po njej, v naj lepših letih pokojnikovega delovnega življenja, takrat ko je pokojnika tesno vezalo z našim glavnim mentorjem pokojnim prof. Melikom ne samo skupno znanstveno in kulturno zanimanje, temveč tudi osebno pri­ jateljstvo, so bile združene pobude teh dveh naših eminentnih »nacionalnih« znanstvenikov plodne tudi za nas, zlasti na področju zgodovine in geografije agrarne pokrajine in agrarnega življenja. Saj so se ravno po zaslugi teh po­ bud zgodovinarji že lahko dokopali do prvega zvezka velike sinteze »Zgodo­ vina agrarnih panog«, zasnovane v okviru velike »Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev«, ki ga je leta 1970 izdala SAZU, geografi pa smo lahko precej tudi po zaslugi teh temeljev zgradili do danes že kar bogato zgradbo tako imenovane »agrarne« geografije Slovenije. K ako je bil pokojn i prof. Milko Kos za in te resiran n a sodelovanju z geo­ grafi, dokazu je tud i dejstvo, da je bil le ta 1947 poleg prof. M elika soustano­ v ite lj In š titu ta za geografijo p r i SAZU in vse do sm rti član n jegovega znan ­ stvenega sveta, k o t generaln i ta jn ik SAZU pa vedno poln razum evan ja za po trebe tega in š titu ta in geografskih pub likac ij SAZU. Še vse do zadn jega se je med drugim ak tivno zanim al za delo, k i sta ga v okviru SAZU prevzela In š titu t za geografijo in In š titu t za slovenski jez ik SAZU p ri k o n tro li topo­ g rafsk ih im en n a novi k a r ti G eodetskega zavoda SRS v m erilu 1 : 5.000. Zaradi zgoraj označene usmerjenosti Kosove zgodovinske, pogosto kar zgodovinsko-geografske raziskovalne dejavnosti, jih je med Kosovimi deli zelo malo, ki ne bi bila zanimiva za geografa, vsaj za tistega, ki ne zavrača a priori vključevanja zgodovinskih faktorjev v geografske obravnave. Biblio­ grafija teh del seveda ne sodi na to mesto, saj je objavljena v »Zgodovinskem časopisu«, najprej leta 1952—1953, z nadaljevanji leta 1962 in 1972. Tu naj opozorim le na tiste razprave, ki so bile objavljene v geografskih publika­ cijah (skoraj vse v »Geografskem vestniku«). Po številu jih sicer v primeri s celotno pokojnikovo bibliografijo ni veliko, zato pa dobro ilustrirajo značaj celotnega Kosovega sodelovanja z geografijo, kakor smo ga naznačili zgoraj. 2e v IV. letniku GV (1928) se je oglasil z zgodovinsko imenoslovnim prispev­ kom »Creine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Karavanke«, v V.—VI. letniku (1929—1930) pa s podobnim prispevkom »Stari trg in sorodna krajevna imena«. Leta 1932 (GV VIII) je objavil svojo izrčpno razpravo »Slo­ venska naselitev na Koroškem«. V naši reviji se je oglasil še dvakrat po vojni: leta 1951 (letnik XXIII) z razpravo »Starejša in mlajša naselja okoli Ljublja­ ne« in v letniku, posvečenem 70-letnici prof. Melika (XXXII, I960), s prispev­ kom »O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda«. Razen tega je še v »Geografskem zborniku« SAZU (IX, 1965) objavil razpravo »Gospodarska pro­ blematika Bovškega v preteklosti«. Zato štejem o slovenski geografi in še posebej »G eografski vestnik« za svojo dolžnost, da se poko jn iku , k i je bil tud i naš znanstven i m entor, ob n je ­ govi sm rti oddolžimo vsa j s tem i skrom nim i vrsticam i. Svetozar Ilešič Ob smrti dr. Maksa Wraberja N enadna in