Italijansko—turška vojska. Italijani zasedli tripolitansko obal. Mesto Homs, ki leži vzhodno od Tripolisa, so Italijani dne 20. t. m. napadli s suhega in z morske strani. Tu so imeli Italijani lahko delo in so mesto po kratkem boju zavzeli. Bolj težko je bilo zavzetje mesta Derna, ki je bilo utrjeno, najbrže kot Tripolis. Italijani so je morali vec dni obstreljevati z morja, UniSili so vse utrdbe ter poškodovali tsdi druge hiše. Najtežje delo pa so imeli Italijani pri Bengaziju. Maloštevilni Turki v tem mestecu so se brabro branili napram italijanski premoči. Italijani si niso upali streljati z morja s topovi na mesto, ker se nabaja v njem velika smodnijšnica, ki bi se bila razletela, ako bi padla kaka krogla va-njo. Italijanski listl poročajo, da so morali napraviti Italijani naskok z bajoneti na to mesto. Jako je Se-le sedaj vsa tripo litanska obal v posesti Italijanov. General Kaneva je doloftil 20,000 mož za prod> ranje v notranjost Tripolitanije, Poraz Italijanov. Italijani so doživeli dne 21. oktobra pri Bengaziju velik in težaven poraz. Turki in Arabci so napadli 8000 Italijanov in <e padlo izmpd Italijanov 800 mož, -na turški strani 885 mož. Med Italijani v Bengaziju vlada najslabša disciplina. Viharji na morju ogrožajo italijansko brodovje. Na uradnih mestih taje posameznosti o boju pri Bengaziju. V Rimu pa so razširiene vesti, da so bili boji zelo krvavi, in da vlada zadržuje brzojavke, ker poraza ne mara priznati. Govori se celo, da je padlo pri Bengaziju okoli 1000 ltalijanov. V blizini Bengazi- ja se je razletela tudi neka sraodnišnica. Turki 90 baje v Bengaziju pomorili vse Italijane. Koliko je bilo umorjenih, ni znano. Odbit italijapski napad. Casopisi javljajo, da je tri sto Italijanov, ki sn skušali napasti Turke v sandžaku Džeb in Harba, južno od Tripolisa, bilo odbitih. Turške 5ete je podpiralo 1500 domačinov, Itaiijani imajo 50 mrtvih. Boj pri mestu Bengaziju. Dne 18. t. m. je dospel pred Bengazi drugi oddelek italijanskega vojaStva in več vojnih ladij, Admiral Aubry je pozval mesto, naj se takoj uda. Turške oblasti so to odklonile, na kar jim je dal admiral rok do jutra 1&. oktobra. Morje je bilo vso noč nemirno. Ker se je proti jutru zdelo, da se vreme izboljša, so italijanske vojne ladje zjutraj pričele streljati na utrdbe. Ko so prve italijanske gete stopile na kopno, so jiji Turki napadli. Vendar se je posrečilo Italijar nom, da so odbili Turke. Nato se je na obali izkrcalo 4000 mož, feeprav ao Turki, podpirani od Arabcev, Se vedno živahno napadali Italijane, Boj, ki se je pričel ob 9. uri dopoldne, je trajal do solnfinega zahoda. Turški gastniki zahtevajo, da naj zasede T u r 8 i i a Crno goro. Iz Carigrada javljajo, da je veS višjirh častnikov obiskalo vojnega ministra ter zahtevalo od njega, da, zasede takoj 30,000 mož Crno goro, katero naj se proglasi za turško ozemlje. Ker Turfiija Italije nt more napasti, a živi Crna gora v tesnem sorodstv« z Italijo, naj bi zasedanje Crne gore veljalo kak.or boj proti Italiji ter Italiji in velesilam dokazalo resnost položaja^ Ako bi vojni minister odbil zahtevo častnikov, so ti odločeni, izvršiti ta nafirt na lastno pest. Vpliv vojsk. e na Benečaie. Benečani so zeloveseli in ponosni na italijansko armado v Tripolisu, V svoji domišljiji že vidijo plapolati italijansko trobojnico v celi deželi.. Jako značilno pri vsem tem pa je,, da med tem, ko vlada pri Benečanih glede vspehov Italije v Tripolisu tako veselje in navdušenje, beže marsikateri pod orožje poklicani rezervisti ftez mejo v Avstrijo, ker ne marajo pustiti svojih kosti v alrikanskih puščavah.