K R I 1
n f o
drama, ohranja pa nekatere značilnosti, ki služijo za izhodišče filmske zgodbe. Ustvarjalca je pritegnilo dejstvo, da resnični Henry pove zgodbo vsakič drugače. Filmski Ilenry se ne more spomniti, če je ubil mamo i pištolo ali z nožem. Vedno znova spreminja svojo zgodbo. Večina ljudi pričakuje, da jim mora biti vsaka stvar pojasnjena. Film se izogiba konvencionalnosti. Zgodba ne vključuje policijskega gledišča in se ne trudi razložiti, zakaj nekdo postane množični morilec. Neobičajna je tudi Henryjeva metoda ubijanja: navado ima, da z Videokamera posname umore. Ko napade žrtev, vrže kamero na tla in prizor je posnet iz nenavadne perspektive.
John McNaughton je pravkar končal še en grob in šokanten film Sex, drugs, Rock and Roll. Premierno predvajanje bo doživel to poletje, naslednji mesec pa začenja s snemanjem Mad Dog and Glory. Producent je Martin Scorsese, v glavni vlogi pa Robert De Niro. Dvainštiridesetletni nizkoproračunski režiser ima sedaj možnost režirati 11$ milijonski film...
ANN HILL KORBAR
V začetku maja je ena najuspešnejših »neodvisnih« družb New Line (serija Mora v ulici brestov, distribucija filma Ninja žetve v ZDA), s sedežem v New Yorku, podpisala distribucijsko pogodbo z družbo Nelson Entertainment iz Los Angelesa; pri Nelsonu so se s tem rešili bankrota, new Line pa je dobila pravice za distribucijo 600 Nelsonovih filmov na video kasetah in video diskih
Doslej smo bili navajeni, da so v ZDA »majorji« za več mesecev vnaprej napovedovali točne datume premier svojih filmov, sedaj pa se ameriški prikazovalci razburjajo, ker so distributerji tudi po trikrat ali štirikrat spremenili termine za poletno sezono, nekateri le dva tedna pred napovedano premier o: letos poleti bo sicer »štartalo« 53 novih filmov, lani jih je le 37
Nobenega dvoma ni več. da bo Cameronov Terminator 2: Judgment day najdražji film letošnje ameriške 28 poletne sezone, morda pa celo
najdražji film sploh, ki je biI doslej kdajkoli posnet, saj v Varietyju ocenjujejo, da so Carolcovi stroški zanj presegli 100 milijonov USD; menda pa so pri Carolcu že polovico svojih stroškov pokrili z avansi iz tujine
jok v temi
a cry in the dark
režija:	Fred Schepisi
scenarij:	Robert Caswell, Fred Schepisi po knjigi Evil Angels Johna Brysona
fotografija:	lan Baker
glasba:	Bruce Smeaton
igrajo:	Meryl Streep, Sam Neill, Bruce Myles
proizvodnja:	Cannon International/The Australian Film Commision, Avstralija, 1988
Film je rekonstrukcija razvpitega avstralskega primera »dingo baby — umora«, scenarij pa se naslanja na knjigo Johna Brysona Evi! Angels iz leta 1985, kije bila v Avstraliji bestseller. Jok v temi pazljivo spremlja grozljivo zgodbo mlade matere Lindy Chamberlain (Meryl Streep), ki postane tarča bolestne napadalnosti avstralskih ljudskih množic. Verska nestrpnost, senzacionalnem tiska, sovražen odnos javnosti in policijska nesposobnost so prikazani kot krivci, ki so pripomogli k temu resničnemu osupljivemu in grotesknemu primeru delitve »pravice«.
Cindy Chamberlain je mati dvomesečne hčere Azarie in dveh nekaj-
letnih sinov, poročena pa je s pastorjem verske ločine Adventisti sedmega dne. Ko družina tabori pri Ayers Rocku, znani avstralski turistični točki, ponoči zaslišijo Azarijin jok. Lindy vidi divjega psa dinga zapuščati šotor in sklepa, da je zver odnesla Azario, ki je izginila, njeno ležišče pa je okrvavljeno. Prva policijska preiskava potrdi Lindyjino domnevo, nad zakonca pa se nato spravijo predstavniki tiska in televizije. Javnost si napačno razlaga stoično versko vdanost Chamberla-inovih, njuno navidezno mirno reakcijo na dojenčkovo smrt, saj ljudje ne morejo razumeti, da gre pri 1em za prepričanje obeh zakoncev v neizogibnost Božje volje. Nad
oblasti se začne zgrinjati vse večji pritisk javnosti, ki uprizori pravi »lov na čarovnice«. Lindy nazadnje obtožijo ritualnega umora in jo —na procesu, ki presega kafkovske dimenzije — obsodijo na dosmrtno ječo.
Lindy in Michael Chamberlain, ki sta bila po nesrečni smrti svoje hčerke povrhu še po krivici obsojena za umor, sta bila šele 1.1988 dokončno uradno oproščena vsake krivde za smrt male Azarie. Schepi-sijeva režijska distanca daje filmu dokumentaristični videz, ki na trenutke postavlja v ozadje osebno Lindyjino dramo in ponekod to povzroča tudi pomanjkanje zadostnega ritma v poteku filma. Sicer pa je Meryl Streep odlična v svoji vlogi (nominacija Oscar, nagrada Ne« York Film Crtitics Circle), zelo dober je tudi Sam Neill kot Michael Chamberlain, ki jasno izraža ranljivost, strah in osebno šibkost, ko si na koncu že z velikimi težavami prizadeva, da bi ohranil svojo vero in da bi bil v oporo svoji soprogi. Podobne drame, zasnovane na resničnih dogodkih, so navadno primerne bolj za televizijo, tokrat pa gre za tako absurdno zgodbo, s tako pomembnim sporočilom, da si vsekakor zasluži ustrezno predstavitev kinematografskemu občinstvu.
IGOR KERNEL
prebujenja
awakenings
režija:	Penny Marshal!
scenariji:	Steven Zaillian po romanu Oliverja Sacksa
fotografija:	Miroslav Ondricek
glasba:	Randy Newman
igrajo:	Robert De Niro, Robin Williams, John Heard, Penelope Ann Miller
proizvodnja:	Columbia Pictures, ZDA, 1990
n f o
Prebujenja so zgodba, posneta po resničnih dogodkih, kakor jih je v svoji knjigi in na 8 mm filmskem traku dokumentiral ameriški nevrolog dr. Oliver Sacks. Marshallova je občutljivo temo o bolnikih s parkin-sonovo boleznijo, katatonijo in z drugimi oblikami možganskega vnetja prenesla na filmsko platno s
spoštovanja vrednim tenkočutnim in humanim pristopom. Film se izogne patetičnemu objokovanju tragedije ljudi, ki jih je usoda iztrgala iz življenja in jih porinila v nemočno in brezupno »spanje«. Skozi lik Leonarda Lowa (Robert De Niro), ki se po dolgih letih s pomočjo nekega zdravila zbudi nazaj v življenje, se
Prebujenja odvijajo pravzaprav pripoved o duhovnem vstajenju,
ko{ kot
vprašanje o smislu življenja, liu. bežni in odgovornosti do sameg sebe in drugih. Tako je film v neke^ smislu socialna melodrama, ki P vendarle želi spregovoriti z blagih elementi humorja. »To je zgodba, ki govori o tem, kak