PoStnlna ete?sna v gotovini. Leto. VI, gt. 257, V Ifubgjanš, v i&r&k 14* novembra 1922, Posam, IS. 1 Dgei« HflPREJ Glasilo Soffi&liggifise stranke fae@sšawlfe. Občinske volitve in bančne stranke. Če gledamo pri nasprotnih strankah vse delo in ves ta ogromni aparat, ki se Mrzlično giblje in dela za občinske vo-®tve, se moramo upravičeno vprašati ®«kod in kakšno je to navdušenje? Ali delajo ti številni »zaupniki« po raznih shodih, sestankih in gostilnah vse iz golega idealizma do stvari, ali so ti ljudje Rastno plačani za svoje delo. Gotovo je, ?a ne delajo iz prepričanja. Prepričanje m vero v stranko rodi le pozitivno delo ^ korist ljudstvu, tega pa stranke, kolikor časa so bile v občini, niso bile volj-jje ,n tudi niso naredile. Zato pa: odkod Qenar za vso to agitacijo, tisk, volilne Slasove itd.? Lastno članstvo teh strank P« vzdržuje, ker ga ni. Te stranke obstalo samo iz par voditeljev, ki so obenem roditelji bank. Denar dajejo za njih inte-ese in to so le banke. N. pr. »Jutro« --=-81asilo mladinov — dobiva ogromne "pote, da more kriti svooe številne iz-"?tke. Zakaj ga pa podpira banka? En am preprost, lahko razumljiv in resni-°n Primer: Ljubljansko ljudstvo je nalo-ii Xrmestno hranilnico nad 100 miljo-iov K svojih prihrankov. Hranilnica da ~a to letno svojim vlagateljem 4 milijone K obresti, na drugi strani pa naloži Jienar v banke in nekaij posodi privatnikom. Od tega dobi hranilnica 5 do 6 miljonov K obresti, tako da lahko izplača obresti vlagateljem in da krije upravne stroške. Banke pa denar sposojajo raz-Podjetnikom zahtevajo pa celih °hresti, to se pravi, da dobe od 100 milj on o v 16 miljonov K, od katerih plačajo hranilnici 6 miljonov, drugih 10 miljonov je pa čisti dobiček bank. Dobičku Pa odgovarja zguba — to imajo tisti, ki so vložili pred vojno dober denar, danes Pa imajo v hranilnici malovreden papir, iti vse stranke, ki delajo na to, da dobe oanke denar iz mestne hranilnice skoro Zastonj, dobivajo miljonske podpore, da lahko vzdržujejo svoje časopisje in raz-&e agitacije. In to so vse stranke razen socialistične. Mladini, starini in klerikalci* vsi so si v tem oziru enaki, vsi delajo Je vsak za svojo banko. Boj med njimi je boj med bankami. . ^d°r ni slep, bo spregledal in rekel: nikdar več ne bom volil posameznih amPak le stranko, katero člani vzdržujejo in pa tudi stalno kontrolirajo. Nam nasprotnih strank ne kontrolira nobeden, ker teh faktično ni, ampak je par »Judi, ki delajo po navodilih bank. Somišljeniki in pripadniki pa, ki nabavijo kako delo za tako stranko, so za to delo vselej plačani in radi tega ne mo-rejo in ne smejo zahtevati, da naj deia stranka to, kar zahtevajo oni, ampak se um kratkomalo odgovori, da je bil vsak izmed njih plačan in s tem je vsaka konzola končana. , . Iz vsega tega vidimo, da se vsi blo- Kl m zajednice pulijo za večino v občin- skem zastopu zato, da nalože denar mestne hranilnice v svojo banko, od katere bodo imeli gospodje neprestane koristi. Takih primerov je še več, in kakor hitro bi bili ti gospodje izvoljeni, bi padli vsi komunalni programi in vsi načrti za rešitev ljubljanskega delavnega ljudstva v vodo — ostali bi samo lačni kapitalistični interesi. Edina stranka, katera si izvoli svoje predstavnike na zborovanju in katerih delo kontrolirajo člani sami, je in ostane socialistična stranka. Zato volilci Ljubljane, pomislite kaj boste volili! Op. ur.: Banke seveda se ne zadovoljujejo samo s 16% imajo mnogo več. Tudi se ne bavijo z izposojevanjem, raj- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uora vništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int. št. 312. Ček. rac*, št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ifiiinrTTTrrn in imiibiiii iiiiiiiiiiiiiiiiihihiiii« m