Vaš dolar je majhen,
toda cene jako visoke,
. . V M. S^jfr*
ibtodejo izdelovali v tej tovarni. Tovarna 6>t*el Car Co. je povečala svoje poslopje. Sploh bo vas Buclid v kratkem času najbolj vaižtto tovarniško središče v okolici Clevelanda. Mnogo stotin* rojakov je kupj-lo izadtmje časien taim lote, in uredništvo tpriporolča vsakomur, kdor ima denar na raz-ipolago, da kupi flot sedaj, kajti vrejdlnost teh lotov že .danes raste in bodejo loti tdkom dveito, twh lot, najmanj trikrat Več vredni kot danes. Lote lahko kupite od Mr. Garapi-ca, Dill Rd. Euclid. Glejte v oglas.
—'Med našimi ljudmi se je raznesla govorica, da je sedaj zopet mogoče pisati pisma v Avstrijo. Govorica je prišla, ker so brali foalpačno poročilo v new-yorštkein dnevniku Mnogo stotin ljudi nas je nadlegovalo in vprašalo, kaj je resnioe> na tem, nakar smo vprašali v Wa^hingtomtu, in db-bili smo sledeči odgovor: Gospodje! Jialko žal mi je nazna-niiti, da je vlada -prepovedala vsako pismeno zvezo s civilnim prebivaktvom v centralnih državah. Mogooe se to spo-zneje predrugači, toda bodite toliko prijazni in povejte vsakomur, ki vas vpraša, da j6 za sedaj vsaika pismena zveza <z Avstrijo rHemogdca. S spoštovanjem W. N. Castle — Iz tega vsalkdo lahko sprevidi, ,id<a ne more nihče (pisati v stari kraj, dokler ameriška vlada drugače ne odlogi.
—Cenjenemu občinstvu s« ntt/jinjl»tta bodejo vse mesnice v Clevedandu od I. okt naprej zaprte vsako sredo popoldne skozi celo letp. . —Dr. Bled, št. 20 SDZ priredi v šolskih prostorih Idine 30. sept. veselico. Olanstvo Zveze kot tudi drugi Slovenci so iptrijazno vabljeni.
—V Clevelandu se je ustanovila podružnica organizacije, tki se imenuj^ '^American Association of Progressive Medicine", (katere organizacije namen j^ usmrtiti stare, bo-lehne in nadtež<ne ljudi nemudoma. Kdor je star in bolehen in ne vdč raben za življenje, tega bpdejo usmrtili, kakqr želi ta organizacija. In sicer pod sledečimi pogoji: Najprw> mora dotična oseba sama kfovoli-ti, da se usmrti ali "ubije". Potem mora usmrtitev sodni-ja dovoliti in zbor treh zdravnikov. To so pravila te organizacije, katera pa morajo biti potrjena tprej od raznih državni/h postavodaj, če, se hočejo spolnovati.
—iZaficaj se bo volilo letos dne 6. nov ? Jako jiimogo stvari. Prvič je trelba voliti župana in ž6 councilmanov. Nadalje več sodnikov. Voliti je treba, ali naj se prepove v državi Ohio prodaja oplojiniihl t>ijač ali naj ostane pri starem. Violiti je treba a'li m<aj dobijo iženske volivno pravico. Ali dovolijo državljani $3.000.000 izkllatktav da se upelje nova kanalizacija v Clevelandu. En milijon dolarjev za novo bolnišnico. Nadalje se namerava izdati $1. 500.000 da postavi mesto svojo lastno i'^delovalfwco za led. 'Councilman D am m iz 23. var-de je v pontdeljek v mestni zbornici ponovno predlagal, da se d/otvoli $60.000 za mestno kqpališče V skavenski naselbini, tdtcDa dobil je fle 14 glasov, dvanajst je glasovalo nasprotno. Demokratje nefcejo nikakor glasovati za 'kopališče .v aloven-sfci naselbini.
—V Clevdainidu se vrši konvencija veteranov iz špansko*-ameriške vojne. Ko odidejo zadnji vojaki iz Qevdanda, bodejw ti vetjetrani skrbeli zaj javni refi! in mir v Clevelandn.
Zakaj »o živila draga?
Koliklo je (pomagala zvezina Idontrola iivil, gibamije da) se farmarjem preskrbi mnogo delavcev, vaš vojni vrt, da so se anižale cene živilom ali da se je zvišala zaloga, prokukt živil?
Dokazi, zagovori, ugovori, zakaj je draginja so talko različni, kolikor je različnih ljudskih glav. Vsak Idblži druzega. Toda vsi skupaj pa vemo samo to, da je draginja, da je treba plačati, visoke cene, če hočemo dobiti živila. Sedaj, v jeseni je sicer ta ali druga stvar poceni, tbda meso in ndkaj živil, ki so neobhodno potrebna za vsakdanjo hrano, je še vedno tako dragiih, da jih kupujemo le po malem, le tialiko, kolikor v resnici potrebujemo.
Vse kaže, da cene živilom ostanejo na visoki stopnji. Mi lahko uživamo kar hočemo, če imamo žepe kfcxvolj široke, da plačujemo. IVsega je dovolj, samo če smo (pripravljeni »plačati.
Kakor v vsakem večjem mestu1, tako se je pojavilo tudi v Clevelandu spomladi prizadevanje, da se zniža draginja. Štiri glavne točke so bike, od (katerih srna pričakovali pomo-Iči. Vsr smo se podali z veseljem na delo, v naldi da pomagamo javnosti in samim sebi znižati draginjo in dobiti za svoje poštene dolarje pošteno in obilno blago.
IČetveno gibanj za od<pravo draginje je bik>:
1. Reorganizacija tržnice, 2. ustanovitev pet novih tržnic, 3. (prizadevanje oblasti, da spravijo dijake in druge mlade mestne ljudi na farme, da •pomagajo farmarjem, ki niso mogli doibiti Hfelavcev, 4. mestni vojni vntbvi. In) koliko je vse to znižalo draginjo? Ali je

bila mestna vlada dovolj skrbna in delavna pri kontroli živeža? Ali se je delo zanemarjalo? N
Kar se tiče reorganizacije mestne tržimice, ni bilo skoro nobenega napredka. Vodja te reorganizacije, Geo. P. Sam-man, se je sam izjavil, da je njegova komisija delovala šele tri tedne. Nekaj cen je padlo, toda v ostalem je vse pri starem. "Zakaj šo čeme živežu talko visoke ?" ®o vprašali Sam-mana. ^Kadar so cene visoke," je dd&ovoril iSammam* "tedaj je jalko malo blaga na trgu. Ali pa je mnogo blaga in veli-kio odjem ail cteiv. Kadar farmarji vklijo mnogo ljudi, vse željne kupovati pridelke, tedaj dvignejo cene, v mnenju da -prodajo laihko za vsako ceno, kiet je veliko odjemalcev. Kar se <pa tiče prodaje živeža potom grocerij, je stvar sledeča: ^Grocerji imajo štiri vrste odjemalcev. Recimo, da so ti oldjjemalci Mrs. A. B. C. in D. V trgovino pride Mrs. A. in kujpi za en dolar hrane. Ona plača z gotovim denarjem in nese sama domov. Zato dobi od grocerja nekoliko ceneje. Vsega skupaj je vizela v enem mesecu za $19 blaga, plaJčala je vse sproti^ in odnesla domov.
^Druge vrste odjemalec je Mrs. iB. Tudi ona pride v pro-'dajalno, kupi 'živež, nese kupljeno sama domov, toda ne plača takoj, ampak se zapiše njen |dblg v knjigo. Na konec meseca znaša njen dolg $19.00. Grocer ji bo račun^ <jŠMt procentov ker je moral dajati na račun in čakaiti na denar, tofej ji bo računal še $1.90, kar znese $20.90 na mesec za celi račun.	*
"Tretji slučaj: Mrs. C. pride v trgovino^ naroči blago, toda ne plača niti ne vzame s Dalje na drugI strani.
Člani J. W, W. so skušali
zanetiti splošno revolucijo.
Enid, Okla., 25. sept. — O-gromna revolucija je bila namenjena Zjed. državam od strani Industrial Workers of>J the World unije in sličnih a-narhistioniih organizacij. Namen te revolucije je bil poži-gati manjša mesta, v velikih mestih pa prirediti punte, stra-hovati vlado, postreliti^i^d-nifke in policiste ter zalegi z grozovlaldb brez primere v zgodovini Zjed. držav. Tto je prišlo na dan po izpovedi Will Hoovierja, enega izmed pun-tarjev v državi Oklahoma, ki je bil udeležen pri ogromntih izgredih, prirejenih v tej državi ob priliki klicanja vojaških novincev v armado.
