; -jfi m11 i« > : * i • • * iça • V I / na r I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 9. marcija 1894. V r, Politiški oddelek. fm I' *W nemško, ter vzgaje slovenske učitelje. Seveda kdor raz na Dolenjem Štajarskem pozna, bode pač vedel mere > m r» t Po deželnih zborih. m. t • ' ? m ~ • I * V štajarskem deželnem zboru sta najmočnejši stranki nemško liberalna in nemško konservativna. Prva ima večino in torej odločuje, ali vendar poslednja tudi ni brez koliko je pomena pripisovati tem pritožbam. . _ i L se premeni v bubo in je- sem ali pa pomladi se pa razvije hrošec. Hrošči, ki se visoko kolo se je videlo od daleč in je imelo mnogo ob" jeS6ni raZVÍÍ°' pťezimij° na drevesu v kaki Iubovi razpoki. Tega škodljivca najbolje preganjaš, ako pobereš in uničiš vse /elo sadje, ki je palo na tla in je pokončaš in lub drevesa jeseni osnažiš, da ogrebeš hrošče, ki so na drevesu hoteli prezimiti. Drugi mrčes se okoli ličink nahaja v zrelih češpljah, ^oda' pa tudi v breskvah in takemu sadju pravimo, da je čr- « m j # f delov V1V0, udl Protl temu rarčesu borimo se najbolje s tem, da nabiramo poškodovano sadje, predno so izlezle ličinke Dobro sredstvo proti lesnemu črvu je kreozotno in ga uničujemo. • • __ izgine Tretja žuželka leže svoje jajčica že v cvetje in iz- katere se je lotil lesni črv, postavi í dobro 'zapni pS Ieg,e Hčinke 86 Potem žive «d košičinega jedrca. Vsled pokonča tega se tak sad ne razviJe, temveč kmalu pade na tla. se lz sadu, ki je pal na tla izleze ličinka, ki zleze v zemljo, kjer se zapřede in prezimi, spomladi se pa žuželka dalje moč- razvije in izleti. Tudi proti temu škodljivcu je najbolje popra in vse deni nekaj dnij na peč ali pa na solící 8redstV°' ak° 86 nezrel° SadÍe nabira in uniěuíe- Lahko dokler se kafra ne razstopi. Na to se ta tekočina precedi. Če se daJe Prašlcem- Nikakor pa ni priporočati tacega sadja zaviješ metati na kompostni kup, ker s tem bi le prav pospešili pomnoževanje tega mrčesa, ker ličinke bi lahko prišle v Amerikanci so sprva mislili, da stolp nego Eiftlov. To bi se bilo seveda dalo, ali to bi bilo druzega kakor posnemanje Francozov. da napravi omenjeno kolo delniška družba, s 600.000 dolarjev kapitala, ki je ničila to idejo. Ta kolo se žili so za Kolo z ljudmi, ki so se vozili, je tehtalo 1200 ton. delal t čudovalcev, gotovo ni nič manj, kakor Eiftlov stolp Obrtnijske raznoterosti v Železni lot. kateremu škoduj niti očina se naredi iz 10 delov lino presejane ilovice, 5 delov fino sejanih železnih opilkov, 2 delov navadneg vode. jesiha in olje iz osfaltnih tov Ž njim se namaže les in črv Neka Angleška komisija je pa pripor in vanj postavi čašico bencina. Benc para črve. Ko je bencin izhlapil, se dolije nov, tako dol najdejo mrtvi Črvi v sobi. 5 da Rusko sredstvo proti molom v kužovini. Vzemi nega špirita deni vanj nekaj kafre iskeg zmlete lupi kožuhov s to tekočino jeduakoinorno poškropi platno, se je ne lotijo molj Tudi če se zemlja prekopava okrog dre- vesa ali pa z apnom gnoji, ter ličinke uničujejo. - I L V 9 * ifr £ * * . / I \ J*. 2 /J r I ^tj Î * i" W ^ ^T ÎJUlîyi^lfcUUiij fííříjřU «Slic> 1**3*} A UUid/ .. ^ > , V*» (Dalje sledi.) večje in manjše razprave, največ zgodovinske za akademijo. On je bil duša temu zavodu. Ni pisal temveč je druge vzpodbujal k znanstvenemu delovanju, bil sam, n * .mthioac tj VB ti )e nekak duševni vodja vsemu delovanju akademije. > ti M « i L i T 't 11 f ; ? * \KA Kmetijske raznoterosti. Umrlim pisal nekrologe. Poganjal se je tudi za osnovo vseučilišča in ftBfi« ** s - + / > Deset a za sadjarje. bolnega ob mrazu. ** i v f . Nikdar ne pusti poško-Mladega drevesca ne sadi Daj sveže vsajenim drevesom v znanstveni zavodi kakor j muzej i imeli so v pokojniku vselej toplega varštvo proti vetru in viharja, proti plugu in brani nekaj kolov, ki morajo biti ravtri in vri ) dokler jih potrebujejo. Ob- zagovornika, posebno dokler je deloval na Poglejmo malo nazaj, kako so je osnovala akade- že za mija. Misel o takem učenem društvu rodila se rezfi]' 5. Glej da ptí tem preganjaj dokler je ne more nositi deblo brez pomoči kola. ilirske dobe in je pozneje še bolj dozorela. Ta misel se drevesca vedno rahlo in brez plevela; tani debla ali drevesca. Po letu in po zimi i da bodeš od drevesa imel kaj dobička. 7. Drevo precepi, ne da ugajajo prvi sadovi. Cepiti Pïidno gnoji zgubljal čas, ako ti ne pa ni mogla uresničiti, dokler ni napočila ustavna doba. z začetkom ustavnega življenja se je začelo resno zares osnuje. Dne 10. dec. 1860. da se drévesu. « • i vejie ; ti sam jih ne moreš nadomestiti. morajo vselej izurjene roke. je bogato rodilo, da bode rane, katere prizadeneš pri vrezni ne pomenjajo začetek konca brez potrebe ne lomi vej in i j " j" t éé i w.r. M t í>XiC*iT'<Í C' -, li J i > • L .............»••■»»..........................»........ in zabavni del. « leta izročil je škof Strosmajer banu Šokčeviču pismo z darom 50.000 gld., s katerimi se je položil temelj akademije. Leta 1863. je v načelu bila potrjena akademija ali otvoriti se pa še ni mogla, ker se dotični načrt zakona ni bil potrdil. Predelana pravila so se leta 1866. predložila vladi v potrjenje, ali akademija se je pa vendar mogla osno- * v I » " A i 1 . K V, «V J b f i K I i J. D HJ Dr. Franjo Rački. — ft t * O (Konec.) % Jr T > Koncem l. 1865. ga zopet vidimo v hrvaškem saboru in on je izdelal adreso z dne 10. februvarija 1866. vati še le drugo leto. Dne 17. januvarja 1867. leta bil je odobren poslovnik in dne 10. aprila sta bila ime-novana škof Strosmajer pokroviteljem in Rački predsednikom akademije. Pri vseh delih je sodeloval Rački, bil desna roka Strosmajerjeva. in prvi svečani seji je Rački izvrstno govoril o po bil izbran v odbor, ki se je imel pogajati z jedna- trebi* da se povzdigne narod do samostojne civilizacije državni zvezi mej Hrvaško da si osnuje samostalo književnost in umetnost, da bode in Ogersko. V tem času je Rački izdal knjižico, v kateri svoboden in samosvoj na polji duševnega delovanja. To je neovrgljivo dokazuje, da Reka pripada Hrvaški ne pa biI program akademije, katerega je do danes lepo izva- . je bil izbran in dne 10. Jala Pod vodstvom njegovim. Dan slovesnega otvorjenja 1867. je bil potrjen Rački za predsednika jugoslo- akademije je bil za Zagreb pravo slavje, došli so bili tudi Ogerski. Dne 26. julija i IZ nadzornika znanosti in odpuščen iz službe šolskega • : ( ' f'fr'iu S rk ^ • A • w*» w - k iT, r * g K r 1 j ... L , _ i I ^F • t f - Ï . '■P^' mM . I Cj . r ^ I w ^^ 9 ij ■l r^ J.U t - ; tU / iA >Ji i > • - . • Od tega časa se je še bolj zanimal za znanost, manj Je Kački pozdravljal mnogobrojno zbrano občinstvo odposlanci iz Slovenije in Srbije. Tako slavnih trenotkov je tudi malo v življenji slednega naroda, kakor je bil, ko ta pa za politiko Do leta 1871 bil še v saboru in se veliki dan> ko se Je začela nova doba za jugoslovansko nikakor ni tedanjimi dogodki. Od leta 1872 ni v javnem ià í ft » * katere liste je zopet pisaJ pa znanost in umetnost. Od tedaj je Rački vedno delal za akademijo in v svojih spisih pojasnil mnoge temne strani lani je zopet nekoliko jugoslovanske zgodovine. Zgromadil je pa tudi ogromno več deloval še ne javnost s topily ko je posredoval mej obema opozi- gradivo za bodočega životopisa. bolj v cijama, Zjedinjena opozicija, je namreč delo njegovo Rač Pa ne z znanstvenim delovanjem je imel Rački kega, delovanje na * rr je bilo tesni zvezi z mn°go truda, temveč imel je tudi vedno polne roke uprav stran t - - -j * i J J f "V-* Dne znanstvenim, in razsvetlilo je marsikako temno ne§a deIa za akademijo. Koliko je imel dela in skrbi predno se je dozidala akademijska palača z galerijo slik u S^KksE. ' p íi ' ' 'i' + J^SSL DH i " MflM • HHy ** J • ' i«hfl je akademija znanosti v Za- Začela se je zidati 1. 1877. in dodelana je bila 1. 1880 î Bií greba, ki se je sejo m dtie 28. rr i ťávno osnovala, imela prvo izredno r r \ novo ^ A ■M r r r ' r otvorila Rački Pokojnik se je veselil napredka vsakega slovanskega naroda. To se je videlo, ko je v glavnem zboru akade- znanstveno delovanje On mije kot predsednikov namestnik naznanjal, da se je v jasno načrtal osnovo za češki akademiji v Pragi osnoval nov hram za češko pro delovaaje akademiji, katere se drži akademija še sedaj sveto, še dolgo vodilo. Uspeh akademije je baš za- i » m jej I radi tega tudi Pa ne le za akademijo, temveč tudi drugače je de ker ima jasno izražen smoter in se loval za hrvaško književnost. r f ; /Vi L jt C Mu« — f ^ fA i L. ■F L * ~ smotra drži ne je imel n Vjenac u V A P A l! kvec. Rački je izvajal osnovo, njem jednega najmarljivejših sodelavcev. Pisal mu je čr % temveč i kot de- tiče iz hrvaške in sploh slovanske kulturne zgodovine. Odlikovala je pa pokojnika poleg izredne marljivosti Od začetka akademije^ do smrti je pisal razne ) tudi njegovo nepristranost. To se kaže v vseh njegovih preiskavah. V njegovih spisih ni tiste mržnje proti Srbom, kakor se tako rada kaže pri nekaterih hrvaških pisateljih. kr. deželna vlada se 2. lit. B točka Vsakemu svoje j bilo njegovo geslo. Ljubil je vse slo- vanske narode in za vse se je zanimal. Hvaležen mora nedeljah zapirajo ministerské naredbe , z dne L7. maja 1885 drž. zak. št. 83, dodatek, vsled katerega bode prodajalcem ^ i I i • spec, kolonijalnega blaga, delikaťés, tobaka in smodk ter loterijam v vsem obsegu vojvodine Kranjske zapovedano, da ob prodajalnice ob 12. uri opoldne. 2. Vis biti ne le hrvaški, temveč tudi srbski, bolgarski in slo- vlada strogo pazi na to, da venski učeni svet ker je njegovo delovanje razsvetlilo natančno izvršujejo da se . < i-' .