Posebna izdaja i if'5 * J' Af m B 0 1« nAM Uetekiski IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE P^dsi VELENJE, 10. MARCA 1953 LETO I. — ŠTEV. 3 — CENA 10 DIN RUDAR UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN _ UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI .RAC. ŠT. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Rudarji, delavci, kmetje, izobraženci, mladina, matere in očetje! i Neznosne razmere in stiska v obstoječih šolskih prostorih v Velenjn vplivajo na zdravje in učni uspeh naših otrok. Matere so zahtevale od nas, da založimo vse sile za izboljšanje teh prilik in zgradimo moderno osnovno šolo in popolno gimnazijo v Velenju. Ta gimnazija bo služila ne le Velenju, temveč bližnji in daljni okolici. Toda pomanjkanje sredstev iz proračuna nas je napotilo na to, da razpišemo ljudsko posojilo za gradnjo osnovne šole in popolne gimnazije v Velenju. Zato poziva Občinski ljudski odbor slehernega našega prebivalca, da po svojih zmožnostih vpiše svoje posojilo v ta namen. Kdor hitro da - dvakrat da! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE VELENJE i Stev. 3 — Stran 2 »VELENJSKI RUDAR« i_ 10. marca 1953 Gospodarski perspektivni načrt Z osvoboditvijo nemške okupacije so se občini Velenje odprle velike nove perspektive. Osnovo za povečanje možnosti naše velenjske občine dajejo bogata ležišča lignita, katera spadajo med najbogatejše bazene v naši državi. Ker je Slovenija v pogledu rezerv rjavega premoga v hitrem nazadovanju, je jasno, da bi izpad na proizvodnji rjavega premoga bilo potrebno pokriti s trenutno kalorično manj vrednim velenjskim lignitom. Ravno tako bo potrebno v bodočih letih nadomestiti preveliko potrošnjo za kurjavo, kajti Slovenija trenutno uporablja v ta namen letno večjo količino lesa, kakor pa znaša letni prirastek naših gozdov. V primerjavo: letna poraba v letu 1952 v Sloveniji je 3,000.000 m3 in bi morala pasti v desetih letih na leto 900.000 m3. Zaradi teh dejstev je naša vlada proglasila rudnik lignita v Velenju za ključni objekt in investira ogromna finančna sredstva, da se rudnik razvije v enega izmed največjih rudarskih objektov v naši državi. Da bo Rudnik Velenje mogel kriti vse novonastale potrebe slovenske industrije, ki je sedaj še v izgradnji, bo moral svojo proizvodnjo lignita v bodočih 10 letih dvigniti od maksimalne predvojne letne proizvodnje v višini ca. 240.000 ton na ca. 2,200.000 ton, t. j. približno za 10 krat. Ta številka kaže ogromni napor, katerega bo moral rudnik napraviti v sorazmerno kratkem času. Sedanja kapaciteta rudnika znaša 520.000 ton, kar je v primeri s predvojno že za 2,2 krat več, toda še vedno premalo do končne zmogljivosti. Za doseganje tega ogromnega cilja se bo moral stalež osebja na rudniku znatno povečati in to od sedanjih 1.471 zaposlenih delavcev in uslužbencev na 2.700 delavcev in uslužbencev v letu 1962, kar je skoSfcj še enkrat toliko. V zvezi z izgradnjo rudnika v zgoraj opisanih mejah bo potrebno na področju občine Velenje zgraditi v skladu s perspektivnim planom še Kemo-kombinat, ki bo še nadalje izpopolnil industrijo naše občine. Iz gornjih podatkov se vidi, da se bo v prihodnjih 10 letih prebivalstvo občine Velenje v najmanjši meri podvojilo, zaradi česar se občini Velenje stav-ljajo velike naloge, da zadovolji vsem nastalim potrebam. Zaradi gornjega dejstva, je občina Velenje sestavila svoj 10 letni perspektivni plan, v katerem mora dati osnove za tako velik porast njenega prebivalstva. Da se nastale potrebe pravilno pokažejo, navajamo dvig prebivalstva občine Velenje: stanje leta 1945 7.000 prebivalcev stanje leta 1952 9.550 prebivalcev stanje 1. 1962 (predv.) 15.000 prebivalcev od česar odpade na šoloobvezne otroke: stanje leta 1945 215 šolarjev stanje leta 1952 682 šolarjev stanje leta 1962 1.070 šolarjev Gornje številke kažejo, da se bo moralo prebivalstvo občine Velenje povečati za 5.500 ljudi, da se bodo mogle kriti potrebe rudnika po novi delovni sili. Ker na teritoriju občine Velenje in v sosednjih občinah ni viška delovne sile, bo treba vso delovno silo dobiti iz drugih krajev Slovenije. Žaradi tega bo potrebno zgraditi za novo delovno silo tudi novo naselje. Ker pa bo za svoje potrebe zgradil rudnik samo stanovanjske zgradbe, bo morala občina Velenje zgraditi vse ostale zgradbe, namenjene dvigu življenjskega standarda prebivalstva. V perspektivnem planu velenjske občine za prihodnjih 10 let so predvideni objekti, ki smo jih v tem članku nanizali. Vse navedene gospodarske izboljšave in graditev prepotrebnih objektov bi občina, oziroma bivši krajevni odbori lahko delno že v preteklih letih omogočili. Priznati je treba, da se niso dovolj brigali za nabavo kreditov, oziroma niso znali mobilizirati lokalnih virov in dohodkov. Upamo, da bodo v bodoče vsi naši prebivalci podprli gospodarski razvoj naše občine, ker si bomo s tem ustvarili pogoje za lepše življenje. Idejni načrt za gradnjo Zdravstvenega doma v Velenju Ureditev opekarne Z ozirom na ogromne potrebe po osnovnem gradbenem materialu v Šaleški dolini je