Will Hoover se jie izrazil ,da so imeli voditelji I. W. W. načrt, /dla organizirajo 2.000.000 moških v puntarsko armado. Najpadli bi izdelovalnice orožja, si zasigurali puške in stre-ljivo in nad 100.000 funtov dinamita bi imeli na razpolago. Predsednik Wilson in posamezni guvernerji raanih držav bi imeli toliko opravila.za lastno dbrambo, da ne bi imeli dovolj časa pioslati organizirane vojaške sile proti puntsarjem poleg tega pa bi tudi revoluci-jonarji iz Meksike uitftrlt na ameriško ozemlje, in načrt, bi se popolnoma posrečil.
Seattle, Wash., 25. sept — tu je bil prijet J. E. Wiggins, vodja puntarjev v državi Oklahoma in tajnik "Delavske razredne uniije", ki je (priznal, da je u»i£iL mnogo mostov in
nadalje, da je požigal v Okla-ihomi več šolskih poslopij, in da je organiziral zamorce v Dewas in Kusa, Okla. Hujskal je te zamorce, da se ustavijo državnim oblastem in naj se me dajo prisiliti v vojno službo. Vlada je v sflerbeh, kajti Wiggins je 'bil za strežaja v vojaškem taborišču v Camp iLewis, Americaii Lake, Wash, in se vlaldla boji da j a zakrivil kalk zločin v svoji službi, kar se sedaj preiskuje.
Abile, Tex., 25. sep»t. Tu je vlaida prijela Ed. Goodmana, in Franka Bolt, ki sta oba ob-dloilžena, da sta ščuvala farmarje in delavce naj s^ uprejo splošni vojaški dolžnosti m naj se z orožjem dvignejo proti vladi. Uradniki '*Farmarske in Delavske Unije" so priporočali svojim članom, naj se dajo vpisati v armado, toda naj po-strelijo vse častnike, kakor hi tro so v armajdfi.
Washington, 25. s<ipt. Vlada je dantes naz»nanila, da bo začela s skrajno drasitičnimi sred-.stvi napram vsem, ki pridigajio vstajo in punt proti obstojnim postavam. Člani I. W. W. znane anarhistične organizacije, ki pridejo v iprvi vrsti v po-žtev. Amerika ima že na-d $100 000.000 škode radi agitacije te »nevarne in zločinske organizacije, Ikri na vseh mogočih krajih uničuje tovarne, pridiga vstajo in tako zadržuj« ameriško vlado v njenem boju za svobddb in demokratizern. Večinama
Paraguay tudi proti Nemčiji?
Ascunsilon, 215. sept. Eduar-, do iSteherer, bivši predsednik paraguay>ske republike, je dahneš resigniiral kot senator pa-ragiuayslke-ga kongresa kot v (protest, ker namerava vlada tptt-ekiniti ld5ploma<tične rajzme-re z Nemlcijo. Zloglasni nemški -poslanik v Argentini, grof Luxburg, je posloval tuidi v Paraguay ski republiki. Paragu-ayska republika bo sledila zgledu Argentine. Če napove Argentina vojno Nemčiji, jo napove tudi Paraguay.
Republika Urugay.
'Montevideo, 25. sept. Uru-gayski kongres je bil sklican k posebnemu zasedanju, da sei posvetuje o prekinjen ju diplo-matičnih raizmer z Nemčijo. Tudi urugayski kongres se bo ravnal po vžgledu Argentine. Vlada ibo pri otvoritvi kongresa naznanila svoje vzroke, zakaj naj se prekine vsako poslovanje z Nemčijo.
Argentina je za prelom. Buenio® Aires, 25. sept. Poslanska izbornica argentinskega kongresa je danes iz 53 glasovi proti ii8 odobrila^, fdb prekine predsednik Irrigoyen vse diplo matične razmere z Nemčijo. Predsednik Irrigoyen je bolj. miroljubnega značaja, in se ne ve, če bo v resnici prekinil vsa ko zvezo z Nemčijo. Toda ljudstvo je tako razburjeno, da ga bo najtbrž prisililo k temu koraku. Jutri namerava prirediti velikansko demonstracijo pred predsekltaiško palačo. Delavski nemiri v Argentini.
■Poleg politidme zmeden/osti v republiki Argentini, ipa je prišlo sedaj na vrsto delavsko vprašanje. Po celi republiki je nastal generalni štrajk, in niti en vlak' ne voži v glavno me sito, kjer je'le toliko živil, da ljudstvo sihaja do sobote. Via da je poklicala v sluižbo vse vojaštvo, ki ibo sknbeilo za promet. Vojaki bodejo vcxji'li vlake, in vlada namerava proglasiti obsedno stanje po celi republiki. Vlaldla jet dobila naznanilo, da so se Štrajkarji v Santa Fe posvetovali iz ondotnim nemškim konzulom, in da je nemški denar povsotd viden pri štrajkair-jih. Iz štrajlka zna nasitati revolucija, če se vladi ne posreči narediti mir.
Siam podle armado.
«(London, 25. sept. 'Siamska vlada je danes razposlala oklic na inarod, naj se prostovoljno javijo osebe, ki so voljne iti na francosko fronto. 5000 oseib se je piVi dan oglasilo.
Bombardiranje Londona.
LonMIon, 25. sept. Trijet oddelki nemških zrakoplovov in Zeppelinov so bombardirali mesto London in predmestja. Tri ure je trajalo bombardiranje, tekom katerega je bilo ubitih 15 žensk in otrok in ranjenih najd 70. iV Londxmu se je smatralo, da so hoteli nenuslki zraikoplovci 'bombardirati vojašnico ameriških voja;-kov, toda niicesar se net ve gotovega o tem. Ne poroča se uriti, Ice so zavezniški zrakoplovi v proti-obrambi uničili kak nemški zrakoplov. Nemčija hoče 87 bilijonov.
Amsterdam, 25, sept. CiiUou-liar, ki ga izdaje pan-german-ska organizacija* po vsej Nemčiji naznanja, da bo Nemčija potem, ko je idbbila vojno in popolnpma zmagala nad sovražniki, zahtevala od svojih nasprotnikov $87. 500.000.000 vojne odškodnine. Nadalje da - "emčija obdržala Belgija
del severne Francije, m-esto Calais in Boulogne, belgijski Kongo, Kanarske otoke, Tunis, Moroko, Azorske otoke, Madeiro in Gibraltar. Argentina se pripravlja na vojno.
(Buenos Aires, 25. sept. Argentinska vlada je zajpovedala, da se organizira argentinsko vojno brodovje neniukfoma. Poleg tega se je pričel v Argentini generalni štrajk na enajstih želetznicah. iNiti en vliak ne prihaja v Buenos Aires. Splošno se smatra, da so inemški agentje povzročili ge-nealni štrajk, da (bi tako obrnili pozornost vlade od siptlošne1-ga položaja. Argentinska vlada se pripravlja poslati dve diviziji vojaštva* na evropsko fronto.
Kaj je z rusko revolucijo ?
Petrograd, 25. sept. Stališče ruskega ministerskega4 pred sednika Kerenskija je v nevarnosti. Dočim kapitalistične stranke obtožujejo Kerenskija n'eprevilnosti in neiskre nosti, pa >ga napadajo tudi bo-ltjševiki ali stranka rajdlkalnih socijalistov. Ta stranka očita Kerenskiju, da se je zarotil z generalom Kornilovim, ida uni či petrogradski proletarijat in z vojsko izaduši vsako nadalj-no gibanje koncila vojakov in delavcev. Baje se na!haj(a Ke-renski v skrajni zadregi, Rusiiji preti npva notranja revolucija.
Kornilova revolucija.
iRadikalni socijalisti doližijo Ker6nsknjai, da je nameraval v družbi s Kornilovim razlclicati diktatorsitvo nad vsem ruskim narddlom, z vojaškimi loettami na/pasti koncil vojakov in delavcev, zatr^ti delavsko organizacijo in sebe proglasiti za
Jekleni trust zniža cene.
Washington. 25. sept. Oene jeklenim izdelkom so se dahes znižale za polovico, potem ko je Wilson odobril načrt, da vlada jeklenemu trustu nei bo plačevala mic več kot je prav. Cene jeklenim izdelkom se ne bodejo znižale*samo za vladna naročila, ampalk tudi za privatnike in zaveznike. Poleg tega pa je ameriška vlada zahtevala okl(jeklenega trusta, da kljub znižanju cen svojim produktom ne smet znižati delavske plače, ampak morajo ostati iste. Ameriška vlada je prepričana, da četudi jekleni trust zniža cene svojim izdelkom za polovico, da bodejo delničarji trusita še vedno dobivali najmanj 8% od svojega Idlen^rja, kar je pravično, Za primero naj povemo, da je jekleni trust prej računal sledeče cene: Železo tona $58, sedaj samo $33, jekleni drogovi prej $irio, sedaj samo $58, jeklene plošče iprej $220, sedaj samo $65, itd. Iz teh cen se vidi, kako ogromne profite so delali jekleni tru-sti iz sedanje vojne, vidi se pa tuid/i, da če vlada bdce, da tru-stom izbije vse cene in da prodajajo po ceni, kakoršnja je pravična za vlado, odjemalcem in napram delničarjem kwimpa-nije. I^oleg tega se naznanja, da je jekleni trust sklenil povišati za 10% plače vsem delavcem v službi te kompanije. Povišanje plače zadene 200.
