnik gasilcev.
Roterji so pač taki, da se ne zapirajo v svojo obrt, marveč živijo s krajem ter s svojim prizadevnim delom pomagajo pri njegovem razvoju.
LT.
Roterjevi poleg dobrega kruha spečejo tudi precej domačega peciva. Na sliki: sedanji mojster Miran Roter.

Povezana bosta dva vodovodna sistema: Tabor in Polzela
Ko so strokovni delavci Komunalnega podjetja že pred leti začeli razmišljati o nujni povezavi vodovoda Tabor z vodovodom Polzela, so morali najprej rešiti vprašanje dodatne količine vode za napajanje Polzele in sosednih vasi, saj je bila oskrba z vodo s tega področja že dalj časa kritična in neurejena. V ta namen je bil že v letu 1977 zajet nov izvir Križnikov mlin ter izvršena navezava tega izvira na vodovod Tabor.
Lansko leto pa je bil zgrajen cevovod Zakl - Poljče — Parižlje, ki je omogočil priključitev na vodovodno omrežje občanom Pariželj in kasneje Preserij ter Malih Braslovč.
Cevovod, ki poteka skozi Parižlje, je možno podaljšati in speljati preko Savinje ter le-tega povezati z omrežjem Polzele in njene okolice. Tako bo vodovod Polzela v primeru pomanjkanja vode dobil dodatne količine vode iz vodovoda Tabor.
Letos se programira tudi zajem izvira Ojstrica ter montaža 1. faze cevovoda iz tega zajetja do rezervoarja Tabor. S to ojačitvijo bo povečana količina vode v vodovodu Tabor za cca 30 %, medtem ko bo dokončna izgradnja priključka iz izvira Ojstrica povečala poprečno količino vode v vodovodu Tabor, še za nadaljnjih 50 %. Tako se bo sedanja poprečna količina vode povečala od 24 1/sek na 431/sek.
Kot zvezdica, ki se je utrnila in se v neskončnost jutra zgubih — umrle so tvoje radovedne oči, utihnili koraki začete poti.
Vsem, ki ste pospremili našega ljubega
Tomaža Cilenška
Kaplja vas 15
na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje — iskrena hvala. Posebej pa se zahvaljujemo družinam Golič, Grenko, Žličar in Slokan.
Žalujoča starša in sestrica
Odpadla bo torej bojazen pomanjkanja vode v naselju Tabor in v njegovi okolici, saj bo vode dovolj za povečano stanovanjsko gradnjo v Taboru, Preboldu, Braslovčah, na Polzeli in v ostalih večjih vaseh, ki jih pokrivata z oskrbo vode oba med seboj povezana vodovodna sistema.
RADO ROTAR
OTO MAJCEN IN VILI KOTNIK ODŠLA NA NOVO SLUŽBENO MESTO
Oto Majcen, komandir PM Žalec in njegov pomočnik Vili Kotnik sta prevzela novo službeno dolžnost na Upravi javne varnosti Celje. Oba sta več let uspešno opravljala zahtevno delo v Žalcu. Na novem delovnem mestu jima želimo obilo uspehov.
PLANINCI
PREDLAGAJO
Planinska postojanka naj nosi Kardeljevo ime
Na nedavni seji meddruštvenega planinskega odbora v Celju so osvojili predlog PD Velenje, da se ena planinskih postojank (Kredarica ali Planika) poimenuje po pokojnem Edvardu Kardelju.
Narasla Savinja je razdejala jez
Vodna ujma ni prizanesla!
Nekajdnevno deževje in topljenje snega v zadnjih dneh januarja je dodobra napolnilo tudi strugo reke Savinje. Narasla Savinja je v Letušu pretrgala glavno vodovodno cev, ki povezuje črpališče v Podgorju z vodovodnim rezervoarjem v Slatinah.
Vsi krajani in tudi del naselja Rečice, ki so uporabniki vode iz letuškega zajetja, so bili en dan brez vode. Tokrat smo spoznali vsi uporabniki vode njeno vrednost, čeravno se hudujemo, kadar nas obišče inkasant.
Marljivi delavci TOZD Komunala Žalec — vzdrževanje vodovodov so že drugi dan
popravili napako. Okvaro so popravili tako, da so, na posebej zato pripravljeno nosilno vrv, obesili novo nadomestno vodovodno cev.