nujno potrebno, da se osamosvojimo predvsem z oskrbo zidne opeke, ki zahteva v sedanjih prilikah znatne nepotrebne transportne stroške, ki podražujejo gradnjo stavb v tukajšnjem okolišu. Za proiavodnjo opečnih izdelkov so v Šaleški dolini dani vsi pogoji, da lahko močno konkuriramo v ceni vsem tovrstnim podjetjem v Sloveniji. Na razpolago je mnogo prvovrstne gline, za kurjavo premog iz rudnika, pa tudi delovne sile ne manjka. Ako pomislimo, da bi si bili že doslej lahko prihranili desetine milijonov dinarjev, ki smo jih po nepotrebnem izdali za iz oddaljenih krajev dovoženo opeko, bi bili s tem denarjem lahko zgradili že marsikakšno zgradbo več, kot pa smo jih pri dosedanjih pogojih. Vendar še ni vse zamujeno, kajti potrebe po opečnih izdelkih, predvsem zidakih, gredo v prihodnjih letih v upoštevanja vredne milijone komadov. V ta namen je nujno potrebno zgraditi v Šaleški dolini opekarno, ki bi oskrbovala potrošnike doline s ceneno zidno opeko. Prostor za opekarno bi bil najprimernejši na obronku gozda Ležna, ca. 600 m severovzhodno od No-T<,vega jaška, ker je v tem predelu dosti odgovarjajoče gline. V bližini je ozkotirna rudniška železniška proga, po kateri se lahko pripelje premog za kurjavo in odpelje izdelke opekarne do tovorne postaje pri Novem jašku, ali do avtomobilske ceste Šoštanj—Velenje. Prostor je na ozemlju eksploatacijske-ga območja rudnika ter bo v poznejših desetletjih porušen po odkopava-nju. Sedaj pa je ta teren poraščen z neplodonosnim grmovjem. Poraba tega prostora v te svrhe ne predstavlja krčenja plodonosnih zemljišč. Za postavitev opekarne je že na razpolago nekaj osnovnega materiala, ki izvira iz prej obstoječe male rudniške opekarne v Novem Velenju, vendar je še potrebno, da se v tekočem letu investira v ta objekt ca. 1,000.000 din. Če računamo, da bo opekarna produ-cirala ca. 2,000.000 kom. zidne opeke letno, po ceni 3,50 din komad, se izkaže rentabilnost podjetja v naslednjih 10 letih in po sedanjih cenah trideset do štirideset milijonov dinarjev čistega dobička. Iz navedenih razlogov se bi moralo z delom na opekarni takoj pričeti. Odpiranje rudnika boksita Rentabilitetni račun za ustanovitev rudnika boksita pri Velenju V neposredni bližini južno od Velenja, v oddaljenosti ca. 6 km preneha spodnji nic-censki pas (tufi in morski laporci) ter se začne triac, katerega tvorijo v tem odseku rudonosni apnenci in dolomiti. Na točki, kjer se potok Ložnica prvič približa cesti Velenje—Polzela, se odcepi proti severovzhodu ca. 400 m doi-ga pot, ki vodi do opuščenega boksit-nega rudnika. Ležišče boksita se nahaja v pobočju hriba v že omenjenem rudonosnem apnencu in predstavlja genetsko zelo verjetno z boksitom napol j-njeno kraško špiljo. Pri pregledu na licu mesta je bilo ugotovljeno, da so vrhnji lahko dostopni deli ležišča že odkopani in da se mora Vudiio substanco iskati nod nivojem potoka Ložnice, kar pa hi bilo z ozirom na dotok vode in pomanjkanja električne energije verjetno problematično. posebno, če bi bile podolžne količine boksita majhne. Vendar je bilo pri podrobnejšem ogledu ugotovljeno, da bi nadobzorne količine rudne substance zadostovale za eno leto in da se izplača pričeti z izkopom preostale rude. Investicijski stroški bi bili malenkostni.' V kolikor kvaliteta rude odgovarja, tržišču, bi bilo namerno odkopavanje zelo plodo-nosno. Čisti dobiček bi znašal ca. 2,300.000 din in, ga je možno zaslužiti v (i mesecih. Z ozirom na iznešeno, moramo z gotovostjo smatrati, da bi bilo podjetje rentabilno, seveda pod.pogojera;-da kva^ liteta boksita odgovarja zahtevam tržišča. Predvsem si je treba tukaj zasi-gurati odjemalca in nato pristopiti k delu. Predvideno je, da bo bodoči rudnik boksita brezplačno dobil tračnice, nekaj lesa, prekucnike in temu slični potrebni material. Za investicije bo potrebno 1 milijon dinarjev. Razširitev remontnega podjetja in mizarske »Remont je mlado podjetje, ki ima pod svojim okriljem gradbeno dejavnost s slikarsko in pleskarsko delavnico ter mehanično delavnico. V zvezi s predvideno pojačano graditvijo na našem področju bi se moralo tudi to podjetje razširiti, da bo sposobno sprejeti v delo tolikšne gradnje. Treba je nabaviti osnovno mehanizacijo in zbrati strokovni kader. V ta namen je predvidenih 1 milijon dinarjev. Mizarska delavnica bo morala vsekakor, če bo hotela konkurirati privatnikom, svoje delo ' izboljšati. Tudi njej je potrebna razširitev, nabava strojev in orodja ter vključitev dobrih mizarjev. Tudi več podjetnosti ji bo treba, da si bo upala sprejemati naročila v zvezi z. gradnjami v Velenju in okolici. S tem bo ustvarjala sredstva za dosego in uresničitev gospodarskega plana. Za razširitev in izgradnjo . sušilnice za-les-.je potrebno 900:000 dinarjev.-'"-' Z ozirom na večanje števila prebivalstva v Velenju in v celotnem velenjskem zdravniškem okolišu, ki je večji kot teritorij občine Velenje, se potrebe iz dneva v dan večajo. V primeri s predvojnim stanjem je trenutno položaj sledeč: Pred vojno sta stalno službovala v Velenju dva zdravnika, včasih celo trije. Število prebivalstva pred vojno je bilo pa neprimerno manjše, kot je danes. Zlasti je to dejstvo lepo razvidno iz primerjave števila zaposlenih v rudniku Velenje, pred vojno in danes. Pred vojno je leta 1936 zaposloval rudnik okrog 400 ljudi, leta 1940 je bilo v rudniku zaposlenih 780 ljudi, danes pa je zaposlenih v istem rudniku okrog 2.000 ljudi. Ze sam ta porast zaposlenih daje jasno sliko, da zdravstvo ni sorazmerno napredovalo s številom prebivalstva. Če upoštevamo še dejstva, da vsa leta po vojni ni službovalo v Velenju več zdravnikov, temveč samo eden, je iz tega razvidno, da se je medicinski standard v primeri s stanjem pred vojno zmanjšal na 2 tretjini in še daleč ne dosega predvojnega nivoja. K temu je potrebno pripomniti še to, da je široka perspektiva in posplošenje socialnega zavarovanja vključilo v delokrog od države nastavljenega zdravnika ogromno število svojcev, upokojencev in vseh uslužbencev državnega aparata. Trenutno stanje števila zavarovancev se mora ceniti na približno 90% celotnega prebivalstva. V teh letih po vojni je tudi viden znatni napredek medicinske znanosti in opaža se tudi večja zahtevnost po čim eksaktnejši medicinski obdelavi posameznega bolezenskega slučaja. Zdravstvena služba je v predvojnih letih razpolagala z majhno ambulanto in prihvatnico (bolniškim oddelkom) v Pesju in z dvemi privatnimi zdravniškimi ordinacijami. V letih tik pred vojno je bilo že ugotovljeno, da prostori, v katerih je bila tozadevna bolnica bratovske skladnice ni več primerna za svoj namen. Zgradba je bila namreč zgrajena konec preteklega stoletja. Lokacija prostorov, notranja ureditev in pomanjkanje sanitarnih tehničnih naprav delata to zgradbo nemogočo za svoj namen. Zato je bilo že pred vojno sklenjeno, da se bo gradila nova bolnica bratovske skladnice. Izdelani so bili že načrti in določeno me- Elektrifikacija občine Velenje Za elektrifikacijo občine Velenje je predvideno 3,000.000 dinarjev. Predvideno je elektrificirati naslednje vasi: Plešivec, Pako, Sent Bric, Silovo, Pa-ški Kozjak in Sent IIj. Za izvršitev elektrifikacije je potrebno postaviti komisijo, ki bi ugotovila sedanje stanje navedenih vasi in bi morala ugotoviti, kje je potrebno postaviti nove transformatorske postaje in pa dolžino električnih vodov. Vodovod in ceste Za ureditev vodnega vprašanja celotne šaleške doline je potrebno, da so angažirani pri tem delu rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Velenje-Šo-štanj, občina Velenje in okraj Šoštanj. Z odvodnjavanjem triadne vode v rudniku odpade doslej obstoječa pitna voda, ki se je črpala iz triade in s tem bo nastalo resno vprašanje po pitni vodi samega obrata in novega naselja. Z izvršitvijo triadne vode (podzemeljska jezera) si bo rudnik pridobil 21,000.000 ton premoga za nadaljnjo eksploatacijo in se bo na drugi strani osigural od morebitnega vdora vode v jamo. Nova voda bi se dobila z zajezitvijo treh paških studencev, ca. 4.5 km od Novega Velenja. Rudnik je že tozadevno izvršil idejni projekt, katerega je že odobrila revizijska komisija. Z izgradnjo tega vodovoda bi dobila vsa Šaleška dolina dobro pitno vodo. Za gradnjo bi potrebovali ca. 60 milijonov dinarjev. V svrho ureditve cest po novem urbanističnem načrtu občine Velenje je nujno asfaltirati ca. 6 km ceste, in sicer nove ustvarjene magistrate. V ta namen je predvideno 60 milijonov dinarjev. S to novo cesto bi sc Skrajšala obvozna cesta preko samega mesta Velenje in na drugi strani izboljšala higiena samega mesta. Tirecsvslii dom Za izgradnjo Novega Velenja in s tem povečanje prebivalcev za ca. 1.000 ljudi je nujno potrebno zgraditi v njem centralni trgovski dom. Sedanje, povsod. raztresene,.poslovalnice ne odgovarjajo veČ svojemu namenu z.avdi svojih nehigienskih prostorov. V centralnem trgovinskem domu bi bile naslednje poslovalnice: trgovina, pekarna, mlekarna, mesnica, brivnica, drogerija, knjigarna in papirnica in trgovina s čevlji. V ta namen je predvideno-60 milijonov "diitbrjev. ' " "....... " * sto gradbišča. Vojni dogodki so pa namen preprečili. Razvoj povojne zdravstvene službe v Velenju je še ves čas v smeri čim večjega izkoriščanja zmogljivosti posameznega zdravnika. Za gradnjo ali adaptacijo, ali nabavo novega modernega instrumentarija in medicinskih aparatov pa do teta 1950 ni bilo kreditov. Leta 1950—1951 je uprava rudnika Velenje spoznala potrebo po ločitvi obratne ambulante od splošne ordinacije in je zato zgradila sodobno opremljeno ambulanto v skladu obrata, z namenom, da bi ta ambulanta služila izključno zaposlenemu rudarju in ki naj bi služila za ves namen v kurativnem in preventivnem smislu. Ker je prihvatnica v Pesjem nameščena v nesodobnih prostorih in nesodobno opremljena in ker do danes v Velenju službuje samo en zdravnik, je bilo končno sporazumno sklenjeno, da se celotna ordinacija prenese v prostore obratne ambulante, ki pa žal ni sposobna za tolikšno frekvenco, kakršna je danes. Sedaj se v obratni ambulanti V šestih ordinacijskih urah izvrši povprečno 80—100 pregledov. Razmljivo je, da en sam