nrfiiijMimrr—mi ši vlagajo kapital v trgovino, največ pa v valutne spekulacije. Kakšne dobičke delajo pri tem, tega ne ve nihče, še ban-* ke same ne, samo to vedo vsi, da so ti dobički ogromni. Zato se banke tako tepejo med seboj za vloge in zato si hočejo potom političnega vpliva zagotoviti ne le vloge ljubljanske mestne hranilnice, temveč vseh hranilnic, pa tudi drugih zavodov: pokojninskih zavodov, bolni- ških blagajn, raznih zavarovalnic itd., ki so vse na ta način izgubile pravo vred* nost svojega imetja na škodo prizadetega ljudstva. Da se to odpravi, ni nobene druge poti nego javna kontrola: ljudstvo mora sodelovati pri kontroli, ne pa se zanašati na posamezne »zaupanja vredne može«. Stavka v tovarni „krščanskega socialista* g. Pollaka. Pollakova tovarna ie v svojem pobožnem navdušenju za krščanski socializem prisilila svoie delavce da so stopili v stavko. Tiste delavce namreč, ki jim krščanski socializem ne gre v glavo, ker ne morejo verjeti v pravičnost takega »socializma«, ki daie gospodom nebesa že na tej zemlji, delavcem jih pa samo obljublja na onem svetu — po* smrti. To stavko ie hotela tovarna zlomiti, menda tudi po Kristusovih načelih ki je učil. da ie treba nastaviti še desno lice. kadar dobiš po levem. Le da si pobožna tovarna razlaga ta nauk po svoje: če ie delavec teoen mora nastaviti še drugo stran, če ie pa tepena pobožna tovarna, ii ni treba nastavljati ničesar, ona nai udari kar nazaj. na ne z roko — s kolom!! Tee-a krščanskega kola se ie delavstvo deloma ustrašilo, posebno ženske. Odkod nai vzamejo pogum, če so bile pa še vselei tepene? Od rojstva do groba žena samo hlapčuje, čitati ne zna drugega nego debelo tiskane molitvenike, zato nima nika-ke samostojnosti in zato se da od vsake grožnje ustrašiti: Kai bo. če ne bom imela zaslužka? Tako daleč seveda revica ni zmožna misliti da bi vedela, da je zaslužek povsod, če so roke pridne in glava bistra ter da Pollak boli potrebuje nje nego ona Pollaka — seveda, če bi ne bilo — strahu! Možje niso tako strahopetni. Niso se ustrašili niti zdai za zimo. temveč odločno so se postavili za svoie pravice. Zavedajo se svojih pridnih rok in bistre glave. zavedajo se tudi da kapital ni vse! Če ie delavstvo združeno, se da tudi brez bank marsikaj doseči, kar misli kapitalist da ie le njegovemu zlatu mogoče! V par dneh ie dobila dober zaslužek polovica stavkujočih. jutri pa bodo zaposleni že vsi. Zdaj bo tovarna že spoznala, da potrebuje delavcev boli nego oni nje! Vojvodinski jugofašist! za enotno akcijo. Vse »jugoslovanske nacionalistične organizacije« v Vojvodini so izbrale za svojega častnega predsednika g. Pavla Jurišiča, direktoria belgrajskega jugoslovanskega nacionalnega dnevnika »Preporod«. Jugofašisti niso izvolili g. Jur šiča za predsednika samo zaradi priznanja na- Jugosl delegacija za orientsko mirovno konferenco. cionalističnega dela »Preporoda«, temveč predvsem zaradi enotne akcije jugofaši-stov v Vojvodini. Delavni razred v Jugoslaviji bo moral vsekakor posvečati kapitalističnim nakanam večjo pažnjo kakor pa io je do sedaj. Našo delegacijo za orientsko mirovno konferenco v Lausanni so že imenovali v Belgradu. Voditelj delegacije ie zunanji minister dr. Momčilo Ninčič. kateremu je dodeljen pariški poslanik g. Spalajkovič in sofijski poslanik g. Milan Rakič. Delegacija še ni odpotovala, ker ie prejela vlada sporočilo da se bo pričela konferenca šele 27. t. m. Senzacionalne aretacife v Nemcifi. V Berlinu so aretirali drugega pred- in sicer na podlagi sodnega zaporngea sednika okrajnega obratnega sveta dr- novelja. Gre za veleizdaio v prid antanti, žavne železniške direkcije. Avgusta Bara, Bar je namreč preskrboval antantne ob- lasti z važnimi naročili. — V Berlinu so aretirali Doveljnika prostovoljnih reakcionarnih čet, bivšega poročnika RoBbacha. ker se je v zadnjem času trudil na vse mogoče načine ustanoviti čim več skrivnih organizacij v prid nemškim reakcio-narcem. katerim smrdi sedanii režim. — V Mfinchnu so aretiral vod!telja kmečke stranke. Wigger:a, ker je nagovarjal kmete k oboroženemu uporu proti oblast!m. Kmetje naj bi tudi ne odda‘ali žita kakor ie bilo zapovedano. V isti zadevi so aretirali tudi župnika dr. Schvvaba. Berlinska centrala je prejela meseca septembra t. 1. 