Martin Zakonjšek, vodja vzdrževanja vodovodov — TOZD Komunala Žalec, nam je povedal, da je namestitev vodovodne cevi nad Savinjo samo začasna rešitev. Vodovodna cev je bila pretrgana zaradi poškodovanega zgornjega letuškega jezu, katerega del je voda raztrgala in odnesla.
Narasla Savinja je tako, kot mnoge druge slovenske reke, povzročila občutno gospodarsko' škodo.
F. DOBNIK, LETUŠ
Uspešno delo kulturnega društva
OŠ Griže
Učenci osnovne šole Griže so v počastitev kulturnega praznika pripravili prisrčno slovesnost. Po izvedenem kulturnem programu so najmlajše sprejeli v kulturno društvo ter jim hkrati podelili knjižno darilo Svobode Griže.
V okviru kulturnega društva na šoli delujejo dramski, literarni, reci-tacijski, lutkovni, ritmični in likovni krožek ter folklorna skupina pa tudi tamburaški orkester in pevski zbor.
Člani društva sodelujejo na vseh šolskih prireditvah, delujejo pa tudi ob drugih priložnostih, ko gre za kulturna dogajanja v krajevni skupnosti. Tako pripravijo program za delovne kolektive Minerve in Sigme. Sodelovali so tudi na pohodu k spomenikom NOV, ob obrambnem dnevu krajevne skupnosti, kjer so kot kulturniška skupina izvedli program pri spomeniku talcev v Pongracu.
Ob dnevu hranilništva so prejeli prvo nagrado, nagrajeni pa so bili
Marija in
Z zlato poroko sta potrdila svojo, pol stoletja dolgo, zakonsko zvezo tudi Marija in Jože Ocvirk iz Latkove vasi. Jože izhaja iz kmečke družine kot enajsti otrok, Marija pa je hči delavca.
Čeprav jima življenje ni bilo vedno posuto z rožicami, ju veže veliko lepih trenutkov. Svojih pet
tudi na temo o prometu: dobili so občinsko nagrado. Omenili bi še odlično ocenjene spise „Borci pripovedujejo“. Za nagrado so lahko obiskali Bazo 20.
67 učencev ima gledališki abonma v Celju, prirejajo stalne likovne razstave, izdajajo pa tudi šolsko glasilo in uspešno tekmujejo za bralne značke. Imajo dobro obiskano knjižnico^ na prireditvi Pesem in mladost v Žalcu se je predstavilo več glasbenih talentov. Na likovni razstavi osnovnih šol v Žalcu pa so dosegli prvo mesto. Podeljena so jim bila štiri priznanja in knjižne nagrade.
Pohvalno je, da se društvo ne zapira v okvir šole. Na rob naj omenimo, da tamburaški orkester pod vodstvom Florjana Lesjaka nadaljuje tradicijo predvojnega tam-buraškega orkestra, ki je deloval v okviru SKOJ-a.
FRANCI JEŽOVNIK
Jože Ocvirk
otrok sta lepo vzgajala, Jože pa je bil tudi borec v NOB in se bojeval v sedmem korpusu v Beli krajini.
Po končani vojni se je zaposlil v tekstilni tovarni Prebold, pozneje pa v rudniku Zabukovica. Jubilanta razveseljuje devet vnukov in ena pravnukinja.
S slovesnosti zlate poroke Ocvirkovih v poročni dvorani.
Na tekmovanju za svetovni pokal v Jasni na Češkoslovaškem, je opravljal častno in odgovorno nalogo tehničnega delegata FIS profesor Vlado Veber iz Žalca. Kot delegat je bil odgovoren za izvedbo in potek tekmovanja. Za vsako tekmovanje je namreč posebej izbran nov tehnični delegat in ravno v Jasni, kjer je bil dosežen največji uspeh naše alp&e smučarske reprezentance: Bojan Križaj je dosegel drugo mesto v veleslalomu, Boris Strel pa sedmo, je bil za tekmovanje določen delegat mednarodne smučarske zveze - FIS iz Jugoslavije.
Uspešno opravljeno delo našega delegata je ob izvrstnih uvrstitvah jugoslovanskih smučarjev prav gotovo potrditev vedno večje afirmacije našega alpskega smučanja v svetu.
q	v. z.
ZA POKAL SRS V ŽALCU
V	organizaciji TKS Žalec je bilo drugo soboto v februarju v telovadnici OŠ v Braslovčah, Šempetru in v Žalcu republiško tekmovanje v odbojki za zimski pokal. Nastopilo je kar 21 moških ekip, med njimi dve iz naše občine, ki pa se nista najbolje odrezali. Če upoštevamo, da so igralci Partizana Šempeter v predtekmovanju dve srečanji dobili, so zadnjega — za prvo mesto v svoji skupini - izgubili s Salonitom iz Anhovega.
V	finalnem delu so se pomerile štiri ekipe, največ uspeha pa so imeli igralci Fužinaija iz Raven, ki so osvojili prvo mesto.
Ekipa Šempetra je bila osma, Braslovčam pa enajsti, kar je zanje dobra uvrstitev.
Ob koncu tekmovanja je predsednik Skupščine TKS, Mišo Bobovnik, najboljšim podelil pokale. Bruno Thaler, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, ki je ves čas spremljal tekmovanje, je organizatorjem izrekel vso pohvalo.
TEKST: TONE TAVČAR
NEREDA NE BOMO TRPELI:
30 LET ŠAHA V ŠEMPETRU
V Šempetru so pred dnevi praznovali 3CHetnico obstoja Šahovskega društva Savinjčan. Na slovesnosti se je zbralo kar precejšnje število članov, med drugimi tudi predsednik in podpredsednik Šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše in Jože Pavličič ter drugi predstavniki sosednjih društev. O prehojeni poti je govoril tehnični vodja društva Stanko Skok in poudaril, da je bilo delo v teh tridesetih letih zelo uspešno.
Pohvalno se je o delovanju društva izrazil tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije Ljuban Jakše ter predsedniku ŠD Savinjčan, Rudiju Zupancu, izročil plaketo ŠZ Slovenije. V imenu pokrovitelja TKS Žalec je spregovoril sekretar Adi Vidmajer in jim izročil najvišje športno priznanje občine - plaketo in pismeno priznanje. Društvo je nato podelilo še 38 priznanj ter plaket društva svojih dolgoletnim ter prizadevnim članom.
Za častnega člana so imenovali Iva Kuharja, ki je društvo uspešno vodil 20 let in Edija Šribarja. Moški pevski zbor iz Prebolda, ter folklorna skupina iz Šempetra sta pripravila kratek, vendar prijeten kulturni program.
T. TAVČAR
S prstom pokazati krivce!
Lepo in urejeno okolje je pridobitev vsakega kraja. Lahko rečemo, da smo v tem pogledu v žalski občini že veliko postorili. Ob tem, da smo pridobili novi deponiji za smeti in odpadke, je vse manj divjih odlagališč, ki kazijo podobo naselij.
Žal pa se še vedno dogaja, da posamezniki namerno kršijo
red, kot je primer na odlagališču smeti in odpadkov v Ložnici.
Čeprav je deponija v tem času odprta za stranke (dnevno od osme do 13. ure in od 15. do 17. ure), posamezniki odlagajo smeti v večernih ali nočnih urah in to na mestu, kjer ne bi smeli.
Takole posamezniki odlagajo smeti in odpadke
Obiskali sta nas tovarišici miličnici
Prometna vzgoja je že vsa leta del vzgojnega programa v vzgojnovarstvenih zavodih.
Zaradi hitrega porasta prometa in nastajanja novih prometnih situacij je nujno na-
črtno usposabljanje predšolskih otrok že od tretjega leta starosti naprej; posebno pozornost pa posvečamo otrokom pred vstopom v šolo. Pri tej akciji nam pomagajo delavci PM Žalec. Del
programa, ki vključuje neposredno sodelovanje miličnikov po enotah zavoda, že izvajamo, kar je spodbudilo pri otrocih veliko zanimanje.