-sv obrtnega reda obrtihtJn trgovinah a ■ X X a • Â' mnogo temnih stranij zgodovine teh narodov. Pokojnik je pripadal onim redkim talentom » ki so ter prodajalnicah živil in tob~ka" omogočuje zadostovati svojim verskim dolžnostim ter udeleževati se predpoldanske službe božie nj» .L ju fr ' ■ » * -L. J ' • " tudi ob praznikih, kakor veli § 75. obrtnega reda. 3. Ker se izvedeni v najraznovrstnejših znanostih, kar jim pač po- vrše v državnega zbora obrtnemjodseku obravnave, ki merijo maga pri znanstvenih preiskavah. Pisal in pečal se je na to, da se obrtni red predela tako in mm «v 0 i ^ «*_ ' ' * " ' ■ ** . Br • t* največ z zgodovino, ali vendar tudi mnogo druge znanosti tem da «« * Ji ■ m se nedeljski počitek povsem vpelje, oziroma razširi tudi na pro je bogatil s svojimi spisi. Navadno že ? da v začetku dajalnice živila, tobačne trafike loterije, naroča se d želnemu kake književnosti pisatelji pišejo najraznovrstnejše stvari. Tako je delal tudi Rački, pisal je bogoslovne, prirodo- • * • slovne,, jezikoslovne, starinoslovne in zgodovinske spise. Vsi njegovi spisi so temeljiti, niso plitvi, kakor so večkrat spisi od tacih mnogostranskih pisateljev. odboru, da obvesti vis. c. kr. deželno .vlado, da se deželni 7 . TA' ■ ' ' -j C i a.- - M % ! zbor kranjski izreka za to, da se v .nameravanem novem obrtnem redu strogo zagotovi posvečevanje nedelj in praznikov, in sicer za vse vrste obrtov, kakor za prodajalnice živil in to- baka Po debati, katere sta udeležila posl. Klun Hribar ter poročevalec so se predlogi ; y sprejeli ; istotako tudi Tako vsestranski izobražen mož bil gotovo po- dodatni predlog posl. KI u da morajo žganjarije ostati zaprte od sobote zvečer od ure do 6 sebno sposoben za vodstvo akademije, katera ga bode go- * dr. Tavčar tovo težko pogrešala. Težko, težko ga bode nadomestiti. Kaj je zgubil narod hrvaški, zlasti pa učeni svet v Rač- pondeljka lirib-Sodražica predlaga vk Posl. ceste Okrajnemu cestnemu odboru poroča imenom upravnega odseka o zgradbi I . v i • . . 4 % i • • . „ ' a * r < * «f t ' *. i * l* -fířl 4 V • ' ribniškemu se dovoljuje, da sme v tamošnjem skladovnem okraju kem, to se še le sedaj more prav soditi, ko njega ni, ko bi večkrat bil tako potreben svet njegov. obrestovanje in amortizacijo po * > V 2 I#t. »f Jš-ft* " C I « » . < t Hrvatje in sploh Jugoslovani pa najbolj proslave Hrib-Sodražica od leta 1894 naprej skozi 40 let razven přiklade, katera bode v pokritje potrebščine za kurentno vzdr ževanje cest potrebna in katero bode po dotičnih zakonitih do pokojnika, ako skrbé, da bode akademija lepo napredo- loôilih od slučaja do slučaja dovoljevati, pobirati daljno 8°/ o vala > da delovanje Račkega ne bode zastonj, temveč da priklado na vse neposrednje davke J obrodi stotem sad. vred 2. Deželnemu odboru se izvanrednim! dokladami da zaradi predpisa in pobiranja te přiklade vsakokrat ukrene, kar treba. — Občinska cesta nahajajoča se v loškem cestnem okraji, ki pelje iz, Sta- «.UL a î Poučni in zabavni drobiž. Gobovci na Švedskem. Do sedaj se je mislilo Markovec. Verhniko da so gobovi ljudje v Evropi, samo v Rusiji Dr Lerand ki rega trga okrajne ceste. neku dovoli se 3500 gld., podpore •-' -Ť T v I • L sevek uvrsti 4_ 7 - ■ 1 Za popravo radtško-dolske ceste na mej Bru- • 9 - K V w r ;in se sprejme do tièn> zakon Cestni skiadovni okraj radoljiški razdeli se v dva skia nedavno potoval po Svediji, našel je več gobovih v tej deželi, dovna okraja Bled in Radoljica Posl svetnik M urni k Vlada dala zanje napraviti posebno bolnico kjer ostajajo do J \ J! ter utemeljuje v imenu finančnega rat à smrti. Ta bolezen se namreč ozdraviti ne da » Deželni odbor se pooblašča, da sme oni del nagrade, dovo Avdijence v kuhinji. Nemški zemljepisec Oton Ehlert ljene v dne 16 febr mnogo potoval po Zadnji Indiji Bil tudi v looški državi. kralj na zgane opojne ložiti »y*^ t ^ **X* % 1894. pri pobiranju deželne naklade * »' v* 1 _ \ if tekočine poslujočim dacaijeui plodonosno na-prihodDjem zasedanji poročati in nasvé&e staviti, ali Kralj te države ga je vsprejel v kuhinji. V kuhinjo prestavil svoj prestol, da sprejemajoč ljudi, lahko hkratu tudi in kako bi se mogli dacarji posado volilni službi vpokojiti nadzoruje pripravo jedil Ko bi se ta stvar ne mogla konecno resiti v prihodnjem za-sedanju, izvišiti bo tudi gledé dâcarjev 1894, čunu deželne sklenjen v III. resoluciji febr prora zaklada za 1894M -t- j* - r : 4 1 "T i m tajni seji, ki na to v • oddalo se mesto . deželnega ^knjigovodje prvemu oficijalu dež. knjigovodstva gospodu Prelesniku in se je Deželni zbor Kranjski. sprejel načrt, po katerem popoldanski seji sprejme deželne urade petnajsti seji dne 16. februvarija stavi posl. baron novega osobnega dohodninskega davka primerni prtdiog ^ w î? f iT! # - ' * / i ' . A ? n 1 kw* /Miř' J; prihodkih Schwegel nujni predlog glaseč se: Deželnemu odboru se na- dr. Tavčar poroča imenom upravnega Posl; slovenskem roča, da v prihodnjem zasedanju predloži primerne nasvéte, kako učnem jeziku na gimnazijah v Ljubljani in Novemmestu bi dežela kranjska povodom petdesetletnice vladanja Nj. Veli o izdavanji slovenskih šolskih knjig ^Po kratki debati, katere čanstva presvetlega cesaija s kakim človekoljubnim činom iz- so se udeležili poročevalec in posl. dr. Schafler razila čustva neomenjene zvestobe in udanosti do premilostnega vladarja in preudane hvaležnosti prebivalstva kranjske dežele HMWHmHVI ■ „ t ia. dr. njak sprejme se nastopni predlog':1 Deželnemu odboru se naroča : 1. da pri c. kr v J(n ■ 4P 'svetu da oma šolskim za izkazano mu Najvišjo milost in dobrotljivost." V imenu ná- in z vso energijo stori potrebne rodnih poslancev ga s toplimi besedami priporoča