47 milijonov mark podpore. Nemška socialistična stranka je dobila vpogled v računske zaključke centrale nemške komunistične stranke. Iz računskih zaključkov je razvidno da ie dobila komunistična stranka v mesecu avgustu t. L 30 milijonov mark podpore iz Moskve, v septembru pa 47V2 miliionov mark. Komunistična stranka oa je dobi-vaia od novega leta že mesečne milijonske podpore. Id so znašale običajno okoli 30 milijonov mark. Sovjetska vlada se je zelo trudila z nabiraniem darov za gladu-joče v Rusiji. Kai naj torej rečemo k milijonskim podporam samo nemške komuni- stične stranke? Znano ie namreč, da podpira sovjetska vlada komunistične stranke skoro v vseh evropskih državah z milijoni in mil ioni denarja. Toda vkljub vsem krčevitim naporom razširiti komunizem v vseh državah, se sovietski vladi ta nakana ne posreči, to oa zaradi tega. ker postaja delavstvo pametno. Ono namreč ve, da ie treba za socialno revolucijo vztrajno delati v vseh štirih organizacijah: politični strokovni, gospodarski in kulturni, ne pa k r i č a t i in se udejstvovati s puhlimi frazami, .. Atentat na šefa londonske policije. V Londonu so neznani zlikovci poskusili zastrupiti šefa londonske policije, W. Horwooda. katerega pa so navzoči zdravniki rešili gotove smrti ter ga prepeljali v bolnico. Vendar pa ie njegovo stanje še vedno zelo opasno. Šef policije. sir Horwood je prejel po pošti čokolado, ki pa ie bila zastrupljena. Policija marljivo išče neznane zločince. Kakor poro-čaio listi, gre za Dolitični atentat, od strani irskih republikancev. + Stanje sodnij v Vojvodini ie obupno. Sodnije bodo najbrž prenehale delovati. ker zapuščajo sodniki svoie službe. Kako se minister za pravosodje zanima za sodnije, je razvidno iz dejstva, da nimajo sodnije na razpolago pisarniškega materiala, tudi drv nimaio več! + Socialist čna vlada na Saškem. Načelstvo socialistične stranke na Saškem je sklenilo, da bo s pomočio komunistov sestavilo socialistično vlado. + Na Bavarskem grozi nevarnost vstaje nacionalistov. Domačim nacionalistom bi morali priti na pomoč tudi avstrijski. Socialistični poslanci so radi lega intervenirali pri ministrskem predsedstvu. — Adolf Hittler. avnateli Kuppovih tovaren je dal baje nacionalistom 13 milijonov mark na razpolago. -I- Komslja Društva narodov za duševno sodelovanje je poslala vseučiliščem, akademijam in znanstvenim društvom vseh dežel proglas v prid avstrijskim duševnim delavcem in duševnega življenja v Avstriji. Ta poziv je posledica resolucije ki jo ie komisija sprejela 1. avgusta 1922. + Ameriška »Prosveta« poroča, da so v Kansas Citv« organizirali »Zvezo katoliških trgovcev«. Trgovina se mora vrniti k Bogu in k božjim zapovedim, ie svečano geslo voditeljev ki so organizirali »Christian Business Men’s Federa-tion«. Provizorična pravila organizacije predpisujejo med drugim sledeče: Trgovina mora temeliiti tia zlati zapovedi: Ne stori drugim, česar ne želiš, da bi drusu storili tebi. — Vse kupčije se imajo vršiti po božjih zapovedih. — Na vsaki seji organizacije mora biti rezerviran prazen stol za nevidnega gosta Jezusa Kristusa, ki se mora smatrati kot vrhovni vodja organizacije in poslovodja našega dela. — V vseh dvomljivih zadevah ie treba moliti in se vprašati v duhu: Kai bi Kr stus storil na mojem mestu.