zdravnik tolikšni frekvenci ne more kljub trudu nuditi tega, kar bolnik od zdravnika zahteva in je često prisiljen zaradi pomanjkanja časa težje primere pošiljati, včasih celo po nepotrebnem v bolnico, ali pa k specialistu na pregled. V Pesjem pa je do danes ostala nameščena prihvatnica, bolniški oddelek s 24 posteljami. V tem bolniškem oddelku se zdravijo te lažji primeri, ker ni mogoče uvesti stalne zdravniške službe v tem oddelku in ker je strokovni nivo nastavljenega medicinskega kadra prenizek, da bi bilo mogoče tvegati hospitalizacijo težkih primerov. \Iz povedanega je razvidno, da je zdravstvena služba v povojnih letih daleč zaostala za predvojnim standardom in da se zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov tudi v strokovnem smislu ni dvignila nad predvojno višino. Leta 1952 smo zaradi splošnih potreb in ker so zavarovanci ^ami začeli opažati pomanjkljivosti zdravstvene službe, sprožili idejo, da je potrebna gradnja nove zdravstvene ustanove, ki naj bi služila predvsem za nudenje zdravniške pomoči svojcem rudarjev, zavarovancem izven rudniškega obrata, upokojencem in vsemu ostalemu prebivalstvu, ki spada pod zaščito socialnega zavarovanja, ali ne. Zdravstveno ustanovo naj bi gradili v bližini novega naselja v Velenju, vendar izven območja naselbine. Z bližino novega naselja bi imela možnost vključitve kanalizacije ha že obstoječo moderno kanalizacijo, imela bi možnost priključitve vodovoda na obstoječo vodovodno omrežje in bi se lahko posluževala urejenih komunikacij. Zdravstvena ustanova naj bi bila zgrajena v paviljonskem sistemu v eno nadstropje. Kletni prostori te zgradbe naj bi služili za skladišče materiala. Paviljonski sistem gradnje zdravstvene ustanove je potreben zato, ker je potrebno predvidevati, da se bo število prebivalstva v območju občine Velenje še pomnožilo in se. z teti lahko poveča tudi na trikratno današnjo stanje. S tem se bo verjetno pokazala vsaj pozneje potreba ustanovitve krajevne bolnice, ki danes iz republiškega stališča ni potrebna. Zdravstvena ustanova bi naj vsebovala naslednje oddelke: Ij. Splošno zdravniško ordinacijo, & ordinacijskimi prostori, prevezovali-ščem in operacijsko sobo. K tem prostorom naj bi bili priključeni tudi stranski prostori za sterilizacijo materiala, večji klinično-diagnostični laboratorij in prostori za rentgenske preiskave in slikanje. K splošni ordinaciji spada seveda tudi prostor za registracijo in čakalnica. 2. Prostore za protituberkulozni dispanzer s posebno čakalnico za bolane in posebno čakalnico za zdrave. Protituberkulozni dispanzer naj bi se posluževal istih rentgenskih prostorov in aparatov kot splošna ordinacija. Poteg rentgenskih prostorov je potrebno urediti še prostor za klinično preiskavo in za dajanje pnevmothoraksov. 3. Zobna ambulanta naj bi imela poseben vhod, svojo lastno čakalnico in registracijo, zobna ordinacija sama pa vsaj dva ordinacijska prostora, prostore za tehniko v dveh sobah in posebno skladišče materiala. 4. Lekarna. Za lekarne je predpisano po Farmakoposji II, kakšne in koliko prostorov mora imeti. Lekarna naj bi služila za predelavo magistralnih in za prodajo originalnih zdravil, istočasno bi pa ta lekarna pripravljala zdravila za potrebe zdravstvene ustanove. 5. Bolniški oddelek naj bi imel 30 do 60 postelj in naj bi bil nameščen v I. nadstropju. Bolniške sobe naj bi ne bite večje kot za tri do štiri postelje, zaradi različnosti slučajev. Poleg bolniškega oddelka je potrebno urediti kuhinjo za pripravljanje hrane, stranske prostore za skladišča, pralnico in prostore za medicinske posege, in sicer: ena ordinacijska soba, soba za dežurnega zdravnika, biblioteka. Poleg bolniškega oddelka je potrebno predvideti dnevne prostore in prostore za obiske. 6. Šolska poliklinika za preglede bolane in zdrave šolske dece s čakalnico, ordinacijo in registracijo. Laboratorijski in rentgenski prostori naj bi bili skupni s splošno ordinacijo. 7. Posvetovalnica za noseče s čakalnico in ordinacijskim prostorom. 8. Posvetovalnica za matere in otroka z dvema čakalnicama za zdrave in bolane dojenčke in ordinacijski prostor. 9. Rešilna postaja naj bi imela v dvoriščnih prostorih svojo garažo, za dva do tri avtomobile in mehanično delavnico, v kateri bi se lahko vršila tudi tekoča popravila na napeljavah v zgradbi. Poteg rešilne postaje je potrebno predvideti tudi stanovanje za dežurnega reševalca. 