starosta pos- letom 1895/96 na c. kr. državnih gimnazijah v< Ljubljani lancev Svetec, naglašajoč, da bode ta predlog našel glasen in v Novem Mestu začelo v petem .razredu poučevati .verouk odmev v srcu vsega slovenskega prebivalstva v deželi. Predlog latinščino vsprejme se na to z navdušenim odobrovanjem. Posl. Po v še da za poroča v imenu upravnega odseka v dodatnih naredbah glede kredit porabi za pisateljske nedeljskega posvečevanja in stavi nastopne predloge: „1. Vis. knjig za peti in šesti gimnazijski no, matematiko in naravoslovje v slovenskem jeziku 2 r * * »n f- rt ffJ Vf jt ' •« J_ ; izdavanje šolskih knjig ddvoljeiii in doslej neporabljen i - . v' poroča imenom upravnega odseka o predlogu slovenskega jezika pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravnateljstvu v Trstu in glede slovenskih napisov nad ondotnimi uradi. Sprejme se nastopni predlog : Deželnemu odboru se naroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega ministerstva z obrazloženo zahtevo, da se pri c. kr poštnem in brzojavnem nadravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljava, katera mu gre z ozirom na ogromno v»čino prebivalstva vojvodine Kranjske; zlasti da mí I ' ^r se napisi nad uradi c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva napravijo tudi v slovenskem jeziku. Rešijo se še poročila deželnega odbora gledè ustanov, osebnih stvarij in različnih stvarij, na kar dt želni glavar s trikratnimi „Slava" klici na cesarja zaključi sejo in ob ednem tudi zasedanje. r' * » Dopisi. Iz Železnikov, 1 marcija. (Raznoterosti.) V dan 22. februvarija kot v praznik sv. Petra stol smo imeli rajsko-lepi solnčni dan, zraven je bil pa vendar zlasti dopoldanske ure prav občuten mraz. Ker po ljudskem pregovoru ostane skozi 40 dnij tako vreme, kakor je v dan sv. Petra stola, bali smo se, da nas mraz ne bo še dolgo zapustil Temu vendar ni tako ; otoplilo se nam je kakor za sedanji čas še začudo, in imamo že res prave pomladanske dneve. — Sneg je za naše kraje letos pač prezgodaj skopnil. Lesovja in tudi oglja je vsled tega prav veliko ostalo po visoko ležečih krajih, in bo ondi moralo » ® čakati prihodnje zime: kajti dovaževanje od tam je po kolih nemogoče. Skoda je torej večstranska. Lastniki ne bodo skupili za svojo robo denarja, žagam bo tudi manjkalo dela, kakor se že zdaj kaže. Lani osorej je bilo okoli žag nakupiČenih strašanske sile hlodov; letos jih je videti le kaj malega. Tudi raz travnike je bila prezgodaj odšla snežena odeja, in bati se je, da bi mrzli vetrovi ne bili prouzročili pozebljenja travnih koreninic. — Neslana influenca nas je zopet zapustila ; nekaj nenavadnega pa je bila vendar popustila posameznikom. Nekateri so bili prav hudo oglušili. Najboljše zdravilo zoper to skazalo se je, da so dotični držali glave nad piskri močno vročega in hlapečega krópa, kar jim je prouzročilo potenje in povrnilo jim kmalu zopet sluh. Ravno se je raznesel po našem trgu glas, da sta danes opoldan pogorela dva posestnika v Zabrekvi, gorski vasi so- # sedne selške fare in občine. Bog daj, da bi suhi spomladanski £as tudi drugje ne provzročil enakih nesreč, ker je vse tako __ * suho kakor goba. Topli in pohlevni dež bi pač koristil na več strani, tem bolj, kar se je bati, da se bodo studenci in vodé prezgodaj posušile. Toliko za danes ! J. L. % — V budgetnem odseku se je izjavil učni minister, da je načelno pripravljen dovoliti popolno gimnazijo v Kranji, ne da bi zahteval kak donesek od občine. V Celji pa paralelk vlada ne misli dovoliti, temveč bode le preiskovala, ale bi ne kazalo osnovati spodnje gimnazije deloma s slovenskim učnim jezikom. Na poslednjo obljubo ne moremo dosti dati, ker od preiskovanj do osnove gimnazije bo pač še daleč. Saj vidimo, kako dolgo se vrši preiskovanje zaradi osnove slovenskih šol v Trstu in Gorici. S takimi obljubami hočejo ^e le Slovenci obdržati v Hohenwartovem klubu — Volilna reforma. Grot Holienwart se je pri posvetovanju o volilni reformi izrekel proti vladnemu načrtu. Zahteval je pa, da se vrne deželnim zborom zopet pravica voliti poslance. Grof je dalje zahteyal, da naj veleposestvo in trgovske zbornice volijo sedanje število poslancev. Nekaj poslancev se dovoli obrtnim zbornicam, ki se znova osnujejo. Število mestnih poslancev se zniža s 117 na 60, in kmetskih .s 180 na 80. Poleg tega pa naj bi se četrtino zbornice volilo po občni volilni pravici. Te zahteve bi bile v škodo Slovencem, v prid pa veleposestnikom, ki odhranijo vse dosedanje predpravice. Grof menda misli, da je le veleposestnik, ne pa poslanec slovenskih kmetskih občin. — Vabilo slovenskim pisateljem. Leta 1893. v Ljubljani umrli trgovec g. Anton Knez je v svoji oporoki postavil „Slovensko Matico" za svojega glavnega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo narodnem duhu,'na podlagi katoliške vere, toda v svobodomiselnem zmislu pisani spisi. Ker Matica namerava letos pričeti z izdavanjem Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali primernih spisov. Dasi Matica razven prevodov rada vsprejme vsak daljši ali krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnimi določili, vendar poudarja, da bi ji posebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti sredDjemu stanů nameni.ene razprave zemljepisne, zgodo-vinske in prirodeznanske vsebine, životopisi, popotne črtice slike iz domoznanstva in sploh vsakovrtni spisi, ce le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Ti kovno polo bode Matica pisateljem plačevala po 24 — 40 gld „Slovenska Matica" sicer rada vspreme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vendar prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do 1. julija t 1. blagovoljno poslali rokopisov, o katerih želé, da bi bili tiskani v I zvesku Knezove knjižnice . V Ljubljani dnè 15. svečana 1894. Za predsedništvo „Slovenske Matice" : Fr. Leveč, predsednik. Evgen Lah, tajnik. — »Radogoju« je pristopil kot ustanovnik g. Janko Frasov, c. in kr. vojaški župnik v Bišanci v Slov. Goricah. — Vrli slovenski rodoljub g. Fr. Kalister, veletržec v Trstu, podaril je „Radogoju" 25 delnic „Narodne Tiskarne". Delnice i predstavljajo vrednost 3000 kron. — »Narodni Dom« v Ljubljani. Za zgradbo Narodnega doma pričele so se vršiti na lici mesta že potrebne priprave. Dovažuje se kamenje in odvažuje prst. — Z zgradbo novega poštnega poslopja v Ljubljani na mestu, kj^r stoji sedaj Luckmanova hiša, katero je erar kupil za 90.000 gld. prične se v kratkem. fii ti" • * - ■ '-T4*--'- IMM^Hf — C. kr. mestni šolski svèt je ukrenil, da se na jednorazrednici na Barji zaradi škrlatice, katera se je mej šolskimi otroci v zadnjem času ondi pokazala, šolski pouk za čas bolezni ustavi. p — Hranilnica v Novemmestu. Pravila in opravilni red za ustanavljajočo se hranilnico v Novemmestu je vsled ministerskega pooblastila deželna vlada potrdila — »Glasbena Matica« priredi, kakor smo že poročali, * i — dne 12 in 14. marcija v deželni redutni dvorani koncert pod vodstvom gosp. M. Hubada. Sodelujejo gospodična Berta Le-ščinska, operna pevka slov. gledališča; gosp. Cecilj Vašiček, operni pevec slov. gledališča; pevski zbor „Glasbene Matice" in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold IL, kralj Belgijcev št. 27. Proizvajalo se bode „Stvarjenje", oratorij v treh delih, zložil Jos. Haydn. — Sedeži se dobivajo pri Ant. Zagorjanu, knjigotržci na Kongresnem trgu. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji dne 27. februvarija mej splošnim odobravanjem jednoglasno sprejela nastopni predlog zborničnega predsednika : \ Čestita zbornica naroča predsedstvu, da svojedobno predlaga kako naj zbornica leta 1898. praznuje petdesetletnico vladanja Nj. Vel. našega presvetlega-cesarja Frančiška Jožefa L — Zbornica je izvolila za 1. 1894. svojim predsednikom dosedanjega predsednika g. Ivana Perdana, podpredsednikom dosedanjega podpredsednika g. Antona Kleina in provizoričniru predsednikom g Ivana Baumgartner-ja. — Glede potovalnih pisarn se je zbornica izrekla, da jih je z ozirom na razširjenje in njih pomen in z ozirom na javne interese, uvrstiti mej dopuščane obrte. — Tudi se je zbornica izrekla za uvedbo znamk za peneča vina (šampanjec) ; in sicer bi se varstvo teh v interesu trgovcev in kupovalcev potrebnih znemk najbolje doseglo po mnenji zbornice s tem, če bi se registrovana znamka na- 96 pravila na zamašku na strani steklenice Za tr govske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem mestu predlagali so se nastopni gg. trgovci : Iv. Krajec, Adolf Pauser, Iv. Sure, Viktor Durini, Adolf Gustin 191etni brat njegov Jakob, 241etni Blaž Benedičič in njegova 521etna mati Marija, vsi iz Crngroba pri Škofji Loki ; nadalje Ogoreutz, 221etni Janez Žitnik, 541etni Jož Vidmar in telj em obi skuj očim petmesečni šoli v Gradci v ta namen Uči- tečaj na c. kr. drž obrtni n j ego v sinova risanji na obrtnih nadaljevalnih da bi bili usposoblj šolah dovolila 100 gld. podpore, valnih šol, izvolila ici telj i v zbornica Kot zastepnike v odbore obrtnonadalje za Ribnico Marka Burger-ja zbornica za Postojno Riharda Schaberja, za Kočevje Petra Jaklitscha za Krško Antona Jugovica, za Kranj Ign 231etni France in 151etni Janez, vsi doma na Češenci pri Mir-nipeči na Dolenjskem. Obsojeni so bili : Martin Masteři na dve leti, Blaž Benedičič na 14 mesecev, Jakob Masteři na edno leto, Jože Vidmar na 14 mesecev, Janez Vidmar na osem mesecev ; Marija Benedičič, Janez Žitnik in France Vidmar so bili obtožbe oproščeni. Fok za Novo mesto dr. Jos. Marinko-ta, za Tržič Leop. Ahačiča, za Kamnik Avguština Hermana, za Radoljico Ivana Sartorija, za Metliko Frana Staj sklenila poročati za Škofjo Loko Ivana Guzela Zbornica lokomotivo jo je pobegnil. Čudni dogodek se je pritepil te dni v Rheinah. Na kr. dež. vladi da je konjsko mesarstvo glavnem prehodu stala rezervna lokomotiva Stroje smatrati za rokodelski obrt pomnožitvi semnje v v Ržišu in dovolila učencem na c.' kr strokovni šoli za lesno Zbornica se je izrekla proti v°dje ni bilo baš *na lokomotivi, kurjač jo je pa baš mazal in na drugo ni pazil. V tem je skočil na lokomo- Jakob Kelhar industrijo Iv. Markeš-u, Pavel Kobal Ivan Žnidaršič ustanove po 50 gld Iv tivo čedno oblečen