« — Kai mislite, čemu vse to? Mar zato. ker čutijo potrebo po Kristusu in njegovem nauku? Kai še! Za večji dobiček iim gre. drugače bi prepustili trgovino zadružništvu, pri katerem ostane dobiček last zadruge, ne pa Dosameznega trgovca. S svofim »katoliškim« društvom se bodo le Dred katoličani bahali da jim bodo ti boli zaupali, za njih hrbtom bodo pa delali velekupč jo v zvezi z židovskimi in drugimi trgovci, kaiti kapital je brezverski. Židje! Poupj' rajte Žide! Katoličani! Podpirajte katoličane! Slovenci! Podpirajte Slovence! Le svoje Dameti nikar ne poslušajte, ki vam Dravi da se izobrazuite in Dodpirajte sebe. drug drugega, skupnost!... telj in nadzornik sta se sprla in m pirom ie učitelj potegnil samokre dal oar strelov proti nadzorni ku. ga pa ni zadel. Nasilnega uči e ia veda takoi zaorli. . me- V okolici Karlovca je b,1° sece izvršenih več roparskih naj>a Razbojniki so navadno čakali na ki so se vračali s sejmov in i° ^ Orožniki so začetkom novembra prw tri sumljive Dotnike na postan v Kar• ki so priznali, da so izvršili več rop “Tšarateva Je elektrotehnik Stefan Zelenika iznašel posebno oriprav'». » ■» onemogočala tatvino e.ektričn ^ Z žarnico ie spojen zvonec, k ka(jar kadar se žarnica odvije, tudi takra . V naifcižneišem delu naše Gjersdeliji. ie bil pred tednom dni P , silen ootres, ki ie trajal 2 sekun i. jj0 . Radi doleov te oobeeml na O* Ra_ Josip Tonji. ugleden trgovec v S nlžl. Doenano ie da ie pobeen sko in zapustil preko nuluon k vredna Njegovo h;šo v Stari Kan zi. k de| 400.000 kron. so zaplenili, da ookr i Jo Potres v daljavi ie ugotovilo^L dolgov. ooazovališče za o°tres.ne potave len renči. Potres ie moral^ in le bil na!brž v Ameriki ah anie. V Londonu so ustanovili vei* .^ riško-angleški sindikat za org zračne službe med Londotio Yorkom. .... „ s!f0. Pozor, voini invalidi. v<*®v£, vrŠil v te! V nedeljo, dne 19. t. m. s seStanek gostilni Mrak na Rimski ce dnev-vo'nih invaldov. vdov in stf ■rotestne£a nem redu je poročilo £‘ed?iti ^ed med* shoda, ki bi se bil moral vrs^ eSom * zavezniškim invalidskim ^ ijubUanS^ Ljubljani. Ker gre za koristjLoštevilna vdov in sirot, i® ^ Dnevne vesti. Ne udajajte se komodnosti! Opazili smo. da nekateri naši čitatelji ne čita;o uvodnikov, češ. da so iim predolgi. Res je, da človek lažje prečita kratke notice, res je pa tudi. da se marsikai sploh ne da povedati v kratkem in da ie zato nujno treba. da se naši delavci navad jo vztrajati tudi pri daljših člankih. Kdor bo začel čt-tati tudi uvodnike, se bo kmalu navadil nanle, Da se mu ne bodo zdeli več predolgi. Da bi kdo ne imel časa — proti temu se moramo odločno boriti! Za svojo izobrazbo si moraš čas vzeti, pa čeprav bi ga imel vzeti na račun spania. »Na-Drej« ie tako majhen, da ga mora vsak vsega orečitati vsak dan. Kdor tega ne zmore ne bo nič vedel, kdor oa n č ne ve, ne bo mogel ničesar Izboljšati! Povsod velia to. naiboii na v politiki! S 1. Januarjem 1923 bodo otvorili v Čakovcu šolo, v kateri se bodo odga:ale sestre za Pob:janie trahoma. Interesenti-nie se opozarjam na razpis v »Uradnem Listu«. Gozdar ustrelil dečka. Gozdar Skusi č v Podsusedu ie streljal v soboto na nekega llletnega dečka in ga zadel, da je obležal na mestu mrtev. Skusič ie bil mnenja, da mu ie fantič drva kradel. Uč telj streljal na šolskega nadzornika. Zgodilo se ie to v Danilov gradu. Učl- invalidov. udeležba zelo zaželiena. ,-pdelio Žvižganje v "Zvezdi«. 12. t. m. se ie Dritepla h godbi ^ dne v TŽvezdj« »Uriniranjem lfl. truma akadernkov. ki je z občinstvi voitiem motila užitek god . da s° Med odmorom ie človek z 'mjn na hoteli ogorčeni akadem'ki , §eni d<>" mrtve in druge Junake v • vaJ-an:e del movini (?) onemogočiti DrolZ.v“J„^„ da tulih skladatelev. Povsem^.17* želodce- i zgleda-pome želo-kaj imajo akademiki že tudi , kadar igrato oatnotjčne k^*aetrankam ootem razne interpelacije vsem ^ ^ za izboljšanje n:ih razmer ? Ali bQ rešil volj Datriotizma? In fašizem roiakov na severu in jugu.• • • Društvo stanovanjskih na*- pfl- SlovcnMo ooozaria. da se do dne lodnia iavna odborova seia gorati* 15. novembra 1922 ob 20. v velJki^ da. »Mestnesa doma«, društvena irlfornia' ie članom dnevno od 18. do &>■ itiično> ciJe Sv. Petra cesta štev. U- v ^eS11podpore M slepe! ga društva slepih v Ljubljani g no- je dovolil na svoji 24. red. sen b0^iČJie vembra svojim rednim ^£U1<°. poziy®‘ ali novoletne podpore. Prosilce v ^ mo, da vlože tozadevne pismene dQ 30. predsedništvu, In sicer najkasnel fed-novembra t. 1. Obenem vabimo eniefl h ne člane ki so vzadnjem časuJjP jVio svoje stanovanje, da nemudo v)judneje svoj naslov. Prosimo tudi ka ^ ki vse naše podporne člane, to ie ^ leta 1921 darovali našemu <*» f1^1 blagohotno poslali tudi za h 192? svojo članarino, ki znaša samo 10 Din. Tudi vso široko javnost vljudno prosimo, da lajša bedo najbednejšim, to le slepim! MHodare sprejema hvaležno Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfov aulica 12. Imena novih ulic v Ljubljani. Da se da vsakomur prilika, sodelovati pri odločitvi imen novih ulic, vabi mestni magistrat občinstvo; da mu izrazi svoje tozadevne želje. Pismene predloge je vlagati v vložišču mestnega magistrata. Celje, Na naslov »Organizatorja«. Dne 3. r sem prejel 1. številko »Organizatorja«, ki pravi, da je stanovsko glasilo privatnih nameščencev za Slovenijo z sedežem v Ljubljani. Kako ste prišli do mo-Je2a nas!nva, ne vem. Kako ste si dovolili vsiliti mi list, katerega ne poznam? '--udno pa se mi vendar zdi, kako pridete _ £ tega, da se hočete šaliti z mano, kajti aKo ste dobili moj naslov, ste morali gotovo tudi zvedeti, da nisem za tak bav-“av ki ga opažam v tem Vašem pokre- Veste zakaj se Vam upam to reči? fpo se sramujete Vi delavstva, dočim °te tudi sami delavci (razlika je le ta, da manj zavedni), se tudi tem bolj jaz \ds sramujem, ker ne maram biti v vrstah tistih, ki so v odločilnem trenotku Proti samim sebi neodkriti in celo nezaupljivi. To pa radi tega, ker ne poznate H^tega dela. ki ga je delavstvo že izvr-rr!* *n ^ ^am končno edino lahko pripo-ocal. če hočete kaj doseči z Vašo organizacijo in ?boljšati svoj obupni položaj, da se od delavstva naučite tega, česar te ne vesie ’n česar se Vi ne zaveda-sp /' nayedenih razlogov upam, da sem dovolj opravičil in me boste tudi ra-me.i, t|a ne maram Vašega Usta, kajti hočem ostati tistim, ki boljše poj-{uujejo organizacijo in ki se ne boie pokazati svoje barve v odločilnem trenot-Ku- kitajte strokovno glasilo »Delavec«, Pa se boste mnogo naučili, mogoče pridete končne do tistega prepričanja, kakor sem jaz — To torej v izjavo naslovne-mu hstu. Rudolf Čebular, privatni nameščenec. Marlbo?. kolektivna razstava prof. vlS? vTa .traia do štetega 16. novembra. Vstopnina 2 Din. Razstava se ,v.,aja Y slavnostnem prostoru moškega čiteljišča. Sodrugom priporočamo, da si Jgledaro to zanmivo razstavo, o kateri oomo se na kratko poročali. Koncert Zikovega kvarteta je uspel se preko vseh pričakovanj Četvorica Priljubljenih umetnikov se je povrnila s mmeje po tujini dozorela, kakor bi si ne niti tisti, ki so že od vsega Početka vedeli, kakšna sila tiči v naših ~lovcih. Tudi občinstvo se je s pose-™ dobro izkazalo, tako celo, da ga je moralo radi premajhne dvorane dvakrat oditi, o koncertu samem bomo še Podrobneje spregovorili. Opozarjamo že danes, da se bo začetkom decembra vršil v Mariboru še en koncert Zikovega kvartet. Zikbvci so odšli na koncertno tur-?.eio v Ptuj (10. t. m.), v Krško (11.), na Vrhniko (12.), Kočevje (14.), Novo mesto (15.), Zagreb (16.) itd. Mestni magistrat razglaša, da je do-bil iz Češkoslovaške krog 20.000 m zimskega blaga za razprodajo med manj Premožno prebivalstvo in sicer eno vrsto po 60 Din, drugo po 48 Din za meter s Pribitkom tovornih stroškov. Vzorci s° na vpogled na mestnem magistratu, št. 11, prodajala ga bo pa Ljudska preskrbovalnfca na Gosposki ulic! 20 proti potrdilu mestnega magistrata, da rabi kupovalec blago res zase oz. za svojo družino. V gledališču igrajo v torek 14. t. m. »Dneve našega življenja« za abonma B. Hrvaški pevski zbor »Lisinski« nastopi 19. t. m. na koncertu pod okriljem Glasbene matice. Irgoličeva afera se je končala tako, da doktor svojega dolga Mestni hranilnici (3 milijone kron) ne bo plačal, ker jih »nima«. Oškodovana pa je občina, ki za ta dolg jamči. To se pravi, da gre škoda vendarle na račun davkoplačevalcev. Takšne so poshdice brezvestnega poh-cajdemokraškega režima, ki nastavlja pri takšnih zavodih (v Ljubljani je bilo isto) svoje privržence preko vseh zakonitih volitev. To so obenem posledice premajhne kontrole s strani občine same. Moderno čokoladno tovarno otvori neki podjetnik januarja meseca v Mari- Trgovski gretnij ie sprejel kolektivno pogodbo s trgovskimi nameščenci, ki določa v prvih točkah minimalne plače za razne službene dobe. in sicer: od 1.—4. leta mesečnih 2400—4000 K. od 5.-8. leta 4500—6000 K, od 9.—12. leta 6500—7500 kron. Poročeni dobe 2% več. Po dvanajstem službenem letu dobi nameščenec vsako drugo leto 200 K mesečno več. in sicer petkrat. Trgovski pomožni delavci, ki jih ne varuje kaka druga pogodba, dobe pod 18. letom 400—600 K tedenske plače. Po 18. letu 610—1000 K.JPoleg tega jim gre na koncu vsakega službenega leta pri isti tvrdki 10 dni plačanega dopusta. po petih službenih letih 14 dni. po 10. letih 21 dni. Blago in življenske potrebščine. ki jih rabi nameščenec zase in za svojo družino, dobi po lastni ceni. Službene pogodbe moralo biti v vsakem slu-čaiu sestavljene pismeno in se ravnati po določbah kolektivne pogodbe. Drugačne pogodbe ne veljajo. Glede delavnega časa in zaupnikov veljajo obstoječe zakonske določbe Spore rešuje razsodišče, v katerega volita obe stranki po 5 zastopnikov ti na nepristranskega predsednika. Če razsodišče ne doseže sporazuma, razreši soor okraino sodišče v Mariboru. Zvišanie ali znižanje plač treba naznaniti 14 dni orei. predno stopi v veljavo in to le tedai če so se cene zvišale ali znižale za naimani 20%. Temeli tvori živilski tarif za občino Maribor od 1. oktobra t. 1. Pogodba velja od 1. oktobra t. 1. eno leto in potem, če se ne r^ekliče 14 dni prej, še nadaljnie leto. Ce se ta pogodba razveljavi se mora sestaviti nova. Bolniško bIaga!no in dohodninski davek plačuje delodajalec. ’ Zahteve, ki niso vsebovane v tej pogodbi, n. pr. 13. mesec, plačevanje vajencev itd., za šefa niso obvezne. O opisi. Trbovlje. K dopisu iz Trbovelj, objavljenim v 251. štev. »Napreja« bi pripomnili še sledeče. V osrednji delavnici, kjer nas je zaposlenih okoli 160 delavcev, imamo nastavljenih kar 16 neproduktivnih ljudi, za katere moramo mi delati. Ni čudno, da je potem delo drago, ker mora vsakih 10 delavcev delati se za enega, ki nič ne dela, temveč samo priganja, zmerja in kaznuje. Pred par leti nas je bilo zaposlenih isto število delavcev, pa smo imeli samo dva paznika, med sedanjimi 16 je torej precej nepotrebnih in nezmožnih. Večinoma je treba delati vse po risbah gosp. Pavliča, ki so tako napravljene, da je treba vsako de-' lo popravljati ali pa zavreči. Zgodilo se je pred kratkim, da so napravili po risbah g. tehnika kolena za vodovod, ki so jih morali potem zavreči, ker niso bila za rabo. Priporočljivo bi bilo, da bi se brigal najprej za svoje delo, ne pa se vtikal v stvari, ki se ga ne tičejo. — Gen. ravnateljstvo pa poživljamo, da posveti osrednji delavnici več pažnje, da se go-spodje pri meznih gibanjih ne bodo mogli izgovarjati, da imajo zgubo ter delavskim zahtevam ne morejo ugoditi, ker delavci premalo delajo. To ni krivda delavcev, temveč ljudi, ki so nastavljeni v škodo podjetju in delavstvu. — Vemo, da res* nica v oči bode. treba pa jo je odkriti, zlasti še tam, kjer jo hočejo prikriti z grožnjo s sodnijo. Letno poročilo Lloydovega registra kaže, da kriza v gradnji ladij v letošnjem letu ne pojema. temveč se očividno še stopnjuje in se veča. Utemeljujejo jo s slabimi političnimi in gospo-darskim! razmerami, z razdrapano valuto in vsa-, kojakimi težkočami v mednarodni trgovini. Tabela nam jasno predočuje to krizo, in sicer so zgradili v tonah: leta parnikov jadrenlc skupaj 1913/14 2,014.397 5.788 2.02U.185 1914/15 1,298.827 5.796 1,295.623 1915/16 789.688 521 790209 1916/17 1,371.915 4.210 1,376.125 1917/18 2,522.007 16.517 2,569.124 1918/19 3,760.806 40.415 3,801.221j 1919 . 4,186.882 66.641 4,253.523 1920/21 3,229.188 15.943 3,245.131/ 1921/22 2,517.513 6.479 2,523.992 Skupna svetovna trgovska mornarica jaj imela koncem junija 1922 27,231.129 ton. Od teh odpade na Anglijo 13,724.562 ton, t j. malo mani ko polovica vsega svetovnega brodovja je yj rokah Anglije.___________________________________. RešltelJ-krompir. Kdo more biti dandanes brez njega? Pri pomanjkanju moke nam nadomešča kruh in močnata jedila, nadomestuje nam lahko milo. rižev škrob, meso. jajca, sploh vse. In vendar ne zasluži krompir take slave; kdor se hrani po večini s krompirjem, je slabo prehranjen. potrebuje ga vedno večje množina in je podvržen mnogim boleznim. Dr. Dol-Iner je opisal že 1. 1915. bolezen, ki nastane po prevelikem uživanju krompirja ia se kaže v nabuhlem životu in bledem obrazu. Krompir, ki ga uživamo poleg druge zelenjave, dobro zabeljene ali z mesom ne vpliva tako slabo. Krompir ima celotnega pepela 37.7 %0. špinača 147.8 %0 gla-vata solata 183.3%«. To pove dosti. Preveliko uživanje krompirja škoduje posebno liudem. ki so v dobi, ko " '~na telo. in pri ljudeh, ki pridejo premalo na zrak. To so dognali pri kmetih na Poljskem ki ne odpirajo radi okenj in pri tovarniških delavcih na Nemškem. Tudi pri nas pri marsikom. Mnogokrat kopljejo pozni krompir, ko še ni prav dozorel. Ako leži par dni doma. postane mehak in ima slab okus. Pal ga moramo jesti, ker je zdraveiša zelenjava veliko dražja. Marsikdo oboli radi slabega krompirja, čeprav potem rad vsak: vpije, da le krivo sadje, katerega pa oboleli niti jedel ni. = Vrednost denarja. V Curihu velja 100 naših kron 2.25 švicarskih frankov. = Šef sovjetske nacionalne banke v Moskvi. Sheitnan, je ponudil profesorju narodnega gospodarstva v Stockholmu. Gustavu Gasselu mesto ravnatelja ruske državne banke. Ruske finance bodo imeli v rokah torej inozemci. = Tobačno tovarno v Podgorici nameravajo obnoviti. Med voino ie bila popolnoma opustošena. Za Črno goro ima velik pomen, kaiti zaposlila bo precej siromašnega. brezposelnega ljudstva. Črnogorski tobak je po svoii kakovosti enalc najboljšemu hercegovskemu. Iz dnevnika f Josipa Cveibaria, (Dalje.) 