000 delavecev. ,
»fsLi , " '.■•"...

JfTJW	I I Mb I I I I	■ w I t I
I dSb	I I ■ !■ ■ ■ ■	■ I	o«|J?
!P*Br M	_ m Mm —. A ^____■ _ ^^	I«su«a tkm Hm«« a Wf«k.
The best Mwitoaf medmua	U> j j ^H ■ ^BH^ m mm H ^Mk ■ VHP	M w^A HJffinH H V I ruri* I	net Qi
I	lAjilf wil^ll 11 IWlA	IM lili III Jm nian Societies and Orfani-
V1;" 4 I ■■■ in »parK«	< I Z ■ ■ ■■ ■f™ ■ ■ ■ MK ■	■■■ H ■ ■ ■ ■ ■ VB ^m ■ ~	" —'	I T	I
ialangMM onlf^	• 1 ||| V 1 .lil I II |Al|l|S	fill |l A| ||1|| MtfwH,
VIV v Vlililllvl 11%	L 1111V1 lllll
)1-L--—J| W w	l1	J1
1	NEODVISEN U8T ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.___
ra. ■■	■ 1 • ---
{Lo TI2 ' '	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPT. a6th 1917.	* LETO X. — VOL. X
I ***•	Ail..
Paraguay in Uruguay proti Nemčiji
-r~r
Dve nadaljni južno-ameriški republiki nameravate prekiniti razmere z Nemčijo. V Argentini je nastal generalni štrajk železniških delavcev. Nemci so potrošili milijone^ Na evropskem bojišču je mirno.
vladarja, Kornilova pa za vrhovnega poveljnika. Revolucija generala Kornilova baj'e ni bila nič druizeg"a ikot skrivna pomoč Kerensikijti, da se obdrži na vrflmmcu vlade. Socijalistična vlada v Rusiji Tekom šestih mesecev, od-»kar je sooijalistiicna vlada na | krmilu v Rusiji, je rusko Ijiud-stvo tako zabredlo v mizerijo, ikakor se porota iz Petrograda, |(Ha ljudstvo že v resnici ne ve, kaj bi počelo. Od revolucije je 1 'bilo pričaldovati najlepšega us-peha in napredka, toda danes je v Rusiji iživljenj« veliko ,gorje kot je bilo pred revolucijo. Ljudi zapirajo v ječe kot prej, preganjajo jih na vseh icancih, in neprestano se vršijK* 1 cestni poboji med vojaiki, tlija-iki, delavci in meščani, živeža | ni nikjer, nemšlki agentje n'®-j moteno pridigajo v korist l zjerja po vseh javnib shodih, J Vlada ne stori nobenega koraka niti za vojsko niti \za civilno prebivalstvo. Ruski list j '^Rijdc" povkBarja, »da se bližajo ; Rtusiji ravno isti časi, (kot ira jih imeli . Francozje za časa strahovlade ikonnutiistov in ja- * kofoincev.
Albanci so zmagoviti
Pariz, 25. sept. G led« bojev ^ na balkanski fronti, se poroča j iz francoskega vojaškega ura&Jj da sledeče i "V
tilerijsjki boji. Albamdcc toera so pod vodstvom Essad paie ' dne 20. sept. naskočili močno;|| utrjen aivstrij®ki tabor v Skum l bi dolini ter so porazili Av-^ strijce popolnoma.. 422 nera-® »njenih Avstrijcev je bilo zajeli
Angleži dobili 3200 ujetnikov.
Lonldbn, 25, sept. Uradno poročilo angleške vlade se|S glasi: Nemci nadaljujejo s sh| lovitimi napadi proti postojan-^ kam, (katere smo jim prffflj ikrart'kim odvzeli. 16 tnemakUiS napadov je bilo včeraj odbl- | tih. Od 20. sept. smo ujeli Vp Ypres okolici 3200 Nemcev, | med njimi 60 Ičastinikov. Od^ pondeljka naprej vlaldla sta|M$fl vreme na fronti, kar ovira na-1 daljne operacije. Nemška arti- | lerija je jako živahna v Ypres scBctorj-u, toda naši topovi .jI; temeljito odgovarjajo.
Na laškem bojišču.
Rim, 25. sept. V Marmalada crfkolici smo sprožili včeraj pod" • zemeljsko mirto, ^tero doligo časa pripravljali. ploaija te mine nam je poma- ^ gala, da smo zasedli dvoje g sovražnikovih postojank, 'ka-.j tero smo prej napadali 3 txK£|j sec. Na Banjšica planoti so Avstrijci (koncentrirali svoj artilerijski ogenj iproti našim novo pridobljenim ^postojankam, | nalkar je sle<lil infanterijski na-paldl, ki je bil odbit zvelikimi zgmbami za Avstrijce. Sicer ni ;
rtoibetnih večjifli bojev na fron-, ^_
—Seja (Slov. N. Čitalnice sel vrši v četrtek, dne 27. sept, ob | 8. uri zvečer. Ker je seja veli-Ike važnosti za napredek Čitalnice, se pričakujte polnošte-vilmie udeležbe. Več v naznanilu na tretji strani.
—Detektiv Van Uum in člani privatne tefetektivsike organizacije so v torek zvečer arv • tirali 27 oseb, ki se niso prijar. vile vojaški sluibi. Osem so | jilh aretirali v weki dvorani na aoo Lalkesidt> ave devet v neki dvorani na St. Clair ave. in E. 63 St. in 8 v hotelu Salva-
L? —I>ne I. oktobra se iprične il |s podpisovanjem novega voj- 1 l^ega posojila. Vlada naša v j Wiashingtonu zahteva $3.000 I 000.000 iptosojila od svojih dr- 1 I žavljanov. Cleveland je mesto, « kjer je skoro največ domoljubnih državljanov. Pri prvem posojilu za vojno je ipcišlo na Cleveland $45.000.000 vojnega posojila, ljudje so podpisali 1 I\ $67.000.000, ali za $22.000.000 več kot je bilo treba. 114.000 pOevelandičanov je podpisalo < f prvo vojno posojilo, pričakuje I se, da bo sedaj najmanj 200. |jooo Clevelandčanov podpisalo ; Vposojilo. Pri drugem posojilu č se «pričalkiuj%, da se zaditetva od I Clevelanda $65.000.000. V ! pondeljek Idlosipe v Cleveland tajnik zvezine zalkladnioe Mr. Willam Gibbs McAdoo, iki bo }': imel v Clevelandu1 prvi govor f ■ raltW Liberty posojila. Kampa- 1 f nja za drugo Liberty iposojilo bo trajala od t. okt. do 27. oktobra. Liberty posojilo se bo lahko Ikupilo v stotah $50, I $100, $500 m naprej. Vlada plačuje 4 procente obresti od i toga (posojila, in (^denar se izplača v 30 letili nazaj, če pa I jioče' kdo denar prej, lahko po-l gojilo iprddia banki, borzi ali S prijatelju. Obresti prvtetga Liberty posqjila so znašale P a sedanje obresti g>a znašajo I 4%. Vsi oni, ki so kupili prvi ' Liberty bond po 3y2% obresti, sedaj 'lahko zamenjajo svoj idonar na 4% fobnesti. Termin I za plačilo je skdeč: Kdor vzame $50 Liberty bond plača talkoj 2% ali 1.00,, potem
i 14. dec. plača $20 in 15. janu-1 a-rja 1918 iplača $20, skupaj , $50. Sanke bod^o dajale svo-I; jim uložnikom posebne ugod-nosti za nakup Liberty bon-!, dov. 8000 zastopnikov je pri-1 pravi j enih brezplačno delovati, Idbikler niso vsi bondi prodani. Vlada pričakuje posebno od ne-anglle&kih narodnostij, da se s čim večjo resnostjo udeležijo nakupa Ibondov. Vsako l -dnuštvo vsak klub in orgamiza-i cija bi morala kupiti te bonde.
Poleg tega, da so bolj varni I kot denar na banlkn, pa ima vsaika oseba, ki (kupi talk bond, J jzavest, da pomaga svet osvoboditi tiranstva in povzro-I čiti, da se naseli stalni mir po f celem svetu iza večne čase. Za 1 fdain<es zvečer, t. j. v sredo, 26. 1 sejptt. je sklicano zborovanje vseh predsednikov vseh dru-| štev, časnikarjev in voditeljev naroda v trgovsk>o zbornico, I Ob 8 uri zvečer, da se izpopol-I mi organizacija za čimvečjo I agitacijo ibondov. 'Prosi se, da nso vsi udeleženi, f: —Dr. sv. Antona Paduan-f slloetga v Newbitrgiu priredi v r nedeljo, 30. se<pt. ob 4. ipopol-I dne v Mike ^Plutovi dvorani j^oHliodnico vsem oniVn društve-I nim fantom, ki odidejo 3. okt. f k vojalkom. Vstopnina je pro-I srta in občinstvo prošeno za ve-liiko udieležbo.
—Lepo poslopje slovenske I istavbinslke in posojilne družbe feje sedaj skoro gotovo in se v 1 (kratkem začme s prometom. ipNamen tdru'žbie je dajati poso-j Jila na hiše in opravljati druge gos<podanske posle. V družbi so sami Slovenci. Društve-ni urad je na 6313 St. Clair
||~~£a tobalk ameriškim vojakom so darovali : Po 25c M. I iSetnikar, M. tjuknar, Zgajnar, * F. Zalcrajsdk, A. Ojgrinc, po inpc Sipi, iKtižnik in Lozar, skupaj $i-55- Zadnjič -izkazano ■$26.75, danes $1.55, skupaj
—iV EuriWu so zaJčeli z zidanjem move tovarne, kjer bo (zalposljiepih, potem ko bo tovarna gotova, 2000 delavcev. Balkreni in železni izdelki se
Mresti prihodnjega, Liberty
Bond znašaj« Miri odstotke
mar oemeje kot grocerji?" je vfprašanje. "Nekoliko seveda," je odgovkxr, "toda kupiti morate mnogo in nositi sami domov/
Kaikšne so čeme v grocer i-jah, Ikakšuve so v tržnicah? To je jako zanimivto vprašanje. Upoštevati moramo, da se gne tii za cene -na višje 'količine, ne na drobno. Posebno sedaj ob Času, ko gospodinje pripravljajo živež za zimo, prefer v i rajo, kuhajo in ikonservi-najo. Tu podamo tabelo, po čem je blagici na tržnici, in po čem ga igrocer prodaja. Dejstvo je, da grocer letos nima toliko zashužflca pri svojem blagu (kot druga leta. Kajti ljukUje večinoma sami ikupujejo ma tržnici, farmarji lahlko pro-»dajic« vse, in grocer mora kupiti ipo isti ceni kot odjemalec. Pri navedenih cenah vselej smatrajte prvo oerooi, iza katero se kupi blago na tržnici, drugo ceno pa pri grocerju:
Kromipir, bušel od $i.6o¥do $1.75 na tržmici, pri gHocerju $1.80. Tometoes, pol bušlja $1.25, pri grocerju $1.35, pesa iploil bušlja 50c, pri grocerju 50c fižol na tržnici pol bušlja 85c, pri grooerju 95c, itd.
Opisali smo v tdh vrsticah kalko se (prodaja na tržnici in iv grocer i j i, nam vsem šo znane cene, 'ki danes prevladujejo, toda jasno nam ni, aaikaj se (prodaja danies n, pr. ew besket •tomettaies po $1.35 centov, tib-čini smo plalčevali nekaj let nazaj (po 35 centov za (besket, zafiqaj je iducat klaruznih štor-žov, zia /katere smo včasih plačali 10 centov, danes po 315 c? Na ta v-prašanja mam tipično odgovori Mr. Saturnom1:
"Vzemimo toreik ikot tržni dan. (Na tržnici je 5000 beske-tov tiomctoes. Toda vprašajte vsa'loegia farmarja, ki je vozil neka} let na tržnico, pa vam bo povedali, da je bilo pred leti ob istem Icasa* ido 20.000 be svetov tometoes na trgu. In tiedaj je bilo veliko manj ljudi v mestu kot danes. In kakšno h ramo so včasih ljudje imeli. Le vpnasajte Idlelavca, ki je hodil pred S ali 6 leti v tovarno, kaj je dobil za svoj* opoldanski lunč, Ikiaj dobi pa danes? Kos Iknulha, jabollk ali enacega, toda danes? Koikoš, šunikia, slanina, pečenje, itd. Veliko denarja je (pač v pnoimiefcu, im ljudje ki so izasluižili po ffii.$o nadan, zaslužijo danes $4 ali $5. In kakor hitro Gutijo prodajalci živeža, da imiajo ljuldije denar, halo, poviša se cena živežu."
tin kaj pravijo farmarji nadalje: "Mi farmarji smo letos na vladni poziv se izvanredmio trudili, da obdelamo vso zemljo, ki smo jo mogli. Mi smo rabiti več orodja, več semena, več delavcev. In včasih smo dali delavcu 50c na dan in ihrano -ter stamovamje, danes ipa <me moremo dobiti Idtelavca izpod $3.00 na dan in prosto Imuno. Well, to nas velja silovito denarja- Kako moremo zahtevati 35c za <besket tometoes n. pr. danes, ko plačujemo $3.00 delavoem na dan, do-čim smo jim iplačevali 50c na dan? Zakaj bi delavci več dobivali plače, mi farmarji pa prodajali (po isti ceni? Zakaj mestni ljudje la-lrko zapravijo 25c na dan za žganje, a \kiikajo .kot sam vrag, >ka|dtar se zahte va 25c za živež?
(Daljne prihodnjič.)
T h'
^p	j
šili Uardanele.
sledečo, ja'ko zanimivo vojno skico je napisal George A. aduneider, ibivši korešpondent Associated Press v Carigradu, in bivši stotnik axtilerije 1 bu.rs>ki vojni. Skica je bila pri občena v "New York Times" dne 23. sept. 1917.
Dva najbolj pomembna dne va evropske -vojne sta bila 18. in 19. omare leta 1915. Dne I<8 marca je zaveznico brodovje priredilo glavni najpad na zunanje lUitrdbia Dandanel, ki tvorijo vhtod k Carigradu, in drugi dan so zavezniki naredili ogromno napako.
•Ce bi zavezniško 'brodovje 19. marca, 1915, samo eno uto dailj bombardiralo turške (dar-■dJanelske utrdbe, bi bile sledin-jie prisiljene umolkniti, kajti Turkom je absolutno zmanjikalo streljiva, in morje, posejano z minami, bi se laihlko sčisfcilo do večiera, nakar bi drugi dan zavezniško ibnodovje pripljulo pred Carigrad.
Ko je solnce 18. marca 1915 zatamilo, in zavezniško bro-dov radi »teme ni moglo vdč streljati, jiei .ostalo turšikim baterijam v Dardanelah le še 27^ topovskih krogelj, katere 'projicirajo jeklo na bojnih ladijah. Sedemnajst teh krogelj se je naslajalo v for tu Anadolu Ha-midijeh in dleset ikrogelj v for-tu Rumieli Medjidieh, vsega skuhaj 27. In če pomislimo, da so turšikiei baterije izstrelile •dne 118. marca okoli 300 teh krogelj na zavezniško brodovje, in da je izmed teh 300 zadelo svoj cilj le kakih 6 krogelj, itedaj vemo, da zaveznikom ni pretila nobena nesreča več od strani 27 topovskih krogelj iz turških fortov.
Kaiko 50 se zavezniki bdrili pri DaHdteuroelah, o tem .hočem podati malo skico,iker kot dopisnik Associated! Press v Carigradu, sem bil priča vsem bojem v <lardanelskih utrdbah.
Turške baterije v fortih Sid-il-Bahr in Kum Kale, ki so branile vhod v Dardanele, so bile razbite od zavezniških topov zad.iji ited'en meseca februarja, 1915. Te turške (baterije v omenjenih fortiih so bile oborožene s Kruppovimi topovi 35-S centimetrov, kateri topovi so bili ja'ko starega izdelka. (Metali so ikroglje na razdaljo 14.500 metrov. Turki so bili jako na slabem s svojimi topovi, kajti ti topovi niso mogli 'dbseči zavezniških ladij, ki ,so z lahlkoto Streljale ma 15.000 metrov razxlla'lje, dejstvo pa je, da so zavezniški topovi obstreljevali Sid-il-Bahr im Kuni Kale forte z razdalje 16.000 me trov, toda da jih niti ena turška! kroglja ni mogla zadeti. Turikom ni preostajalo druze-ga kot počakati, »kdaj se zavezniško brodovje približa. Zavezniki so se iparkrat tesneje (približali turškim fontom, toda so kmalu sprevideli, da so v razldialji veliko bolj varni in obstreljujejo turške forte, ne da ihi jim šlo za kožo.
iRazven baterij, ki so se nahajale v turškem fortu Bski-Hissarlik, bi zavezniško bro dovjie lahko prisililo ik molku vse <Urtvge turšike forte z direktnim in frontalnim ognjem. Šlio se je le za vprašanje časa i municije. Fort Ertogrul je padel prvi, in ko j>e padel ta fort, je bila usoda drugih zapečatena Druigi forti so bili: Orohani-eh, Kuni Kale, iSid-il-Bahr in Eski-Hissarlik, kajti fort Ertogrul je 'bil najmočnejši turški fort, ki je branil dohod v notranje dardanelske morske ožin«.
Toda ko so bili ti forti prisiljeni k molku, pa zavezniško brodovje ni skoro ničesar doseglo, niti toliiko kot se je pri čakovalo. Zavezniško 'brodov je ni moglo ponoviti iste metode pri bombardiranju zunanjih fortov v Dardlanelah, keT zaliv Erinkoi, kamor so morale dospeti zavezniške ladije za uspešno bombardiranje, ni dopuščal ladijam mnogo manevriranja, kajti dardanelska morska ožina je tam najbolj ozika Dokler se je nahajalo le mal vojnih ladij v tem zalivu, so lalhko zavezniki operirali po
-manjkalo prostora za svobodno manevriranje. To trfora" mo omeniti radi vloge, katero
so igrale tunške havlbice na Ainiatolskih gričih im na Galilejskem polutoiku.
Pomniti moramo, da obrež ne baterije morajo le tedaj i meti gotov cilj, če •vojne ladije ki obstreljujejo te obrežne ba ttetije, stojijo pri miru, ker sicer so baterije prisiljene neprestano menjati svoj cilj. O fcrežnim baterijam je silno teš-ko zadeti memirno ladijo, ki plove semimitja, dočim je vojnim laidijam veliko lažje streljati na obrežne baterije, ki so na suihem, in torej nudijo dober cilj napadalcu.
Toda na drugi strani pa moramo priznati, da neprestano premikanje la'd'ij ne daje ladijskim topovom točnosti za streljanje, kljub velikim optičnim ap»araitom, ki so danes na razpolago modernim ladtfjani. La-dija se neprestano premice in raditega seveda zgubi mnogo svojega ravnotežja in zanesljivosti.
Zavezniško brtxlovje pred Dardanelami je dofbilo povelje na) napreduje le z največjo iprevidrtoistjo. Evropska vojna je «bila tedaj še tako mlada, da so vddSlni krogi v Parizu in Ddhdotvu smatrali preveliko riziko za nevarno. In rvetmški štabni (častniki, ki so roačelor vali turškim baterijam v Dardlanelah, so to kmalu sprevideli.
Nemški admiral Usedom-paiša, -generalni inšpektor turških obrežnih baterij, Djevad paša, turtški častnik, ki je vodil taktično obrambo Dardanel in Merten-paša, nemški artilerijski ekspert, so kmalu sprevideli, kaj manjka izaveznikom. NamneJč incijative, in to so turški poveljniki jalko dobro izkoristili.
Ko so se zavezniške bojne, ladije prvič drznile v notranji zaliv, namreč v Erinkoi zaliv, dne 1. marca 1915, z namenom da bi bombardirali zunanje 'dhrdanekk« utrdbe, je čakalo zavezmiUjb malo (presenečenje. Tuiki so v naglici nastavili mnogo teŠkrh havbic bli^u morske ožine, <Ha ziavezniki nikamor niso mogli napnej, ne da bi imeli izdatne žrtve.
Toda napram silni jekleni pkašči moderne ladije je <hav-bična kroglja sikoro brez moči. Toda to se tiče samo stranskih dieflov vojne Jadiije. Nekaj drugačnega je s krovom vojne ladije. Havbična kroglja s«^ raz-leti na krovu, prodre krov in ipovzroči razstrelbo v notranjosti ladije, kar povzroči veliko katastrofo.
Seveda trni j'ako lahko delo zaldlefti krov premikajoče se ladije. Najmanjša pomota pri elevaciji tojpa, neizurjen topni-čar, vse to lahko nemudoma povzroči, da kroglja 'zgreši svoj cilj. Ladijska stran nudi veliko boljši cilj itopovom kot pa krov, in to skušnjo so doživeli vsi zavezniški poveljniki do 18. marca. Dokler so s<e zavezniške ladije v Erinkoi zalivu lahko svdbodno gibale, niso nudile mnogo ciljev turškim obrežnim baterijam, in o tem sem se iprepričal tudi jaz, ki s<em dnevno opazoval obstreljevanje tertškuh baterij in zavezniških Tadij.
(!Dalje prilhlodinij.ič.)
Tistim, ki pojdejo v stari kraj.
Po vseh naselbinah se pripravlja veliko naših ljudi j, da pojdejo takoj ipo 'konic a ni vojski v stan kraj. Nekateri imajo posestva, drugih bodejo' potrebovali doma, tretji bodejo pddledovali za očeti ali brati, četrti si mislijo, da' bodejo s svojnr.i prihranki začeli kako obrtijo ali trgovino. Računajo seveda tako: po vojski bo malo ljudi, povsod ibo (prilika za življenje in napredek.
Večina si predstavlja svoj 'cdhod tako: danes bo vojska končana, v nekaj tednih ali mesecih pa kupim karto in se pripeljem nazaj.
Tp. račun je seveda pred-
vsled^jxrtop^v te^ manj la-
> dij, kot jih je bilo prej. Anglija, ki ima največjo tngovsiko
■ mornarico, je preračunala, da bo vz»e>lo dve leti, ipredno prepelje vse vojaštvo iz Framicos-kega z materijalom vred. Kar bo ladij na razpolago, bodo pred vseim vozil« živeža in potrebščine tistim državam, ki so v velikelm pomanjkanju. Centralne vlasti nimajo živeža, nimajo bombaža, nimajo usnja, nimajo kave in tropič-nih pridelkiojv sg>loh. Nimajo surovin — in zato bo prva sikrib, da prežive in opravijo tisto prebivalstvo, ki bio osta lo doma. .'Naše države imajo ve likoi za izvoz in veliko za u-voz. Vsaj vemo, da se danes vporabljajo vse ladje za prevoz vojnega materijala in vse drugo stoji.
£e računaš zdaj, da dobiš malo po končani vojski ladjo, kot si jo dobil prej, se - jako motiš. Poleg tega je še veliko vprašanje, če te bodo sploh hoteli 'tje, kjer bo zmanjkalo vsega, kjer je treba napreči vpa, prevozna sredstva, da se dofbi najiprej živež, obleka in drugo za iste, ki so doma. Tre* ba bode živine, treba bo semena, treba vsega.
Danes ima Rusija nad milijon vojniiih uljetnitfov, ima jih Nemčija tudi toliko. Koliko ti-soIg vlakov bode treba, da se prepelje te ljudi v svoje kraje. Če blodejo vsi ujetniki izmenjani v teku dvelhi let po vojski 'bo Hitro. 'Računiaiti moramo namreč tudi s tem, da so železnice jalko • obrabljene, da bo treba novih strojev, nlovih voz in novih prog, kajti zadnja tri leta se ni popravljalo veliko, pač pa rabilo veliko. Trgovska mornairica centralnih Mržav bo iz vsega sveta dbvažala domov pred vsem blago in surovine. Treba je najprej postaviti dom in preskrbeti iste, ki so doma.
I Današnja vojska je svetovna, leta in leta se je pev^alfc na evropsko celino vojaštvo, tojpove in drugo — leta bo zopet vzelo, pretdno bo vse to (Doma. Ladje se ne 'grade tako ►hitro, kot se potapljajo. Mesta se ne poslavljajo tako, kot se jib je rušilo. Ves "svet bo moral dajati materijal leta in leta, predno se vsaj za silo popravi škoda.
»Če torej računaš na to, da ftojldleš nekaij tednov po'kortca-ni vojski domov, je boljš»e, da se pripraviš tako, da p^jdeš čez nekaj let, četudi se vojska konča danes,
Druigo vprašanje je: Kam pqjdeš. Domov, kajne. Ali veiš. da je tvoj dom brez živine? Treba jo bo najiprej 'kupiti' — Kam kjer je. Treba jo bo pripeljati domov in čakati leta, da se zopet zaredi. Ali veš, da je polje brez idiobrega semenja im gnoja'? 'Cela tri leta sč jemlje iz zemlje — živino, ki je- dala gnoj, je pobrala vlada. Kako in s čim 'boš gnojil polja. S čim jih boš obdelal?
Ali veš, da )€ obrt in trgovina mogoča le tam, kjer so razmere že urejewet? Misli si zdaj svojo domačijo, svoj rojstveni kraj — kar je kdo imel, je moral dati. Kupovati nimiaš s čim prodajati nimaš kaj — kaj moreš začeti? Prijatelj, veliket rane, ki jih seka sedanja vojna svetu, se bodejo celile jako polagoma, ta generacija ne ibo doživela razmer, ki bi bile vsaj za silo podobne onim prdd vojno. Ta generacija in še druga m še tretja bo> plačevala račune, ki s>ei delajo danes.
1 In pomisli na te ogromne dolgove. Ti se ne brišejo tako, Ikot 'bi potegnil črto po tabli, kar si je kaka država izposodila, to bo treba tudi vrniti, če bo obstajala. Ljudstvo je posodilo državam denar — eden sto, drugi tisoč, tretji, kolikor je-mogel. Največkart je dial človek prihranke vsega življenja. Ta člove-k je mogoče danes star in poškodovan — kdo mu ima pravico vzeti tisto, kar je prihrantil v potu svojega obraza? Nikdo ne. Denarni zavodi so posodili milijone vladam — izav-ndi niso posodili svojega, ampak ljudski denar, katerega bodejo morali vrniti. Ni-
■I	" tillMiVI IT AIVV/I/111 I/V/ITI
J Ust. 3. »rg. 1914.	V DRŽAVI OHIO	lok. 17. ar* 1914. 1
iS
II	"g N
H	S«J« dirtklorija vrl* r«»k drugi in čvtrtl IMttk t m*MCU u #029 Glm A T«,	n
V»« rfobodka in kor«>pond»nco tikajoč« S. N. D. mJ M blagovoli poiilj«ti n*	I
^ PTTHi liiaika: FRANK HUDOVERPHK, t082 E. IZad St. Dnw« »^IrtropjVTd	1 ■ »adaj. Uradaa ur. od 7 do « ...f.r ob daUrnikik.