mož s polno brado. Hitro je stroj odvrl in spustil par ter skozi kolodvor jo odpeljal proti Osnabriieku, ne meneč se za klice in za znamenja, da se je izrekla zahvala zborničnemu svetniku Karolu Luckmannu, naj ustavi. Tujec je moral dobro vajen biti lokomotivey zastopal zbornico v enketi glede železničnega prometnega kajti ljudje, ko so ga videli, kako je ogenj vrejal, potem Bricelju 30 gld., učenki na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani Ivani Petrovčič 50 gld Konečno ker pravilnika Vabilo na XCVIII odborovo skupščino „Slovenske pa držeč z levico regulator prav kakor strojevodja stal Matice", katera bode v sredo dne 14 marcija t ob 5. uri na lokomotivi. Na tiru za kolodvorom stal je samotežni popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem železniški vožiček, s katerega so nekaj razkladali. Delavci Potrdilo zapisnika o XCVII od- so takoj dali znamenje, da naj ustavi in on je pa s pi- trgu Dnevni red 1 borovi skupščini. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo knj ževnega odseka o društvenih knjigah za leto 1894 Lo Poro ëilo tajnikovo. 5. Posamezni nasveti in Ljubljani dne 2. marcija 1894 Bvec, predsednik. predlogi Fr L Lah, tajnik ščalko od lokomotive dal znamenje, da naj se pazijo, komotiva se je z vso silo zaletela v voziček, da se je daleč slišalo in potem ga porivala pred seboj. Peljajoe mimo delavcev je neznanec jih vojaški pozdravil. Naravnost Pobalinstvo. Nepoznani zlikovci namazali so v noči čudno da 14 centov težkega vožička stroj vrgel s od minole nedelje na pondeljek več poštnih nabiralnikov po tira. Sedaj nadaljevala se je divja vožnja proti Osnabrticku mestu z neko črno tekočino. Da tem malopridnežem pač policija prišla na sled V mestno hranilnico ljubljansko vložilo ja meseca 651 strank 180 736 gld. 23 kr., vzdignilo t februvarijj pa 330 strank 78.109 gld. 85 kr Štirinajst kilometrov oddaljena postaja Horstel bilo je brzojavno obveščena o tem dogodku. Naročeno je bilor da naj ga ustavi s tem, da ga spuste na kak končen tir. Ker pa uredba na kolodvoru tega ni dopuščala, so urad- Nova brzojavna postaja dovolila se je za Planino niki samo z rudečimi zastavami in z mahanjem s kapami v logaškem okraji. Postaja bo združena z ondotno pošto delom za napravo žične zveze se bode takoj pričelo. Umrl je v bolnici na Žabjaku minolo soboto Alojzij Novak, ki je po leti lanskega leta zavratno ustrelil v Šiški ga skušali ustaviti. Tujec pa ni ustavil, temveč je premogom kamenjal uradnike, nobenega vlaka, ker sicer s sreči na progi ni bilo se bila utegnila pripetiti Koslerjevega nadsodarja Janeza Stenovca. Ker je bil Novak velika nesreča. Ker so tudi drugi kolodvori bili obve močno bolan celi čas zaradi tega bil sojen ščeni o čudnem dogodku, so na postaji Ibbenburen vse Pobegnil je te dni kaznjenec tukajšne prisilne de- storili, da ga ustavijo. lavnice Franc Geršič, doma iz Metlike. delu v Streliških ulicah pri zravnavanji ceste. Bil je s tovariši na skem. Mati Dva otroka sta zgorela v Premu na Notranj pustila sama doma, otrokoma pa igra Iz Osnabrucka se je bila nasproti še poslala druga lokomotiva, da ga ustavi. K sreči je pa bil neznanec pozabil na kurjavo in je lokomotiva skozi postajo Ibben- 7 jočima z žveplenkami užgala obleka in opekla sta se tako btiren zaradi pomanjkanja para se že le počasi pomikala tako da sta dva uradnika lahko skočila na lokomotivo in tujca prijela. Lokomotivo sta ustavila, tujca pa izročila močno, da sta bila že mrtva, ko bil star dve leti drugi šest mesecev mati. Eden otrok Izpred porotnega sodišča. Dne 1. t. m. stal je pred porotniki 201etni Miha Tavčar iz Javorje nad ŠkoQo Loko, zatožen hudodelstva uboja doprinesenega s tem, da je na pustno nedeljo letos na Muravi zabol z nožem Antona Bogataja hrbet s tako močjo, da je nož prodrl v leva pluča, vsled česa v policiji. Pokazalo se je, da je ta predrznež Francoz Blanč ki je kot mašinist delal pri grajenju nekega kanala. Ravnokar je prišel iz bolnice in se mu menda meša v glavi Stroj je bil od te vožnje le malo poškodovan. se je Bogataj v kratkem času zgrudil mrtev na tla so obsodili na 6 let težke ječe iz Sodevcev v črnomaljskem okraj Tavčarj tožena hudodelstva goljufije bila sta dne 2 Posestnik Janez Bukovac njegova žena Marija, za- oproščena marcija zatožbe Dne 3. marcija vršila se je obravnava proti Atentat v Pragi. Dne 28. m. m. našli so v Pragi pred Vaclavo po osmim osebam zaradi hudodelstva ponarejanja kovanega denarja sojilnico, katero je pred nekaterimi leti osnovala duhov in sicer so sedeli na zatožni klopi: 21 letni Martin Masteři, ščina, bombo. V tej hiši je tudi uredništvo krščanskoso 07 cijalnega lista „Večerni Listy". Ko je zjutraj ob sedmih áel urednik temu listu skozi vežo v svojo pisarno, zapazil je nekaj na tleh v cunjo zavitega in pobral. Močno se je Drevo ga je ubilo. Dne 27. m. m. sta Joži Blatnik iz Praprotnega in njegov sin v gozdu Pašnica posekovala drevje. Drevo se zvrne na stran, kjer sta stala. Sin se je prestrašil, ko je odvil bombo. Bila steklenica, ki držala kakega četrt litra. Vrat bil odbit, spodaj je umaknil. Oče