8. septembra 1915. Judenburg. Spomni se. Tone kako je nama bilo lani teea dne — jaz se spominiam in mi težko dene: navsezgodaj zjutrai sva šla na Trško goro na žegnanie; dobre volje sva bila, ko sva gazila roso čez travnike in prah po cesti docI Vinim vrhom. Takrat sem bil še mlad in neumen — in radi tega m: ie bilo tako težko — ko sva se zvečer vračala domov. No. Pa ie bilo vendar samo tisti večer — ali se SDominiaš naslednjega jutra? Tisto lepo dolen.sko jutro, ko gleda z drevia Drva jesen ko diha iz tal tista sladka utrulenost nature, ko cvete resa najbohotnejše moja sladka resa. Še danes mi žari pred dušo tisti široki breg. ves vijoličast od nje. kdo bi je ne trgal? — In sva natrgala bohotna šopa in sva šla z odpustki v klošter k Liči in Tili. Bila ie naivna neumnost mladega človeka — in ravno to le tako lepo spomin na to... To je žar preteklosti v meni danes, dokler ne stooi k meni trpka sedanjost: nonoldne se začno skušnie — menda pač zadnje — praktične za kadete. Pravzaprav mi ni nič. le §itna ie, kot je slednia skušnja in nič nimamo prostega, veninven neprestano vrvenje in pogajanje. 12. septembra 1915. Judovo. Brandwald. 1300. Šesta ura zjutraj. Človek, ki ti ni nič, manj ko žebelj na podplatu je vedno s tabo kot prstan na prstancu tvoje levice. Ljuba mu ie misel nate kakor pogled po svetu, veliko niegovo koornenje do vebi kakor koprnenje po ljubezni v njegovi duši. S tabo je, ko gredo polnočne zvezde Dreko zen:ta — kakor ie mir in svetloba med zvezdami bi mu lahko sijale tvoje oči v dušo. Ne bilo bi mu kakor psalmistu. »Zvezde beže čez visoko polnoč, tihe. zlate — škoda, duh, zate. kam blocTš obupaioč?« Ob zarji se podtika ob kamenie in korenine gredoč v breg — kako bi mu bila lahko noga lahka in skočna, kakor tudi ie Dot neznosna. Dobro jutro Dlavooka. Iz dolin se dvigajo megle, čez gore vihraio oblaki od severa v divjem begu na Dolenjsko — on čepi na visokem, mrzlem grebenu, ki mu ie sosed ves snežen. gleda naoeto za nasDrotnika in se SDominia tebe. ki ti ni vreden niti toliko kakor žebelj na podplatu. 14. septembra 1915. Judenburg. Med stene naše kasarne je zablod:la lena vesela vest. da nas Došliejo. ko postanemo kadetasDiranti v Gradec ali sploh kam od tod za štiri tedne v šolo še. Judovo. 15. septembra 1915. O Valent. Prijatelj kai počneš? Kai eorj to Dred menoi. pred mojo dušo. ta Dlamen? Tvoj umiraioči. krvavi pogled: »Čakaj. sedai si ti na vrsti. Jože.« To si ti. moj Valent. ♦ Turk Jože je bil ranien 4. septembra tam. kjer je Valent padel. (Dalje prih.) Iz str©5*. gibanja. Seia centralnega odbora osrednjega društva kovinarjev se bo vršila iutri. v torek zvečer takoi do delu. — Odbor. Čevljarska zadruga. V nedeljo, dne 12. t. m. se je ustanovila čevljarska zadruga v Ljubljani. Več bomo še poročali zboru volil! vedno ene In lst© „t_ oziroma zaupnike, ki so vkljub vec nim opominom od centralnega v upoštevali vedno te alkohol, na dolžnosti do organizacije. To se vedno in jasno dokaže. Totko za • — Sedai Da sodrugi in sodružice v mični tovarni v Šoštanju! V ^ete _ delu se bo vršil vaš strokovni shod l stor boste že sami pripravili) in °a s .. boste lahko izvolili pripravljalni odbo• . bo ooravlial svoe dolžnosti v tre in po volji razredne zavednosti. <' — Za Osrednji dbor kemičnih delavce Rejc Valentin, tajnik. Vestnik Svobode. Vabimo vse člane »Svobode«, da se udeleže v sredo 15. t. m. ob 7. zv® tej upravi »Napreja« čajnega \?čera. . or. priliki se bo razvila diskusija: AH J ___ eanizacija abstinentov potrebna. Predsednik. o.,/vhode« Odborova sefe ljubljanske »S se bo vršila v torek. 14. t. m. o čer v centralnem tajništvu. — NAROČNIKI. POŠLJITE NAROčftj^l Odgovorni urednik : Anton Podb®v'8®^ ssj). Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu p ■ . Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljan^ ^ Kemičnim delavcem v Šoštanju. Vaš dopis ne odgovarja resnici v polnem obsegu glede razpada vaše Dodružnice. Centralni odbor kemičnih delavcev ni ponol-noma nič kriv vašeea životaren:a in raz-oadania v vaši pretekli stanovski organizaciji temveč ste bili in ste še krivi le vi sami, ker ste na vsakem vašem občnem UDBUl, FUnUKI M* ^ —^ REGISTROVAH« ZRBRUGf i OMEJENO TISKOVNE STVA IN URADE NAJH«# LETNE ZAKUUCKt najmodernejša UBED®m.,