10. Prostore za preventivno medicinsko službo, sestoječe iz dveh do treh pisarn. Hi. Upravni prostori za knjigovodstvo, računovodstvo in matični urad. V slučaju, da se pokaže potreba po ureditvi samostojne bolnice na področju velenjske občine, Šaleške doline in celotnega šoštanjskega okraja, bi bilo pri paviljonskem načinu gradnje zdravstvenega doma mogoče z majhnimi investicijami dograditi potrebne nove paviljone, ki naj bi služili za specialistično zdravljenje. Predvidevati je, da se bo ta potreba pokazala celo prej, kot v desetih letih, dasi se bodo sorazmerno povečate bolnice v Celju in Slovenj Gradcu. Današnje stanje teh bolnic je namreč takšno, da svojim potrebam ne odgovarjajo več in se morajo te bolnice omejevati te na kratko hospitalizacijo bolnikov, predvsem pa na postavljanje diagnoz, bolnike pa nato neo-zdravljene odpuščati v oskrbo krajevnih zdravnikov. Soštanjski okraj sam predstavlja v lestvici iz področja bolnice v Celju 13% vseh hospitaliziranih bolnikov in je na 4. mestu v tej lestvici. Ne glede na to, da odhaja sorazmerno velik del bolnikov tudi v bolnico v Slovenj Gradec. Ko bo dosegla celjska bolnica svoj največji razmah, se bo končno pokazala potreba po razbremenitvi te bolnice in bo z ustanovitvijo bolnice v Velenju prav gotovo sporazumna, ker bo na ta način odpadlo vsaj 10% od splošne frekvence. Za izgradnjo je predvideno trideset, milijonov dinarjev. Gradnja in adaptacija gasilskih domov C©r@diarn| v razdsbju 1953-1962 Na podlagi perspektivnega plana mestne občine, po katerem je predvideno 5.000.000 din za gradnjo in adaptacijo gasilskih domov oziroma gasilnih orodjarn na teritoriju mestne občine Velenje, se predlaga naslednji plan razdelitve oziroma uporaba. 1. Gradnja Gasilskega doma v Pesjem oziroma tipizirana orodjarna malega tipa, katere gradnja se že izvršuje ter so temelji že izgotovljeni. Razen gramoza ter apna in nekaj ' tisoč ' komadov opeke nima društvo drugega materiala ter jo močno vezano na pomot- oblasti. Imenovanemu društvu naj bi se v ta namen dodelila pomoč J.550.000 din. 2. Gradnja orodjarne in potrebnih prostorov je za društvo Salek neobhodno potrebno. Društvo ima možnost dobave kamenja ter lesa. Vse Tostale' potrebe bc društvo mogio kriti iz denarnih podpor oblasti. Gradnja gasilne orodjarne v Šaleku je nujno potrebna, zato se predlaga vsota 1.550.000 din. 3. Društvo Št. Janž ima svoje orodje kar v leseni uti, posedujejo motorno brizgalno ter gasilski avtomobil. Zato je gradnja nove. .orodjarpe nujno .potrebna. Društvo je pripravljeno pre- skrbeti gramoz in kamenje ter les potom prostovoljnih prispevkov. Zato se predlaga temu društvu materialna pod-pora v višini 1,000.000 din. delu delavskega sveta v! lanskem letu, nato pa še o sindikalnem delu. Sindikalna podružnica našega rudnika Vrabič Jože je imela 21 rednih in 2 izredni seji, 2 konferenci in 3 množične sestanke, za aktivno delo med samim kolektivom več informativnih sestankov po obratih in posamično delo odbornikov med kolektivom. Podružnica ima 5 sindikalnih odborov, stanje članstva pa šteje z onimi, ki plačujejo članarino v gotovini 1172, ali 76% celokupnega staleža. V prvi polovici leta je podružnica odpustila tehničnega sekretarja, ker isti ni pokazal prave volje do dela. Po^ družnica pa je razrešila tudi enega člana zaradi neaktivnosti. Člani podružnice se sej delavskega sveta niso ravno polnoštevilno udeleževali, čeprav so bili še posebej pozvani. Tudi množični sestanki so bili slabo obiskani, razen zadnje čase, ko se je razpravljalo o družbenem planu in od-višni delovni sili. Sindikalni odborniki so tudi večkrat spregledali na kaj vse jih vsaki dan opozarja tarifna politika v podjetju, ki je najbistrejši element za ureditev proizvodnih odnosov. Dolžnost novoizvoljenih sindikalnih odbornikov je, da se bodo res poglabljali v tarifno politiko in res spremljali tudi vse dogodke, na katere tarifna politika opozarja. Skozi vse leto b(/do morali spremljati tarifno politiko in pravočasno opozarjati člane delavskega upravljanja, kje so grešili in katere posledice lahko rodijo te ali one postavke. Skupaj s »Svobodo« je podružnica organizirala izlet za Dan rudarjev, 3. jul. na Mrzlico in na Dolenjsko, na Kozjak in Uršljo goro. Obiskala je tudi bolne rudarje v bolnišnici v Celju in jih skromno obdarila. Sindikalna podružnica je tudi pomagala mladinski organizaciji našega rudnika, ki je zapadla v mrtvilo. Podružnica je tudi postavila zahtevo na merodajna mesta glede socialnega zavarovanja rudarjev, družinske pokojnine žena in ureditev de-putata, da se isti ne bi štel v plačilni fond. Iz poročila nadzornega odbora je razvidno, da je bil od odborov podružnice najbolj aktiven jamski odbor, čeprav stalež njegovega članstva ni zadovoljiv in gradbeni oddelek, najboljše organiziran pa je elektrostrojni obrat poleg aameščenskega. Veliko borbenost je pokazala podružnica pri zahtevah, da se uredi delovna doba rudarja, ne glede na starost na 30 let. Prav tako podružnica uspešno posreduje v borbi za zaščito delovnih invalidov in žena, ki ostanejo vdove in niso dosegle 45 let starosti. Pri odpustih rudarjev je podružnica zastopala pravilno linijo, da se v prvi vrsti odpuste izostankarji in kmetje, ki se lahko preživljajo na zemlji, pa naj bo to njihova direktna last ali last njihovih staršev. Odpovedi ljudem, katerim manjka mogoče pet let ali celo eno leto do upokojitve pa po mnenju nadzornega odbora sindikalna podružnica ne more odobriti. V diskusiji so delegati iznašali stvari, ki s poročili niso imeli nikake zveze. Na to jih je opozoril tov. Borovšak Stane, ki je govoril o prodaji premoga, o odobrenem kreditu za kapitalno izgradnjo našega rudnika in o ostalih problemih. K diskusiji se je oglasil tudi tajnik OSS tov. Barovič, ki je med drugim pohvalil sindikalni odbor, ki je dosegel precejšnje uspehe pri prevzgoji delavcev v pravo socialistično zavest, kar se odraža v delu delavskega sveta in upravnega odbora. Sekretar OK ZKS Šoštanj, tov. Zan je dal smernice podružnici za nadaljnje delo, govoril je tudi o dolžnostih članov ZK, ki morajo nuditi vso pomoč pri prevzgoji kolektiva in sodelovati v množičnih organizacijah na področju njihovega delokroga. Tov. sekretar je tudi podal kratek notranji in zunanji politični položaj ter poudaril, da je »Velenjski rudar« velika pomoč za prevzgojo članov kolektiva. Nato so delegati z javnim glasovanjem izvolili tov. Ivana Skrlovnika za delovnega inšpektorja ter tovariša Ivana Kranjca za predsednika tovariškega sodišča. Izvolili so tudi pet delegatov za letno skupščino Republiškega odbora ter 15 delegatov za skupščino OSS Šoštanj. Izvolili so tudi poverjenika za »Delavsko enotnost«, nakar so s tajnim glasovanjem izvolili 13 članski upravni in 3 članski nadzorni odbor. Pred novim upravnim odborom sindikalne podružnice našega rudnika stojijo važne naloge, katere bo pa novoizvoljeni upravni odbor izvršil le s pomočjo vseh članov sindikalne podružnice. F. L. Razdelitev pomoči graditeljem hišic Delavski svet rudnika Velenje je iz sklada za prosto razpolaganje dodelil 8 milijonov dinarjev, kot pomoč graditeljem stanovanjskih hišic. V to svr-ho je bila imenovana komisija, ki si je ogledala na terenu zemljišča, material za gradnjo in se pomenila z rudarji in ostalimi, ki mislijo letos graditi hišice, iih spraviti pod streho in se zasilno vseliti vanje. Komisija je nato izdelala predlog o višini vsote, ki bi se posameznikom dodelila. Ta predlog je potrdila naša sindikalna organizacija, nakar ga je delavski svet na svojem zasedanju 12. februarja sprejel in dokončno potrdil. Interesentom so bile izdane odločbe in bo z njimi rudnik sklenil pogodbe v smislu izdanega pravilnika. Rudnik se bo s temi pogodbami zavezal, da bo redno in pravočasno poravnal njihove račune za nabavljen material. Graditelji hišic pa se bodo zavezali, da se bodo ob koncu leta vselili vsaj v dva prostora hišice in da ne bodo trgovali v bodoče s temi hišicami. Do sedaj je razdeljenih 5 milijonov in pet sto tisoč dinarjev. Štiriindvajset graditeljev je dobilo izdatno pomoč, s katero bodo poleg svojih prihrankov in materiala, lahko pričeli takoj z gradnjo. Graditelji so se sestali in se pomenili o skupni organizaciji nabave Rudno bogastvo Šaleške doSine in borba velenjskih rudarjev, da siga osvojijo (Nadaljevanje) Poklicni rudarji nedomačini in domačini so po kratkem času zapuščali rudnik ter odhajali v nemške rudnike na delo, kjer se je nekoliko boljše zaslužilo, dočim z zaslužkom v Velenju niso mogli izhajati. Šele leta 1906 je bila na rudniku ustanovljena socialdemokratska stranka, katere centralno vodstvo je bilo v Češki. Kljub temu ni bila ta organizacija dosti močna, da bi bila lahko organizirano zaostrila mezdno vprašanje, to pa zaradi tega, ker je podjetnik na prefrigan način omrežil voditelje te stranke s tem, da jim je dal službe nadzornikov in strelcev in jih na ta način pri delavcih onemogočil. Poleg tega pa je še podjetniku dobrodošla razcepljenost delavstva, katerega so po eni strani zavajali klerikalci pod vodstvom duhovščine, liberalci pod vodstvom raznih lažidomoljubov ter Nemci in nemčurji. V prvih letih tega stoletja sta bila sicer organizirana dva Strajka, ki pa sta se izjalovila zaradi neenotnosti delavstva. Ko je leta 1912 Daniel pl. Lapp umrl, je prišel rudnik v last Lappovih dedičev, kateri so ga tik pred pričetkom prve svetovne vojne, junija 1914 prodali takratnemu avstrijskemu državnemu erarju. Mimogrede bodi povedano, da je vdova Lappova pred drugo svetovno vojno še živela nekje v Avstriji v zelo slabih razmerah, otroci pa so se razšli po svetu, s trebuhom za kruhom. Vojna je namreč pripomogla, da od izkupička od. rudnika ni ostalo nič od tega, kar so izželi iz ubogega velenjskega rudarja. Med prvo svetovno vojno je bil velenjski rudar brezpravno živo bitje, ki je moral hoditi dnevno redno na delo ob pičli hrani in slabem zaslužku. Vodstvo rudnika ie bilo večinoma pod vojaško upravo, katera je zahtevala strogo vojaško disciplino. Če je rudar iz kakršnihkoli vzrokov neupravičeno izostal od dela, ga je na domu poiskala Vaški odbor ZB NOB Salek pri Velenju je sklical dne 15. 2. 1953 občni zbor organizacije ZB NOB Šalek. Udeležba članov organizacije ZB NOB sicer ni bila najboljša, prisotnih je bilo 41 članov od 125 včlanjenih, kljub temu pa je bil občni zbor precej živahen ter je bilo sprejetih več sklepov, katere so predlagali prisotni člani. Med drugimi so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Da se bo takoj pristopilo k pisanju življenjepisov padlih borcev iz narodnoosvobodilne vojne, ki so bili doma na območju Šaleške doline in okoliških vasi. 2. Da se bo v organizacijo pritegnilo še ostale soudeležence narodnoosvobodilnega pokreta. 3. Da se bo naša organizacija zavzela za ureditev prejemanja otroških do-klad partizanski vdovi Pušnik Heleni, ki je upravičena do prejemanja istih, pa jih doslej ni prejemala. 4. Da bo naša organizacija izvršila akcijo za zbiranje materiala za popravilo hiše partizanski vdovi Čas Faniki iz Bevč. Izvoljen je bil nov odbor in je bil za predsednika izvoljen tov. Vocovnik Andrej, za tajnika Vovk Fanika iz Pake, za blagajnika pa Lempl fvica iz Saleka. Za odbornike so bili izvoljeni: Martic Viktor, Gradišnik Ivan, Lemež Avgust, Potočnik Stane, Savinek Avgust in Brd-nik Ivan. Volitve so bile zelo živahne in so prisotni člani dobro premislili, koga bodo volili v odbor svoje organizacije. Člani so obljubili vso pomoč novoizvoljenemu odboru pri izvrševanju nalog, postavljenih pred članstvo ZB NOB. Do konca lanskega leta je organizacija štela 71 članov. V januarju 1953 pa se je na novo vpisalo preko 50 članov. Iz tega porasta članstva se vidi. da se oni, ki so bili kot aktivni borci NOB ali ki so pomagali partizanom, zavedajo, da je treba tradicije narodnoosvobodilne borbe utrjevati in jih še bolj razvijati. Na revijo »Borec« se je naročilo 8 novih članov. Iz občnega zbora je bila poslana pozdravna resolucija Glavnemu odboru ZB NOV Slovenije. P. T. Pred novo nogometno sezono materiala. Dogovorili so se, da si bodo skupno pomagali, tako da bodo šli eden drugemu delati, dočim bodo obrtniki izdelovali potrebno. Kot protiuslugo jim bodo pa drugi pomagali pri izkopih in zidanju. Pomoč je dobilo: 14 rudarjev, 5 zunanjih delavcev, 5 tehničnih uslužbencev (rudar, nadzorniki). Povprečno je dobil vsak interesent 231.000 din darovanih od strani rudniškega kolektiva. TAKO JE... Gresta dva sovjetska strokovnjaka po Pragi in naenkrat zaslišita iz odprtega okna nekega stanovanja glas iz radio-aparata, ki prenaša govor premodrega Stalina. V te besede se meša nek za-hripan glas, ki venomer ponavlja: — Tako je! Tako je! Strokovnjaka vsa navdušena stopita v hišo, da bi pohvalila zavednega češkega državljana. Tu pa se začudita, ko opazita, da lastnik radioaparata mirno čita nek roman, poleg njega pa papiga stalno kriči: »Tako je!« — Ah, oprostite — reče preplašeni Čeh. Papiga je namreč bila med vojno lastnina nekega sudetskega Nemca, kateri jo je naučil, da je tako kričala, kadar je Hitler govoril. vojaška patrola, ga odgnala na raport, kjer je dobil en teden do 14 dni aresta na rudniku, ali pa so ga nagnali takoj na fronto v »štrafkompanijo«. Te are-stante je stražar prignal vsak dan pred začetkom šihta k izvoznemu šahtu na delo. Ob koncu šihta pa jih je zopet pričakal pri šahtu in jih odgnal nazaj v zapor. Hrana za arestante je bila seveda času in razmeram primerna. Nasproti sedanje trgovine na rudniku je bila kuhinja za delavce, katerih je prišlo večje število iz fronte. V tej kuhinji se je skoraj dnevno kuhalo meso, katerega je pridno zalagal Detiček iz Pesja, ki ie bil redni odjemalec crknjenih vojaških konj iz konjske bolnice pri Gollu v Velenju. Izkazalo se je, da so bili crknjeni konji zelo redilni samo za Detička, ki se je ob njih zelo zredil in obogatel. Po prvi svetovni vojni se je politično življenje na rudniku zelo razgibalo. Precej revolucionarnega duha so prinesli na rudnik iz front vračajoči se rudarji-domačini in tujci. Pa tudi Oktobrska revolucija je imela 'vpliv na politično zavednost rudarjev. Leta 1919 so velenjski rudarji skupno s šoštanjskimi usnjarji proslavi'ali praznik 1. maja. Lahko se reče, da takšne Ze v zadnji številki našega mesečnika nam je tov. Mavec nakazal problem zimskega treninga nogometašev. Dotaknil se je tudi njihovega »zimskega spanja« in njegovih posledic. Rad bi o tem spregovoril nekoliko več. Vsak poznavalec fizkulture ve, da je nogomet ena najprivlačnejših športnih iger, ki si je vsled svoje borbenosti in dinamike pridobila med ljubitelji športa največ prijateljev. Prav zaradi tega pa terja nogomet od igralcev maksimalne telesne napore, ki jih zmore le igralec z dovršeno fizično kondicijo. In že smo prispeli na problematično točko .. . Trening! Popolnoma pravilna je ugotovitev tov. Mavca, da pravi nogometaš nikakor ne sme z rokami v žepu čakati, da ga bo spomladansko sonce zbudilo iz zimskega spanja in dobesedno prisililo na igrišče, kjer pa bo moral ugotoviti, da so mišice zalite v salo in da plesi pri zimskih zabavah niso niti primerna, niti zadostna vadba za obdržanje ali celo jačanje fizične kondicije. Razumljivo je, da je po napornem jesenskem tekmovanju'všakemu nogometašu potreben zimski odmor, ki pa naj ne bo daljši od dveh mesecev, nakar je brez,pogojno nujno začeti s sistematičnimi kondicijskimi treningi — če vreme ne dovoljuje na igrišču pa v telovadnici, kjer je dana možnost poleg specifičnih treningov za nogometaše, vaditi tudi ostale elemente splošne telesne vzgoje. To je ogromne važnosti ravno za nogometaše, ker je nogomet brez dopolnilnih športov, oziroma telovadbe razmeroma enostranski, s tendenco močnega razvoja trebušnih in nožnih mišic na račun prsnega koša in rok. Vsak pravi športnik pa mora stremeti za tem, da svoje telo razvija harmonično, ker le krepko utrjeno, skladno razvito telo, more vzdržati vse napore, ki jih nogomet zahteva od igralcev. Da bi obdržali konstantno nujno kondicijo, je potrebno, da se vsak nogometaš od sredine januarja pa do začetka prvenstva udeležuje vsaj dvakrat tedensko nogometnih treningov v telovadnici, ali na prostem, dopolnilni trening pa naj bi mu bila pozimi telovadba, za kar ima dovolj priložnosti v okviru TVD »Partizan«, poleti pa lahka atletika, predvsem metalne discipline ter vodni športi (plavanje in vaterpolo). Poleg čisto fizične, oziroma materialne strani nogometnega Izživljanja v mrtvi sezoni ne bi bilo odveč spregovoriti tudi nekaj besed o moralni strani — o liku športnika. Smatram, da je športna morala in klubska zavest osnovni pogoj vsakemu športnemu uspehu in da je najboljše športno znanje brez globoke morale in zavesti enostransko, včasih celo škodljivo, ker je povorke do takrat še ni bilo na cesti med Velenjem in Šoštanjem, kot je bilo ob priliki te proslave. Socialistična stranka je imela močan vpliv med rudarji, zaradi tega jo ie tudi takratno uradništvo, čeprav je bilo politično nasprotno nastrojeno, rešpektiralo. Ta vpliv pa je pričel sčasoma popuščati, deloma zaradi frakcionaštva med vodilnimi funkcionarji socialdemokratske stranke, delno pa zaradi takratne klerikalne politike z dr. Korošcem na čelu, ki je po drugi strani razdvajala delavski razred in ga na ta način podrejala beograjski čaršiji s Pašičem na čelu. Marksisti so se razcepili v tako imenovane Bernatovce, Korunovce in komuniste. Dočim je kumunistična partija vodila ostro borbo proti takratnemu kapitalističnemu režimu, so se frakci-onaši socialistov prepirali med seboj in s tem zbijali ugled ideje Marksa in Lenina med delavstvom. Saj je bilo glavno politiziranje v takratni dobi — bodisi pri delu, na sestankih ali v gostilni v tem, da so vodilni člani frakcij socialdemokratske stranke očitali drug drugemu napake in pregrehe. Takšni medstrankarski boji pa so seveda dobrodošli buržuaziji predaprilske Jugoslavije, kajti čimbolj ie bil delav- često vzrok domišljavosti, podcenjevanja tovarišev in raznih nešportnih izpadov, ki morajo biti pravemu socialističnemu športniku tuji. Našemu športniku mora biti najvažnejše: skromnost, disciplina, absolutno tovarištvo, globoka klubska zavest in zdravo privatno življenje. Zal je ravno pri nogometaših Rudarja — redke izjeme naj tudi tokrat potrdijo pravilo — potrebna široka kritika. Razen nekaj članov I. moštva ter nekaterih mladincev, nihče ne občuti potrebe, da bi redno posečal treninge, da bi v spomladanskem prvenstvu kar najčastneje zastopal barve svojega kluba, enostavno, da bi nudil to, kar pričakujemo od vsakega posameznega igralca in vse enajstorice Rudarja, namreč, da si pridobi vstop v I. republiško ligo. Imenujmo otroka s pravina imenom: nogometašem Rudarja manjka poleg klubske zavesti tudi sleherni čut odgovornosti do tovarišev in do vsega našega kolektiva, katerega ime nosijo in katerega zastopajo na športnem polju. Človek nehote dobi vtis, da so nogometaši absolutno prepričani v svojo nedosegljivo kvaliteto in da ne rabijo treninga. Izgleda, da jih je jesenske prvo mesto v mariborski podzvezi (katero mesto bi pri tej zavesti dosegli v republiški ligi?!), upijanilo. Ne morem biti ostrejši, čeprav vzrokov za to ne bi manjkalo. Želim le eno, da bi vsak naš nogometaš o tem nekoliko razmislil in napravil defini-tivni obračun z vsem dosedanjim ter se vsaj skušal približati liku našega socialističnega športnika. Fran j o NAJ NE BO NITI ENEGA, KI NE BI VPISAL SVOJO VSOTO V LJUDSKO POSOJILO ZA GRADNJO POPOLNE GIMNAZIJE! MLADINA IN PIONIRČKI! — ŠTEDI-TE IN SI S TEM DENARJEM KUPITE OBVEZNICO (500 DIN, 250 DIN)! VLAGAJTE SVOJ DENAR V OBČINSKO LJUDSKO POSOJILO! TUDI PREBIVALCI DRUGIH OBČIN NAŠEGA IN SOSEDNJEGA OKRAJA, BODO POŠILJALI SVOJE OTROKE V VIŠJO GIMNAZIJO V VELENJE! KINO »SVOBODA« VELENJE Filmi v marcu 18.—19. »Odšel brez naslova« 20.—23. »Veliki valček« 25.—26. »Njeno maščevanje« 27.—30. »Neptunova hči« ski razred strankarsko razdvojen in razbit, tem laže ga je bilo podrediti 7. raznimi protidelavskimi zakoni in ga zasužnjiti svojim lastnim interesom. Te strankarske razprtije v delavskih vrstah so bile posledice »Obznane«, ki jo je izdala vlada 29. decembra 1920, s katero je bila zabraniena Komunistična partija, ki je bila res prava voditeljica in avantgarda delavskega razreda Jugo-goslavije. Odslej je bilo poštenim bor-cem-komunistom delo med delavstvom zelo otežkočeno. Vendar niso klonili ter so borbo še zaostrili s svojim ilegalnim delom. Uradništvo na rudniku je sicer bilo slovensko, dočim je bilo v bivši Av-stroogrski večinoma nemško, vendar delavci od njega niso imeli kaj pričakovati. Kot sem že prej omenil so bili uradniki klerikalno ali liberalno na-strojeni, kadar je pač slučaj nanesel, ob spremembah vladnih režimov. Da so si ustvarjali obstanek na rudniku, so klonili vsakokratnemu vladnemu režimu in je na ta način ostajal sovražnik bivših jugoslovanskih režimov le de-lavec-trpin. (Se nadaljuje)