je pa bil takoj mrtev. Nesrečna ljubezen. V gozdu blizu Maribora našli so te dni mrtvo kacih 18 let staro lepo dekle in kacih 28 let starega mladenČa umirajočega. Videti je bilo, da je on iz boljše mavcem, v katerem so bili železni žeblji. Napolnjena je rodov ne. Sodi se, da je on najprej ustrelil njo, potem pa sebe. V nekem hotelu v Budimpešti našli so mrtvo truplo ne- bila vžigalna vrvica. Vnanji del steklenice je bil oblit z pa bila ta bomba z debelim razstrelilnim smodnikom. Sklicali so ljudij, ali vsak se je bal bombo prijeti. Še le policija je odnesla bombo na policijski komisarjat. Atentat kega topniškega častnika in neko meščansko deklico. Iz pisma, katerega sta zapustila, je vidno, da sta se umorila zaradi ne- srečne ljubezni. V Lipnici na Gorenjem Štajerskem se je je bil najbrž namenjen uredništvu omenjenega lista, ka- ustrelil davčni pristav baron Lavenau zaradi nesrečne ljubezni. ieri hudo napada anarhiste in socijalne demokrate. Dekle v plamenu. Na Dunaji se je dekli nekega Urednik tega lista je bil dobil že poprej več pre- usnjarja Mariji Labuček unela obleka. Na pomoč prihiteli ljudje tilnih pisem jednem teh pisem stalo Živio di » niso mogli hitro obleke pogasiti in unemo se druge stvari. Le s težavo so pogasili ogenj. Dekla je jako nevarno poškodovana. 221e1na Kuharica Lebduška je v neki drugi hiši vlila pe- Bifj da ozdravela. namit!" in potem se je pa poživljal urednik, da naj preneha s svojim hujskanjem, kajti če bode še nadalje tako troleja na ogeDjt kpr ni maralo goreti 0genj je p[anil v njo pisal, bodo razstrelili uredništvo in posojilnico. Podpis se jn Se je na vsem životu močno opekla, tako da je malo upanja, je glasil: „Vlastimil, načelnik izvrševalnega patrijotično anarhističnega odbora v Pragi in okolici". Pod podpisom je bilo še pristavljeno, da predno preteče štirinajst dnij, pa ne bode Vaclove posojilnice, niti katoliškopolitičnega društva. Bombo so pri policiji razdeli njej so bili žeblji kosi. železa, steklene korale in -gumbe, užigalna vrvica je moru so neredi v njegovem uradovanju. Veliko darilo. Vdova Czardas v Budimpešti je podarila 188.000 gld in veliko biblijoteko v podporo budimpeštanskim vseučilisčnikom in pa v osnovo tretjega madjar-skega vseučilišča. Samomor notarja. Ustrelil se je te dni v želez- Uzrok samo- Na Dunaji se je niškem kupeju bačtopelski notar na Ogerskem. že bila malo nažgana. Po mnenji izvedencev, bi ta bomba, obesil šestnajstletni pleskarski učenec Alojzij Inuška. Uzrok da se je razletela, ne bila razrušila poslopja, pač pa bi samomoru ni znan. bila utegnila ubiti ali pa nevarno poškodovati kacega Samomor. V Trstu ustrelil se je v nekem hotelu 341etni mizar Radicci, oče dveh otrok. Bil ločen od svoje žene. prodajalka duhana. Na pokopališči pri sv. Ani se je pa ustrelila SOletna iloveka, katerih vedno dosti hodi mimo. Bomba se je najbrž bila položila zjutraj. V tej hiši je gostilnica in prejšnji večer so pozno šli ljudje domu, pa ni nobeden ničesa zapazil. Policija je tukaj začela preiskavati, zašli- te dni bilo več dinamitnih napadov na javna poslopja Okrožno áala je že več ljudij, ali dosedaj menda še niso nič go- poslopje je najhuje poškodovano. Zaprli so nekega odpuščenega Dinamitni atentati. V Bochumu na Nemškem je tovega izvedeli. delavca v bližnjem rudniku, katerega dolže teh atentatov, njem so našli še sedem dinamitnih patron. Pri Nesreča na železnici. Na mestni železnici v Be- Zastrupljeni. V Celji je rodbina upokojenega ofici-jala, tri osebe, ki so jedle neko močnato jed, nevarno zbolela. V moki, ki so jo še imeli, so res našli mišico (arzenik). Sodi se, da je nekdo iz maščevanja mišic* v moko primešal. Pregledovanje blagajnic. Minoli teden se je začelo na Dunaji natančno pregledovati državne blagajnice rolinu je 7 delavcev delalo nekaj na tiru, jeden je pa bil zraven, vlak da bi z rogom dajal znamenja, kadar se približa kak Na sosednem tiru je peljal neki vlak. katerega stroje- Na ukaz finančnega ministerstva pregledajo se natančno vse državne blagajnice vse države. Povod temu ukazu, je pač Ferlesovo veliko izneverjenje. Tatinska družba. Nekaj mesecev sem so v Trstu tatovi vlomili v več prodajalnic jestvin, v nekatere pa skušali vlomiti, kar se jim pa ni posrečilo. Vse te tatvine vršile so se na jeden poseben način, zaradi tega je policija bila prepri- čana, da krade jedna in ista tatinska družba. Vseh izvršenih in poskušenih tacih tatvin bilo je 18. Minulo soboto zvečer je pa policija zasačila tatove. Zaprli so 22letnega Josipa Troharja iz Velicih Žabelj pri Ajdovščini, njegovega brata 201etnega Andreja Troharja, njiju očeta Andreja Troharja ter Srečko Mo-iino iz Dobravelj pri Ajdovščini. Zasačeni tatovi so kmetje in vodja je spustil par, da so vsi delavci bili v dimu. Radi dima niso videli druzega vlaka, ki je prišel po tiru. na katerem so delali. Došli vlak je pet delavcev do smrti poškodoval. Vsi so bili grozno razmesarjeni. Požar v Turinu. Ansolijeva tovarna za stroje v Turinu je te dni pogorela Škoda je velika. Človek pa ni nobeden zgorel. Pobegnil je iz Hamburga mešetar Lowe, ki je po- neveril 