„Novico, da nas bosta obiskali tovarišici miličnici smo sprejeli z radovednostjo in strahom“, so nam dejali cicibani na Polzeli. „Z mešanimi občutki smo se zbrali v telovadnici, a kdo bi se še bal, ko smo zagledali prijazna, nasmejana obraza miličnic v pravih uniformah prometnih miličnikov s pravim miličniškim avtomobilom.“
Po dveh poučnih filmih so bili že prijatelji. Po razgovoru o njunem delu se je večina odločila, da bodo ravno tako miličniki, ko bodo veliki. Odgovaija-li sta na radovedna vprašanja cicibanov, ti pa so sklenili, da bodo še bolj pazljivi, in da se bodo držali vsega, česar so se naučili o prometu, pa čeprav ne morejo vedno upoštevati pravil prometnih znakov, saj so ti tako visoko, oni pa so tako majhni, da res ne morejo opaziti vseh.
Otroci so si ogledali tudi njun službeni avtomobil in na veselje vseh sta prižgali sireno. Ko sta^se miličnici odpeljali, so bili otroci navdušeni. Nova spoznanja so izrazili v risbah, eno od njih objavljamo.
To seveda jezi delavce, ki skrbijo za red na odlagališču, nastajajo pa tudi nepotrebni stroški. Delavci pravijo, da takšnega nereda ne bodo trpeli v nedogled, in da bodo v bodoče na krivce s prstom pokazali ter jih predlagali za kaznovanje. V tem imajo prav, kajti red mora biti.
Posnetek kaže kup smeti in odpadkov, ki so ga posamezniki odložili na mestu, kjer to ni dovoljeno.	g
Ob 100-letnici godbe
v Zabukovici
Objavljenemu članku v Savinjskem občanu dodajamo nekaj informacij in sprememb.
Godba na pihala iz Zabukovi-ce je bila ustanovljena 1880. leta pri Gojzdnikarjevih. Gojzdni-karjeva domačija je bila dolga leta njen gostitelj, gospodar — Gojzdnikaijev ata pa je bil njen umetniški vodja.
Godba na pihala med vojno ni delovala, ker je večina njenih članov odšla v partizane. Po končani vojni pa je vse bivše godbenike združil Pečnik Alojz ter postal tudi njihov prvi povojni dirigent.
Sedaj, ob vstopu v svojo 100-letnico šteje godba na pihala iz Zabukovice 37 članov, ki igrajo pod dirigentsko palico tov. Tratarja.
JEDILNIK Z DRAŽJIM KRUHOM
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na svoji seji dne 16. februarja 1979 obravnaval predlog odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za osnovne vrste kruha, kot so se zanje dogovorili v okviru Žitne skupnosti oziroma jih je odobril Zavod za cene SR Slovenije.
Cene bi se naj povečale za nekaj več kot 12 % — zaradi povečanih stroškov peke.
Tako bo kilogram črnega kruha veljal 6,20 dinarjev (prej 5,10), polčrnega 6,60 (5,60), polbelega 7,10 (6,30), belega
8,00	(7,40), mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke 7,40 dinarjev.
V enakih mejah kot osnovne vrste kruha so še s 13. februarjem 1979 povečale tudi posebne vrste kruha in peciva.
Sebastjan Radišek — 6 let
B. URBANCL
-Pg
! Spomin, ki ne sme zbledeti
Med vidike negovanja in razvijanja pridobitev narodnoosvobodilnega boja spada spominsko označevanje krajev, kjer so se odvijali pomembni dogodki. Teh obeležij ne gre obravnavati zgolj zgodovinsko, temveč tudi kul-
*	turno, kot izročilo in dediščino prihodnjim rodovom.
£ V občini Žalec je po zbranih X podatkih 83 spominskih obeležij NOB, od tega je 10 grobišč, šest
*	grobov, 21 spomenikov, 23 spominskih plošč, ravno toliko spo-
k minskih kamnov, 41 obeležij pa J navaja le imena padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Obe-
*	ležja zgovorno pričajo o veliki
*	' aktivnosti in žrtvah narodno-
*	osvobodilne borbe na žalskem
*	področju.
Za vzdrževanje spominskih k obeležij skrbijo krajevna združe-
*	nja borcev NOV, finančna sredstva pa zagotavlja občinska kulturna skupnost.
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri Občinski konferenci SZDL Žalec je pripravil osnutek družbenega dogovora o zaščiti, urejanju k in vzdrževanju obstoječih spo-' minskih obeležij in o izgradnji J novih kulturno-zgodovinskih ob-
*	jektov. Sestavni del tega družbe-
*	nega dogovora je seznam obeležij, izdelan po krajevnih skupno-
*	stih.
*
Podpisniki družbenega dogovora so polega SO Žalec še družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti: Občinska kulturna skupnost, skupnost za vzgojo in izobraževanje, Samoupravna komunalna interesna skupnost, Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec, organizacije združenega_ dela, Zavod za načrtovanje1 Žalec, Zavod za spomeniško varstvo Celje in Muzej ljudske revolucije iz Celja. Družbeni dogovor je bil v javni razpravi do 31. januarja 1979.
Po sprejetem družbenem dogovoru bo prevzela Občinska skupščina s sodelovanjem podpisnikov tega dogovora skrb za spominska obeležja NOB. Družbeni dogovor obvezuje Občinsko skupščino za ureditev lastninskih odnosov, v zvezi z vsestranskim razvojem naše občine pa je potrebno spominska obeležja tudi pravno zaščititi.
Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL pripravlja organizacijo koordinacijskih odborov, s katerimi bi dosegli večjo povezanost krajevnih združenj Zveze borcev NOV, rezervnih vojaških starešin, organizacij združenega dela, šol in društev s krajani.
ŠPEGLIC FRANC
* *****)«•#•>♦•*#•*)«.*#. ****** ******************>4-*+**
Žalski karneval na Vranskem
Že petič in tokrat resno bo karneval v okviru občine Žalec na Vranskem.
Vse, ki imajo željo, da se predstavijo s svojo duhovitostjo, vabimo na karneval, ki bo na pustni torek na Vranskem. Cilj prireditve je, da se na ta dan razvedrimo in pozabimo vsakdanje težave.
Karnevalski odbor ne želi iz tega sprevoda napraviti komercialne kupčije: Vstopnina se bo v glavnem namenila za nagrade, ki bodo:
1.	nagrada	5.000,—
2.	nagrada	3.000,-
3.	nagrada	1.500,-
4.	nagrada	1.000,-
5.	nagrada	1.000,—
ter še tri nagrade OZD
Ker je pustni karneval na torek in je to zadnji dan pustnih prireditev, vam svetujemo, da ne odložite vašega karnevalskega oblačila, ker vas za pustni torek čaka na Vranskem nagrada.
Poleg karnevala boste lahko sodelovali pri javni pustni TV oddaji v živo z naslovom „TV okrogla secirna miza“. V tej oddaji boste izvedeli marsikaj no-
vega o problemiti v gospodarstvu, kmetijstvu, šolstvu, urbanizmu, skratka o vsem, kar tare našo občino. Poleg tega pa bomo posladkali vaša usta z dobrimi starimi pustnimi jedmi, za katere bodo poskrbeli naši gostilničarji.
Nagrade veljajo za predstave skupin. Za skupino se smatra tista slika, kjer sodelujejo v predstavitvi najmanj štirje člani.
Sicer pa idejno tudi v kombinatu ne zaostajajo za krajevno skupnostjo, ker so pričeli z zelo sodobnim tozdiranjem in ustanavljanjem novih enot. Predlagam, da vsako kmetijo organizirajo v TOZD. S tem bi bili vsi zadovoljni. Kombinat bi imel toliko in toliko novih direktorjev, mi pa toliko in toliko novih TOZD-ov.
Na Vranskem je pred kratkim prišlo do velike zmede strokovnjakov, ki so ugotovili, daje eter ponesel zvok na javni radijski oddaji samo do nekaj ušes in da zvoka niso čuli kulture željni občani (tudi neznanih letečih predmetov niso videli vsi Slovenci)
Pustni karneval so omogočili in prispevali finančna sredstva z reklamnimi oglasi:
SIP Šempeter, GRADNJA Žalec, GARANT Polzela, TOVARNA NOGAVIC Polzela. SLOVAN Vransko, SIGMA Vransko, LJUBLJANSKA BANKA Celje, BEOGRADSKA BANKA, MONTANA Žalec, TEKSTILNA TOVARNA Prebold, HMEZAD, TOZD Notranja trgovina Žalec, GG - obrat Vransko, ZARJA Petrovče.
Vsem delovnim organizacijam se v imenu organizatorja iskreno zahvaljujemo.
****************** jE**************************************************************************