RAČUN ZA SLOVENSKI NARODNI DOM,
x	Cleveland, O. od t- do 31. julija 1917.
Dr. Naprej št. 5. <SNPJ. na račun....... ........$ 50.OO
I>r. Maccabees, št. 1288 KOMT na račlun .........$
Dr SWenski Sokol, na račun ...________■/...........$
SKUPAJ OD DRUŠTEV: ......................$ 145.00
Otd/ članov ha račun..............................$ I40.cx>:
SKUPAJ PLAČANO ZA DELNICE.............$ 285.00 3
OPEKE, DAROVI, CIGAR LABELS IN 4% OBRESTI-
A utoni j a Turk, za opeke .........................$
Rudlolf Pordan, za opeke .*........................$ 3.50
SKUPAJ ZA OPEKE: .........................$ 4.00
Jtolliini Cepirlo nabral pri ga. Novak................$ h.ooj
John Kremžar nabraVna veselici dr. Carniola ......$ 1.80
Dr. Slovenski Dom, št. 6 &DZ :cd veselice.........$ 10.00
Ka<rol Skufca nabral na farmah ig. L. Petikovšek ....	5-isS
Fr. Pernač daroval ker je zadel avtomobil na semnju$ L. J. Safran nabral na sflji dr. Novi Dom, št.7 SEJiZ $ . 3.85 I Dr. Vodnik. Venec, 147 iSNPJ od lecitacije iSlivovke $ 28.75 -Matevž Praznik, nabral pri FHajšman Lrj-'iSetnifloar.. .$ 1.00
SKUPAJ DAROV: ................ .......... $ 101.55^
Mary PraJvst, cigar labels........................$ 10.00 *
Pol letne obresti Tihe Lake Shore Bank Co........ !$ 192.65 ■
SKUPAJ DOHODKOV MESECU JULIJ:......$ 593.20
Sejnenj dne 30. junija, 1., 2., 3., in 4 juilija 1917____$ 1.78662
Prenos ibbgajne z dne 30. junija 1917 ..........I4.)ii3»2.89
SKUPAJ BLAGAJNE Z DNE 31. JULIJA 1917: $ 16.512.71
Cleveland, Ohio dne 7. avgusta, 1917. Fr. ČERNE, nadzor. Ig. SMUK, nadzor., J N. ROGELJ, nadz. Frank BUTALA, blag., Frank HUDOVERNIK, taj. DENAR NALOŽEN:
A.	The Lake Shore Bank Co......................$ 8.385.49
B.	The Cleveland Trusit Co. .....................$ 1.304.50
C.	The Lake Shore Barak Co.....................$ *6,690.76
D.	čekovni račutn na Lake iShore'. B. Co...........$ 131.96
SKUPAJ: ..................................... $ 16-512.71/
*Rezervni sklad.
V zadnjem imeniku (zastopnikom za prodajo delnic imi opek, je bila tudi ;cipomiba gl. tajnika. V oni opombi se je apeliralo na 1 slovenske groceriste, da bi ibolj pedpirali Narodni Dom kot ga I v resnici. Tukaj so imena onih groceristov, ki so vzeli delnice: št. 152 Gabrijel Trampuš, 10, 213 Frank Šcber n^ 225 John To-| mažii? i, 279 John Centa 1, 288 Anton Mantinčič 1, 373 Frank Šku'j 2 in 435 Viktor Dobimič 1 skupaj podpisanih delnic 17. Kj^ sopaidlrugi grocerji?? Kdo bo next?
I ■'! 4, ji^i^^^^^H —-—--.	ling
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1012, Of Gevelandska Amerika published! Tri- weekly at Cleveland, *
Ohio for Oct. list 1917. State taf Ohio, i County of Cuyahoga.
Before me, a iNotary »Public in and for the iState and county aforesaid, personally appeared) Ed. Kalish, wlho, ihaving beein duly swolrm according to laiw, deposes and says that he is the Publisher oif flie Clevela-ndska Amerika and that tlbe fofllowing is, to the betst of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management, etc. of the aforesaid ipublicatkm 1 for the 'da/te shown in the above cajptiow, required by tihe Act of August 24, 191«, embodied in section 443, Postal ]Laws and Regulations, printed! on tihe reverse* icif this form, -to wit: ' Publisher ExPward Kalish, 61119 ^t- Clair ave. Editor Louis J.Pirc, 6119 St. Clair ave.
2.	That tlbe owners are: Edward Kalish, 6119 St. Clair ave. Loluis J. Pirc, 6119 St. Clair ave.
3.	That the iknowm bondholdelrs, mortgages, and other | security holders owing o«: holding 1 per cent or more of the total amoiunt of bonki's, mortgages, or otther securities are: norm
4.	That thife two paragraphs <next above, giving the names of the owmers, stockholders, amd security holders, if any, contain not only the Hst of stodkllibkllei}s and security hojlders as they appear upon tihe (books of the company but alsK>, in cases where the stockholder or securitylhoflder appears upon the books of the (Company as trustee or in any other fiduciary re- | lafian, the (TTaane of the person or corpoiration for whom smch trustee is acting, is givem; also tbat the said two paragralphb contain statements embracing affiant's »full knowledge and belief as to the circumstances and conditions wider which stockholders and security (holders who do .not appear upon the bxlks oHhe company as trustees, ihokd stock and securities in
a capacity otfier than that of a 'bona fklte owner; and this affiant / has no reason to believe that any otihler person«, association, or corporation hats any interest direct or indirect ini ithe said stoc'k, bonds, or other securities than as so stated by him.
Edward Kalish
Swolm to and subscribed before me this 22>nd day of Sept. 1917.	Frank Russ
[(Seal.]	(My comission expires June 18. 1918.)
I V? Cujte!
POMNITE NASLOV:
_
*	KLJKK, SREDO IN PETEK.
Z,a Ameriko - JJ.OO IZa Cl+Sd. pc poJlif+.00 Za ExJropo - J4-.001 Vojamcxna JtUVitKf* - Jf
* nuR.cuiRAvt h k.. cunrmuiD. ohjo. T«L*rHo»ni cut. wwcwtom m ^———w-———......
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language only
• Enttred a* second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. Ohio under the Act March 3rd, 1879.
No. 112. Wed. Sep. 26. 1917.
Vaš dolar je majhen*
H	Nadaljevanje Iz prve strani.'
J sdboj, ampak hoče da se ji pripelje na dlom. Grocer mora jplacati voznika, vaz, (konja ali (avtomobil, da dovaža na dom, in to je 7xlruženo s stroški. Tudi njen račun znaša $19 na mes-ec, gnocer ji zaračuna $1. <jd za krdefit in lod 5 do 15 cen-s tov za dovažanje na dom, in to znese račun Mrs. C. na me- ( sec za isto toliko blaga najmanj $22.00 "Četrti slučaj : (Mrs. D. te-' lefonira groderj-u po to ali ono, picina nikdar ne pride v prodajalno. Ona plača ravno toliko «a blago kiot Mrs. 'A. B. in C. toda igrocer ji računi za kre-fdk, za dovažanje, «a telefoniranje, itd. Ona plača na mesec najmanj $23.20. II "Se fctmo napa'ko ima groce-: rijskic< vpirasanje." je nadalje-. val Mr. Samman. "Mi smo j povzročili, da prihaja zadnje I i6ase na stotine ignocerjev na marfloet. Pbiprej so imeli navado, da so telefonirali na ko-misijsfke tvridlke po blagpo, ki I jim je fcilo dopeljano drugi dan i srt (plačali 30 pnorfit 'živilslkim ( prekupčevalcem. Vzrok pa je bil ta: Farmarji pridejo na trž-poioo že ob 1, ali 2.zj<utraj, in 1 Jcer tedaj ni š»e grocerjev, pre-floupijo izicorišfcevalci blago od farmarjev, nastavijo visoike ce-bne, in pnodajajio po teh cenah v grocerjem, ki ptridejo ob 4. ali 5. In če je grocer,recimo ku>piil od nekega farmarja pol ducata ■ *tometoes, jih naložil ma voz, potem pa šel dalje pio tržmici, |pa.išče še dmigio blago, je večji, krat dobil, IcJa m-u je m>edtem flodo ukradel fblago z voiza. To-pmetoes so vsi enaki, in ni mogel vedeti ikdo jih jevzel. Iskal }s]t dalje in dalje!, se prelpiral in ! pogianjal s farmarji ali <preikup-ičevalci, in tu je velika zguba ki velja denar. To se je sedaj tod pravil o. Mesto je naredilo ordinawco, da noben fartnar ne sme začeti prodajati P prdd 5. uro zujtraj. Tedaj zapiska policij sika piščalka, bla-pgo se začne prodajati in ob tej Ipiri so be ignocerji labko vsi na tržnici. S item se odvzame prilika prekupčevalcem z živežem, da ne spravijo blaga pod p tvojo oblast in ga z dvojnim dobičkom prodajajo."
Kaj prarvijo pa mestni tržni nadzorniki ? Wiliam Horton, ki je dobro poznan na tržnici, <ae je izjavil sledeče: "Novi sistem IktupiOvanja je pripeljal na tržnico vsako jutro tisoče odjemalcev. Ljudje (kupujejo (direktno od farmarjev. Prekupčevalci živil niti prilike ni-: majo, da bi kontnoliraJK cene. Td fa ali so zato čeme nižje ? Ne, višje so, in za/kaj? Zato 4 iker je toliko tisoč novih zahtev za živila naravnost od farmar-jev. Stari sistem je bil sledeč: "Farmar je pripeljal v mesto poln voz tometoes, in trd-l no je bil odlbčen, da m« bo pnidajal ceneje (kot ipo $1.00 besket. Toda odjemalcev ni 'bi-j lo. stal je na trgu Idb 9. ali 10. ure, in kpnečno je znižal ceno na 90c, samo da sieprej znebi blaga, Im ker blag?o še ni šlo naprej, je znižal na 75c besket, ,1 farno da gre prej domov. Sedaj pa pride farmar na tržnico in postavi ceno $1.00 za bes-| loet. Prodajati začne ob 5. uri. Vse polno odjemalcev i ma. Ko vidi, da nwi preostaja še kakih 20 besikettov, odjemalcev pa je še stotine, gre in zviša ceno $1.25 na besiket. Odje-:>maK*i ikupijo, farmar se pa
;smeje in prodaja naprej. H' "Tbda- ali ne proldlaja far-


I'Blowii, Dobw^iia Zvez*:
UST. IS. NOV. /5'jij^ WIL IS. MARCA' H I v drŽavi ohio UKSSS v dr2avi ohio
I '	■ ■,	,iU
Sede* Claraiand.Ohlo I Tal.O. S. Princeton 1279 R	Vrherai urad: 1082 E. CSmI St.
4BUBA	__ ■
^H	I
UPRAVNI ODBOR:
I	'Predsednik: PRIMD2 KOGOJ, 3904 St. Clair ave.
I	Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave.
I	Tajnik: FRANK HU'DOVERNIK, 1052 E. 62nd St.
I	Blagajnik: JEJRNEJ KN1AUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUDSJ. PIRC, 6119 St. Clair ave. IG'MAjC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RjUiSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKiAR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Pross^r ave.
* FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAKSIC, 1203 'Norwood Rd. FRANK CERNE, 6030. St. Clair ave. v x ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
I "CLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega I odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se .pošiljajo na predsednika porotnega od-
B bora Josip Kalan.
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v I mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega uradk.
šele po vojsiki. Ralounaj tako, da se ne vračunaš. . Mogoče ipojdeiš tje, Ikadar bo prilika, vprašanje pa je, ali boš mogel še kdaj nazaj.
Danes trpe tisti, ki so tam. Pozneje pa bodo trpeli tisti, !ki pridejo tje. Breme krvave vojske 'bodo nosili vsi, iki se vrnejo.
Razmišljaj malo in šele potem se ddiloči. Mi vemo, da bo ameriški skmriski delavec in ameriški dolar (blagoslov za stari kraj; bojimo pa se, da ti ne postaneš žrtev tega blagoslova.
Človeško življenje je tako kratiko in trplenje za dolar ta-/kicf vie'liko, rda ti res ne privoščimo, da plaičuješ s svojimi žulji za grehe drugihi Misli, prijatelj, misli in zopet misli. In ko si razmislil vse, »e odloči talko, kot ti <bo najboljše kazalo.
s "CAS"
PROMENE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
(Slovenski Narod, ud. julija.) "Iz Dunaja ipordčajo: V-sled intervencije Jugoslovanskega klulba je pričakovati v Bosni in 'Hercegovini -v najkrajšem času važnih političnih izprememb. . Odstranjeno bo •izvanredno staiije in dosedanja vojaLšika uprava. Dekret po katerem je foil v začetku vojne razpuščen bosenski sabor, bo proglašen neveljavnim in bo sabor »poklican k redne-ifou zasedanju." ODPRAVA NASLOVOV NA HRVATSKEM.
(Die Drau, 3. julija.) "Novi kurs na Hrvatsflcem bo osnoval podlage demokratičnega življenja ter »bodo v zvezi s tem, tako iponcča zagrebški Jutranji List, odpravljeni tudi naslovi, kakor presvetli, velemo^ ižni, velečastni itd. Vsaka uradna oselba, pa naj ima (kakor-šenkoli čin, se bo nazivala ved no samo z besefcHo gospod"
Naprodaj je jako lepo pohištvo za štiri sobe. Se proda poceni. Vprašajte na 987 Ida ave. blizu White tovarne. (114)
Delo dlobi nočni stražnik, mora biti dobro priporočen. The Scott-UIlman Go. 3311 Perkins ave.
Išče se Čedna soba s hrano vred od ,60. do 70. ceste. 6111 St. Clair aire.	(114)
* k*	F ( th St.
Ž lim d bV 1 b	"t "
ga moža iza prodajo zemljišč, ikona biti pripraven za mnogo dela im sposoben za dobro plačo. Skušnja ni potrebna, kajti mi mu damo vso potrebno pomoč. Vprašajte med 10 in 12 uro ali pa dd)6. do 7. ure zvečer. 630 Williamson Bldg. Vtprašajte za Mr. Spiegel(n4)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prodajam vsakovrstne Ford avtomobile na lahka odplačila. Sem edini zastopnik te avtomobilske tvrd-
ike v mestu. Obrnite se iz' za-
■
upanjem na mene. Jos. Gla-sich, 1395 E. 43rd St. (114)
ČITALNIČARJI !
Redna mesečna seja Slov. NT Čitalnice se vrši v četrtek dne 27. sept. ob 8. uri zvečer v čitalnii|kih prostorih. Pozi vi je se vse Citalničarje, da se gotovo udeležijo te seje, ker rešiti se mora več zelo važnih stvari: izvoliti se mora nekaj novih uradnikov, ukreniti se mora nekaj, da se delovanje '^Čitalnice" nekoliko oživi, in da priredimo kako zabavo v prid id'ru'itvene blagajne. Torej vsi "Citalničarji'' na sejo!
ODBOR.
Ena soba se odda za enega ali dva fanta, <s kopališčem vred. 1095 Addison R*!..
Karpentarji dobijo delo, .ki bi
delali izven mesta. Trinajst milj od square. Vjprašajte 1314 iS wet land Bldg.
Delo dobijo možje. Lahko, navadno dlello.' R. B. Biscuit Co. 2515 Bridge ave.
Soba se odda v najem za t ali
2fainta. Brez hrane. 1167 E. 58th St.	(113)
Soba za enega ab dva fanta, s (kopališčem vred, se odda. 53312 Hom-er ave.	(113)
Delo dobijo dobri strojniki
(mašinisti), najboljše plače, osem urno	Nobenih de-
tevskih sitnosti. H. M. Kramer, Gillsy Hotel, od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer je za vprašati.
Delo dobijo možje, žene in dekleta, stalno delo celo leto, d<o-bre pla6e, prijetna okolica, iprosta kava vsak dan za lunč. Diamond Matcfh. Co., Barber-tori, O.
Slovenec išče delo za barten* derja. A. Vidmar, 1374 E. 40 St.
Firemani, dobra plačal, osem-urno delo, oni tki imajo skušnjo za "Taylor Strikes" imajo pneidnost, 1111 Citizens Bldg. Vprašajte med 9. in 10. uro dopoldne.
Dekleta dobijo delo pri izdelovanju električnih svetilk. Delo je lahko i« Ičisto, prijietna cikolica. Dobra plača in stalno dekx National Lamp Works, E. 45th (St- in Hough ave.
Mladi možje
v starosti 19 do 31 let, lotite se dela na prostem. Naučite se umne sadj'ereje, vrtnarstva in gospodastva z drevesi. Lepa prilika za potovanje. Prosilci morajo biti dobrega moralnega značajai, podvzetni, inteligentni in zanesljivi. Obrnite se takoj na H. A. Osbornie1, Ken-nard Hotel ali ipišite na The Davey Tree Expert Co. Kenit, Ohio.
Vnajem se odda stanovanje, 5
sob, kopališče, fino opremljiec no. Cena $28 na mesec 9112 E. nth 'St.
Posojila se dajejo na klirugi •mortgage. Fredl C. Horning, 635 New Guardian Bldg.