20.000 gld. Napad. V danski konzulat v Londonu prišel je koncem minulega meseca neznan človek, ki je vrgel konzul- skemu tajniku v obraz hudičevega hotel oropati blagaj nico. Tajnik se mu je na vzlic temu ustavil in tat je po begnil, boječ se, da ne pridej ljudj Pozneje je pa tajnik vsled hudega poškodovanja vendar umrl Milijon dolarjev na dnu morja. V juliju leta ob ameriškem stanujejo ob meji občine svetoivanske in Lonjera. Pri hišni 1865. se je potopil parnik „Broter Jonathan" preiskavi našlo se je mnogo ukradene blaga. Nekaj blaga imeli obrežji, na katerem je bilo za milijon dolarjev zlata in denarja, so tatovi zakopanega v vrečah in sodih na polji. Priznali so že, Do sedaj niso mogli zaslediti, kje prav za prav leži potopljeni da so v petih krajih pokrali, v dveh pa poskušali pokrasti. parnik v morji. Te dni ga je pa zasledil neki potapljalec in Mladi politični zločinci. Proti več srednješolskim prinesel sabo nekatere stvari, ki so bile na ti ladiji. Sedaj se dijakom v Pragi se je začela sodna preiskava, ker so se mej njimi razširili nazori „Omladině\ Dva so že zaprli. pripravlja neka družba, da parnik vzdigne. Srečni potapljalec dobi potem polovico vrednosti, ki je na njem. Zeni oko- iztaknil. V Trstu so obsodili v šestletno ekega 321etnega pisarja Steinboka, jeee r nožem iztaknil oči staršo dela\ko Ž Ož ea ni zanjo nie ski bel To ga je tako razjezilo, d je svoji zeni z se je pred 10 leti z jednajst let zapustila, ker je razuzdano živel in i ie nekega dne. ko jo je našel v h Samomor obsoj jej z nožem iztaknil jedno oko. enca na smrt. V Parizu so bili na smrt obsodili Španjolca Lestevema, kateri je vabil ženske v svoje stanovanje; jih zlorabil, potom pa metal skozi okno, da se ubij iz prvega in ga ne adi j T adstropj 341etni hudobnež je te dni v kateri je bil rišče in je bil takoj mrtev prt koči 1 na dv Nadepolen dečak. V Altoni je hotel 171etni dpčak usmrtiti svojo mater, ko je pal kei mu pretila, da na- znani sodišču zaradi tatvine. Po noči jej je hotel zasaditi ž v at. N je pa izpod denega dečaka so seveda zaprli in ženo ranil samo na lici. Sp Deželni odbor Izneverjenje pri deželnem odboru gališkem s t Y je p prod soli je najel fmačnega ko Za vrejenje te da preišče, je pa dal podkupiti, Povrnivši se v Lev prodajajoč sol na lasten račun. Poneverb ki ie poto po dežtli bi se dale narediti zaloge soli. Ta urednik se • t ov je sloparil dalje Sleparskega uradnika so zaprli. Prva preiskav da je poneveril na 20 000 gld. je tudi več kavcij. je dog m Loterijske srečke. V Lincu dne V Trstu dne marca t. 1. : 14, 29, 52, 21, marca t. 1.: 13, 19, 18, 21, 73. V Pragi dne 7. marca t. L : 36, 69, 86, 22, 15. Tržne cene. V Ljubljani dne 28. febr 1894 Pšenica rž gld 40 V 8 40 kr ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr ajda gld. 8'40 kr., proso gld. 6 kr., turšica gld. 5*60 kr leča gld. (Vse cene 13 kr aio grah gld. 100 kgr.) 1 kr fižol gld. 9 kr *A . t t \t ÍSmm t©! ; .. m&ti&i s JJ Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci H ah ko kot pravj upora star pred To se ] lika trgovina, žin blaga za gotov denar kateri so naposlf-d le kup na moje podjetje, kajti tako ve- je moja, ima vsled kupov in drugih prednosti v korist. likih mno- ke stroške t *-'' i » • bJ V- Mlčni vzorci zasebnim kupovalccm zastonj in franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo za krojače nefrankovano ÏÛ Blago obleke. (5) Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, ?a veterance. požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremočljiv z,a lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 gld itd pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne cene cunje, Ceno da se jedva sp krojač, pripor Janez največja Brno i sukna Stikarofski avstrijski Manchester) 5 edn 2 milijona goldinarjev Pošilja se le proti povzetj adj francoščini in an g Polj ita- ni. < M H M i ► < ii > ► i ► i M ii 4 ► 4 H 4 4 4 ► i ► rïiac « . " « * i 4 i kapij ice Ki ■ '.K ' ^ f, - 4 4 ► » 5V V , izgotovljene v lekarni k „angelu varhu 4 4 4 BRADI i > ► ► > Kromerižu (Moravsko) 4 ► so staro, zanesljivo in znano zdra- 4 4 t ► budilno sredstvo krepilno želodec in prebavilna dela. 4 4 > Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. 4 ► > Cena: 1 steklenice 4 4 4 ► ► ► dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice i > želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: 4 4 Piccoli in ca rich ; v Skofji Loki: Svoboda; v Postojni: Fr. Bec- 4 4 » Karl Fabiani ; v ► dovljici: Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in Bergmann ; v Kamniku : lek. 4 » Močnik; v Črnomlju: Blažek. 4 > i M M > M •IMINIMIINM M M M » < M i M M M 4 4 i4 ► ► ► priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ w ♦ helm v ♦ o o antiartristični in antireumatični ♦ ♦ ♦ o v ♦ ♦ ♦ o od O ♦ ♦ Franc Wilhelm o o ♦ ♦ lekarja ♦ T ♦ ♦ Neunkirchen-u na ♦ Spodnje Avstrijskem ♦ ♦ ♦ dobiva se v vseli lekarnah Ljubljani: pri U. pi. Trnkoezy ? o j Wilh ♦ IVI ay r in Peter Lassnik (18) ♦ ♦ ♦ d ♦ v zabojih po 1 gld. av. velj. ♦ Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki »