jLISTEK« DiunjU. Roman iz afriških pragozdov. &«|fl*lki spisai E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 19Gospod poročnik, aii imate že kako določeno služ-bo v mislib? Sicer bi vam jaz utegnil kaj svctovati.« Kdo je bil bolj vesel ko Arnot! Z obema rokama je»prejel ponudbo. »Ne morem še reči, kaka služba bo«, je pravil kal-itan. »Pa če me vse ne moti, bo mislim nekaj takega, s čiirer bo gospod Trzan zelo zadovoljen. In kar je gla\na rcč, odšel bo za nekaj časa iz Pariza in zmešal tlikovcem sled.. Medtem pa bomo mi že poskrbeli, da jib uženemo. Pridita v treh dneh vprašat! Gospod Trzan«, je dejal, ko so se poslavljali, »ugaijate mi! Škoda za vašo silno telesno moč in za vašo bistroumnost, če bi je ne porabili človeški družbi v prid in sebi v korist!« In lako je prišlo, da je dobil Trzan svojo prvo «Iužoo, meslo zasebnega detektiva v nekem velikem francoskein detektlvskem podjetju. Dobi' je že koj tudi delo. V par dneh bi naj odpotoiVal ˇ južno Afriko. Posel je zahteval mnogo poguma, Isfdno rdrayje in skromn ? življenjske Tiavadc. Ko je Trzan čul, da pojde v Afriko, se je zelo razTeselil. Naloga, ki mu je bila povcrjena, mu je naročala potovanje po divjih, neobljudenih krajih, spet bo živel "* svoborli, kakor nekdaj T diungli, prost bo okov, ki "Ou |ih je naiagak kultura In omika, pii vsem tcm pa bo zaslužil še denar! In morebili pride spet nazaj v svojo džungio —. Piiprave so vzde t zakup celih 14 dni. Medtem je skoraj popolnoma pozabil na svoje sovražnike, na Canlerja in njegove ljudi, celo na Ino je le inalokdaj mislil. Arnot mu je pomagal z nasveti in z denarjem. Vmes pa mu je pol v šali pol Tesno očital: »Strašno si vesel, da boš zapustil svojega prijatelja, Trzan! Ali ne veš, da se morebiti cele dolge mesece ne bova več videla! Trzan, ti si zelo nehvaležen človek!« »Ne, Paveil Veliko dete sem. Novo igračico sem dobil in po otročje se je veselim. — Sicer si pa sam kriv, da se morava Iočiti —1« »Ah da! Oditi moraš, toda ločite-v je vkljub vsemu bridka.« — Prišel je dan odhoda. Arnot jc spremljal prijalelja t Marseilk, kjer bi naj šel Trzan na ladjo. > Poslovila sta se prisrčno Ln Arnot je dal prijatelju za na pot nauk: »Trzan, bodi previden! Imej oči odprte!« Prve dni vožnje je priživel Tr^ian v nemirni nepotrpežljivosti. Komaj je čakal da zagleda afriško obicžje. Morebiti, tako je upal, zagleda vsaj od daleč kraje, kjer je preživel mlade dni. Morje je biio i^očetka nemirno, ves 6as je skoraj presedel v kabini in v čitalnici. Družbe si ni iskal. Gibraltar je splaval mimo, kapverdiški otoki so izginili na obzorju. Trzan je seve že dobro ziial biali zemljevide in redel je, da je blizu svojih »domačih krajevc. Ves dao je prebil na krcru, napcnjal oči in iskal oa brezkončnun obzorju siedov« suiio lemlje, aapadno afriško obrežje. Nemiren je bil, z vso silo ga je vleklo nazaj v priljubljeni pragozd. Družbe se je naravnost izogibal. Sam je hotel bitl s svojiini spomini in mislimi. Pozabil je na svojo službo, pozabil na Pariz in Ameriko, živel je v duhu spet ˇ svebodni džungli, neomejen gospodar, prost vezi in tesnih razmer, ki je nalaga svet srvojim sužnjem. Ni čuda da je pozabil tudi na previdnost, ki mu jo je Arnot toliko pripcročal, da so bili njegovi sicer ostri čuti gluhi ;n neobčutni za lo,. kar-se je godilo krog njega. Njegovo telo je potovalo s parnikom, njegov dubi pa je živel v džungli. In tako je sam dal priložnost čuječemu in nemnor-< no delavnemu sovražniku, da je končno mogel izvršiti svoje nakane. Tisti večcr ko se je nesreča zgodila, sta sedela dvat moška v tesni kabini drugega razreda in se šepetaje pogovarjala. »Sedaj ali pa nikoli!« je pravil prvi, človek čmih, bodečih oči z gosto, veliko, očividno ponarejcno brado.. »Sredozemsko morje in njegova pristanišča smo zapn-« slili, kmalu bodemo tudi od afriškega obrežja toliko oddaljcni, da je zanj vsaka rešilev nemogoča. Saj sem ti pravil, mož je silno močen, ure in ure bi se držal nad vodo. Sredozemsko morje je pohio parnikov, našli bi ga. Ali pa bi celo kje na suho splaval, saj nismo bili noben dan dovolj daleč od celinel Odblej plavamo n* odprtem morju. Ne more se rešiti, ti pravim! In še nekajl Pristali ne bomo prej ko v Gapeto-wnit In dotedaj bo že zdavnaj prepozno, da bi ga šli iskat!« »Pa pogrešali ga bodo —U »Kaj še[ Z nikomer ne občuj«, yes dan jo zaprt 1 kabini, če ne sloni na pregraji, zadaj kamor nihče no pride blizu. Najmanj 24 ur, bodl prcpričan, se ne bodar zmeniU staj! In polcm -l _ ^&L. ¦ jŁ-% Kaj naju briga! Meni prepusti stvar! Vedno sem imel jezik na pravem mestu! Nocoj se ga lotival Ne vem kako je, pa zdi se mi, da tu nekje blizu mora biti domovina tega zagorelega orjaka, ker toliko zija ven v morje. Ko bomo mimo, se bo spet zapiral in kdo ve če še dobiva kedaj priliko —.« »Misliš torej zares, da bi ga —?« »Da! Poslušaj —!« Uro pozneje sta se plazila dva moža proti zadnjemu krovu. Veter je žvižgal v vrveh in jamborih, stroji so bobneli, morje je šumelo pod silnimi udarci vijakov. .Vkljub temu sta se bližala z največjo previdnostjo in neslišno temai, visoki postavi, ki je sklonjeno slonela na pregraji. Sedaj sla oddaljena kornaj pet korakov, sedaj komaj štiri, nato tri —. Temna postava se ni genila. Trzan je bil ves v se eamišljen, top in gluh. Moža sta počenila, trenutek sta čakala kot bi zbirala moči. Črni z dolgo brado je dvignil roko, jo spustil —. Kakor en mož sla planila, vsak je zgrabil za eno nogo in preden se je utegnil Trzan, četudi nagel ko blisk, obrniti, že je izgubil pregrajo iz rok in črez glavo »Irknil v morje. Veter je požvižgaval po vrveb in jamborih, stroji so bobneli v svojih enakomernih udarih in vijaki so mlatili valove z neizpremenjeno brzino. Naglo je plul parnik daljnemu Capetownu naproti. X. Arnot na delu za svojega prijatelja. Tisti večer po Trzanovem odbodu jc čudna pobitost legla na Porterjevo farmo. Profesor Porter je bil skrajno slabe volje. Venomer je popraševal po gospodu Trzanu. Iskal ga je po biši, krog oglov, po vrlu, parkrat je že pomeril svoje razmišljene korake proti gozdu in gotovo bi se bil spet izgubil, da ga ni pripeljal nazaj gospod Filander, njegov skrbni in neutrudijivi varuii. In nato je bil še huje jezen. »Gospod Trzan«, je pravil, »nam je rešil čast in premoženje. Našel je moj zaklad. Pa niti zahvalili se mu nismo. Vi ste lega krivi, gospod Filander! Zakaj ste ga pa pognali iz hiše!« »Gospod profesor —!« »Bežite bežite! Dobro vas poznam in vem, kaki ste! Vaša razmišljenost mi je napravila že mnogo škode. Kam ste na primer vlaknili tisti listič, tisto bančno nakazilo, ki ga je prinesel gospod Trzan?« »Gospod profesor —!c »Ni6 se ne izgovarjajte! Videl sem na lastne oči, da ga je dal vam. Vtaknili ste ga v žep in ga seve izgubili, — če si nisle pipe ž njim prižgali. O Bog, take ljudi pod slreho imeti —! Saj pravim —! Vaša raztresenost me bo še pod grudo spravila —. Kako naj dobim denar, če nimam nr.kazila?« »Gospod* prolesor —!« »Seveda! Ine pa tudi —! Kar takole pusti, da odide mož, ki mu dolgujemo vse, prav vse! Vsi skupaj ste —1« Toda gospod Filander ga ni več poslušal. Urnih korakov je hitel k Ini. Zadeva je bila važna, da, usodna je lahko bila za vso hišo. On, Filander, seve ni izgubil bančnega nakazila. Pač pa gd-spod profesor. In po stari svoji navadi je vaUl vso kiivdo nanj, na svojega ubogega tajnika —! <Pa kaj bo sedaj? Če ni nakazila, tudi denarja ne bo. Vsaj kmalu ne. Vsaj tri tedne bi trajalo, preden bi prišlo novo nakazilo od Arnota. In — kaj če bi nepoklican človek našel nakazilo ia ga zlorabil! Treba je takoj obvestiti Ino. In Clayton bo uioral pomagati. Pa Ine mu je dala po sobarici povedati, da je bolna in da ne more z nikomer govoriti. »Čudno dekle!« je mrmral gospod Filander in se čehljal po osiveli glavi. »Vse ji je šlo po sreči. Canlerja se je iznebila in prišel je po njo tale mladi, lepi orjak, pravi polubog po vseh pravilih grškega bajeslovja. Pa ga odbije! Sedaj pa se cmeri, ker je šel —. Hm, saj pravimlc »Šel je iskat Claytona. Pa Claytona ni bilo nikter. Pravili so, da ga že od davi ni bilo videli. »Hm, saj pravim —! Dolgčas je tod, kar je odJel tisti lepi dolgin. Saj pravim, ko bi bila Ine pametna —I« Najhujše ure pa je tisti dan preživljal Clayton. Rad bi govoril z Ino, pa ni prišel do nje. Odkar je odšei Trzan, je ni bilo več na spregled. Poln skrbi in hudih slutenj je bodil tisto jutro po sobah. Kdo ve, kako je bilo da ga je zaneslo tudi « Trzanovo stanovanje. Vrata so bila odprta. Nihče še ni pospravljal. Saj je bila vsa hiša narobe. Vstopil je in zamišljen gkdal po zapuščeni sobi. Na tleh pri oknu je ležal list papirja. Pobral ga je. Brzojavka je bila. »Ah, pozabil jo je v naglici —!« Za trenutek je pomišljal, ali mu je dovoljeno. prrbirati pošto tujih ljudi. Pa skušnjava je bila pre\etika. (Dalje prihodnjii.)