neizprosna bolezen je pom ladi le ta 1972 iz trgala iz naših v rst dopisnega č lana SAZU, znanega vegetacijskega in posebej gozdarskega b o tan ik a dr. M aksa W rab erja . N aša znanstvena, z lasti naravoslovna znan ­ stvena javnost je ob n jegovi nenadn i sm rti dovolj po u d arila izgubo, k i je s tem doletela naše naravoslovje . N aj k vsem u, k a r je b ilo ted a j izrečeno, na tem m estu dodam o le še, da bomo pokojn ikovo delo močno pogrešali tud i slovenski geografi. P oko jn ik sicer ni bil geograf, toda b il nam je zelo blizu po svoji fitocenološki in fitosociološki raziskovaln i sm eri, s k a te ro je p re ­ našal na naša tla pobude znane B raun-B lanquetove šole; zapo ln jeval je vrzel, k i je zevala v vegetacijsk i geog rafiji S lovenije. D a nam je bil blizu, do­ k az u je tud i dejstvo, da je eno od svojih, za nas nad vse ko ris tn ih gozdno- vegetacijsk ih razp rav ob jav il v »G eografskem vestn iku (»Gozdna vege ta­ cijska slika in gozdno-gojitveni problemi Prekmurja«, 1951) in da je v svo­ jem najnovejšem delu (»Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Slo­ weniens«, »Vegetatio Acta Geobotanica«. 1969), ki ga na žalost ni več utegnil obširneje prirediti za domače uporabnike, z zadoščenjem poudaril, kako se njegova fitogeografska razčlenitev Slovenije presenetljivo ujema z geograf­ sko regionalizacijo naše domovine. Svetozar Ilešič Deveti kongres geografov SFRJ v Sarajevu (25. do 30. septembra 1972) Na osmem kongresu geografov Jugoslavije 1968. leta v Skopju je bila poverjena Geografskemu društvu Bosne in Hercegovine naloga, da organi­ zira deveti kongres. Kljub temu, da so se med tem razrahljale organizacijske možnosti naše zvezne organizacije, Zveze geografskih inštitucij, so Sarajev­ čani vendar uspeli, da kongres pravočasno z uspehom organizirajo. Presene­ tilo nas je celo, da udeležba na kongresu v bistvu ni bila slabša kakor na prejšnjih kongresih. Delovna zasedanja kongresa so bila v Domu JLA v Sarajevu od pone­ deljka, 25. septembra do vključno četrtka 28. septembra. Prvi dan dopoldne je bil otvoritveni plenarni sestanek, ki ga je v imenu delovnega predsedstva začel predsednik Geografskega društva Bosne in Her­ cegovine doc. I. B u š a t l i j a . Sledilo je poročilo o delu Zveze geografskih inštitucij SFRJ med 8. in 9. kongresom, ki ga je podal predsednik te zveze M. B j e l o v i t i c . Nato pa so sledili trije referati, ki naj bi nakazali neka­ tere osrednje probleme geografskega zanimanja. S. I l e š i č je referiral o geografskih aspektih varstva življenjskega okolja, J. R o g l i c o globalnem aspektu v pouku geografije in V. D u r i č o geografiji in znanstveno tehnični revoluciji. Plenarni značaj je imelo še zasedanje zadnji dan, 28. septembra dopoldne, ki je bilo posvečeno problemom geografskega pouka (z referatoma V. Duričkoviča in M. Bajiča). Vsi ostali prijavljeni referati so bili razporejeni po sekcijah. Ker neka­ terih referentov na kongres ni bilo, nekateri referati pa so bili uvrščeni naknadno in se je zato menjaval program, je skoraj nemogoč pregled čez celoto. Še najlaže ga dobimo iz knjižice »Rezimeji referata II. kongresa geo­ grafa Jugoslavije«. V celo ti j e bilo u v rščen ih na p ro g ram sek c ij ok rog 50 re fe ra to v . Na dnevnem red u s ek ­ c ije za f i z i č n o g e o g r a f i j o j ih je b ilo 12, in s ice r: T. R ak ičev ič . Sodobni p ro b lem i v fiz ičn i g e o g ra fiji; P . H abič, A k tu a ln i p ro b lem i k ra so s lo v ja ; J . K unaver, P ro b lem atik a tip o ­ lo g ije in v iš in sk e z o n aln o sti k ra s a v S lo v e n iji; I . G am s, Z načilnosti su b k u tan eg a k ra s a kot ineioda za d o lo čev an je k ra š k e e ro z ije p rs ti ; 1. N esto ro v sk i, T ek tonsko -geom orfo lo ške k a ra k te ­ r is tik e g lavn ih g o ra Zahodne M ak ed o n ije ; I. B u ša tlija , M o rfo s tru k tu rn e in m o rfo sk u lp tu rn e k a ra k te r is t ik e Bosne in H ercegov ine ; M. Z erem ski, P e rig lac ia ln a k lim a k o t poseben in d ik a to r n e o tek to n sk ih p rocesov ; I . G am s, F a k to r j i m ik ro k lim a tsk e k la s if ik a c ije v r ta č in k ra šk ih p o lj: A. B ognar, N e k a te re m orfo lo ške ob lik e na p u h lic i B a ran je ; R. L aza rev ič , In ten z iv n o st vodne e ro z ije ; J. R idanovič, G eo g ra fsk e osnove vodne o sk rb e na M u rte r ju in R uždi P lan a , G eografsk i pom en h id ro s is tem a Lbar—L e p e n a c . — N ajv eč re fe ra to v (16) je b ilo v se k c iji za g eo g ra fijo p r e b i v a l s t v a . To so b ili: N. C aric , N eko p o jm o v a n je te o r ije in m e todo log ije g eo g ra fije p re b iv a ls tv a ; J. M arkovič, N een ak o m ern o st re g io n a ln e ra z p o re d itv e p re b iv a ls tv a in n a se lij J u ­ g o s lav ije : I. K lem enčič , P ro b lem razse litv e km ečk eg a p re b iv a ls tv a (na p rim e ru S lo v en ije ); M 1’anov, P ro sto rsk a razm estitev p re b iv a ls tv a v P o v a rd a r ju ; B ra tis lav a M aksim ovič — M ilenka Savič, O snovne k a ra k te r is t ik e ra z v o ja p re b iv a ls tv a Bosne in H ercegov ine v zad n jih sto le tih ; S. S m latič , M uslim ani s rb sk o h rv a tsk e g a je z ik a v T u rč i j i ; J. Ilič , O snovne k a ra k te r is t ik e povo jne ra s ti in te n d en ce ra z v o ja p re b iv a ls tv a S rb ije ; M usa G aši, R ast in k o n c e n tra c ija p re b iv a ls tv a v p ro s to ru SAP Kosovo; E. D u k a g jin i, M estna n a se lja in p o p u la c ijsk i razv o j v M etoh iji; S. N ik o ­ lič, N e k a te re v zpo redne dem o g ra fsk e k a ra k te r is t ik e SAP V ojvod ine in K osova; M. B ajič, S tih ij­ sko n a s e lje v a n je p re b iv a ls tv a iz Bosne in H ercegov ine po d ru g i sve to v n i v o jn i v n e k a te r ih n a se ljih ju ž n e B ačke; St. Ž u ljič , R azvoj in osnovne po teze p ro cesa d e ln e k o n c en tra c ije p re b i­ v a ls tv a Ju g o slav ije v v e lik ih m estih ; M. F rig an o v ič , G ib an je p re b iv a ls tv a SR H rv a tsk e , I. C rk v en čič . P o d ro č ja raz ličn e p o p u la c ijsk e d in am ik e SR H rv a tsk e 1961—1971; M. Sič, P o p u lac ijsk a d in am ik a m estn ih n a se lij H rv a tsk e v ra z d o b ju 1880— 1971; P e tr ič a N ovosel, G ib an je p re b iv a ls tv a o toka K rk a po II. svetovn i v o jn i; M. N atek , S ezonsk i d e lavci iz d ru g ih re p u b lik Ju g o slav ije v S lo v e n iji; . — V sek c iji z a n a s e l j a j e b ilo p rip ra v l je n ih 7 re fe ra to v : I . V r iš e r . V p liv n a