V državi Oklahoma se prodaja vjadna »zemlja, bivša last Indijancev. Za podrobnosti pišite na L. B. Locke, MeAlle ster, Okla.
V ;	1
i*,-;:<„;; iš/d
Proda se ali zam®iya -ra* Cleveland s ko lajstnino 40 akrov sveta v Coiington Co., Missi-I ssiVi. Vprašajte na 1783 W. asth St.
Zopet dobi en fant hrano in stanovanje na 5801 Prosser ave.	(112)
Tri sobe se oddajo v najem, s
1	VARNA hrana j ; Za deco za časa l
•	HUDE VROČINE »
S	S
t	CONDEN»JtI>	•
: MILK J
%	T*tc anioiNAL
2	Dm ki m jih hrani is stek ^
•	lenica morajo imeti vedno	^
•	8«to brano In aoake kako-
•	vottL Eagle Brand Con-
•	denaed mleko J« tisto in	• p	najbolje kakovosti ter je t i-	% m	lo rabljeno kot biana dec*	9 9	»koti 60 let	9
•	Icreiite In poiljlte t« oglu« na
•	BoHaa'a Coadatuad Milk C®.
•	New Votk, N. Y.	9
•	In prejeli boete navodilo v tie-	•
£ vanikerajcilku. kak o rabiti	9
Pozor Slovenci!
Kadar potrebujete doma v hiši plumber j a, tedaj pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračuni m, koliko velja popravilo aH koliko veljajo nove istvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Ediini slovenski plumber.
Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton 2984 K (105)
Hiše naprodaj
na Norwood Rd. pet hiš, na Alddisoin Rd. šest hiš, na 66. cesti pet, na 71. cesti štiri, na 74 cesti pet. Za eno, dve, tri ali štiri Itfnužine. VeČ zidanih hiš" naprodaj. Pozvejte na 1065 E. 66th$t.	(112)
Soba z opravo se odda za 1 ali
2fanta. Katerega Veseli naj pride pogledat na 6305 Glass ave. V. Candon.	(115)
t
NAZNANILO.
Članom fn članicam Idir. Sava, &£ 87 SISPZ se naznanja, da se je na zadnji ruesečni seji sklenilo, da se vrši redna mesečna seja iza mesec oktober v nedeljo, 30. s^ept. ob 9. urii dopoldne v Johto Grdinovi dvorani, mesto 7. oktobra, to pa vsled razvitja zastave.
Nadalje je enoglasni sklep zadnje seje, da se mora vsak član udejležiti korakanja in razvitja zastave. Izvaeta je samo 'bolezen in t nič Idruzega. Vsak društveniik, kateri mte u-pošteva sklopa seje, je dolžan plačati v društveno blagajno $1.00. Toliko v vednost, in v nedeljo vsi na sejo, 7. oktobra pa vsi na slavnost razvitje zastave.
Za dr. "Sava"
John Pollock, taj.
(113)
Dve sobi se dajo v najem za
štiri prijatelje, ena v drugem nadstropju, ena spodaj. Brez perila. Oglasite se na 1453 E. 53rd. St.	(112)
NAZNANILQ.
Cenjene gospodinje v Collinwoodu 1
Naznanjam vam, da se vse igrocerijske in mesarske trgovine odpro zjutraj ob 6. uri in zapra ob 7. uri zvečer, vsak 'dfcnn«, izvzemsi v soboto. Iste bodejo vsako sredo skozi celo popoldne zaprte. Klub trgovskih pomočnikov v Collinwoodu. (112)
Naprodaj je candy store
najlepša prilika za 'Slovenca-Proda se poceni in tudi na obroke. 1401 E. 55th St. (112)
Naprodaj sta dva voza, en konj in trgovina s slaščicami. Pro-'(i'i se do ni/ki ceni*« cio? St.
(
ŽENI! t SE' 1'«>*U»25c 111 mi vam
....... (»oiljiDit> icaitovMdjaki	\
kutuli»K * imeni, ntilevi in SLIKAMI	' t
.uuog.t lepili tie kit? t in dobrih udov.	'
S mu 2dc Na ovite pri	j
K. liable Club ihpt >4 B»x 455, Los Angelo, Cal ,
' .r '■« a- ,	r-.^-j
Hell Rosedale 2377 W.	j
Cuy. Central 6678 R. x Plin in kisik. /	I Uradne^re od 9—12 in 1—5	j ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure.	' DR. F. L. KENNEDY,	| zobozdravnik.	^ Dret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven-	[I sko in nemško. 5402 Superior	^ ave. vogal 55. ceste. Cleveland,	1 Ohio. (x49)	I
MlCKELfBATEROAD
■ " ' ' j
Zimske izletne vožnje.
OD 1. OKTOBRA NAPREJ.
V Alabama. Arizono, c«ntr»lno Amvrika, Kubo. Florido, Gaorgijo, Jamaico, Louiti-ino, Maxico, Mi»«iMippi, Now Moxico, Now Providcnca, North Carolina, South Carolina in Ttiu.
VRMITEV DO 31. MAJA 1918.
Nedeljski izleti:
25c do $1.50 round trip.'
Observation In ipaloe kar«
Chicago do New York FINA HRANA.
K A. AKERS, agent,
733 Euclid av. Cleveland
Tal. Main 7860	Coatral 326
VABILO.
na plesni valček, katerega priredi dr. Složne Seistre št. 12c SSPZ v soboto, 29. sept. 1917 v Josip Birkovi dvorani. Vsto pnina je le 25c za osebo.
Igrala bo domača godba harmonika, za mlade in stare bo dosti razvedril^, Ker je bo prvi plesni valček, se pričakuje od strani občinstva velike ude ležbe. Na svidenje rojaki in rojakinj e,, ne bo vam žal. (113)	ODBOR.
Krasni loti naprodaj v Randall parku, na Green Rd blizu No. Miles ave., le nekaj minut hoda od Erie Ore Dotoks in Randall kare. Tu je prostor, kjer bodejo postavlje ne vse večje tovarme v Cleve-landu, največje tovarne so po-ku|pile ogromno sveta v okolici. Tu je bilo prvotno 800 lotov, izmpd katerih je 500 prodanih. Tu je vaša prilika za celo iživljemje, Icfia kupite na t6m prostoru velik lot soX'i"7o, od $100 do $300. To zemljišče je fino nrejeno, dbbra zemilja, posebno pripravna za vrtnarstvo šestnajst hiš je sedaj postavljenih na zemljišfcu. Vredno«st zemlje se gotovo podvoji v enem letu. Za pojasnila in na kup se obrnite na <W. F. Murphy, 8616 Wade Partci awe. Tel. Bell Garfield, 6080 M. Ohifc> State Princeton. 130. Lastnik je na zemljišču vsako nedeljo od 10. zjutraj do 5. zvečer.
_C116)
National Drug Štora t Slovenska lakarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceitt d posebno skrbnostjo izdehijt-mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba y najboljši lekarni.	(45)
KJE JE
i Anton Cerkovnik in Frančiš-ika, omožeba Bedenk. Za njiju naslov bi raid! zvedel njih brat Josip Cerkovnik, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Naslov je: Jo«s»ip Cerkovnik, Gorod Kerč, pošta Jašiček, št. 34 gni-
bertiija Tavričeskaja, Rusija
_
Čedna soba se odda v najem za enega alji dva fanta. Pošte-
Nadaljevanje li druge strani.
»bi imela pravico brisati dolg, črtati posojila, ki jih je dalo Ijuidteitvo.
•In posojila je treba vračati, je treba plačevati obresti od njih. Kje se bo vzel deinar ? Ne misli, da se iga lahlko natiska, ■da g*a je dovolj za vse. Vsak papirnati denar mora imeti založeno svojo vrednost v zlatu, ker ni sicer vreden niti centa. A odkod se dobi zlato? Iz zem-' Ije, iz industrije. Zlato se kopji Ije, kajne. Žito se seje im prodaja za izlato. 2elezo se koplje, izdeluje ise iz njega različno in .prddia za zlato. Živina se redi in kodar jo prodaš, prej-meš denar za njo. V industriji se povdča vrednost materijala velikamisko. Navaden nož nima za cent železa, pa je treba dati včasih stokrat toliko zanj. Če bi ibik) peto v Seipni uri zlato, "bi bilo vredno kakih deset' centov. Napravljeno iz jekla in plačati ga moraš petkrat draž-
i j®-
Vse boigastvo pride torej iz zemlje ali iz industrije. Kaj bo dajala zemlja, 'ki je po triletni vojni pcrpoihiiom'a izčrpana ? Kaiko se bo dBivela industrija, ko krije toddko tisoč.indu«tri-jalnih delavcev črna zemlja? Kje bo denar, kako se bo vse "to plačalo!? Z ogromnimi d-av-<ki — in daveik bodo jemali tam, kjer je kaj.' Kjer ni nič, tam ni imogooei ničesar vzeti.
Če se ti vnnieiš v stari kraj z ll^nekoftko denarjem, boš moral nelkaij zalčeti, če iboš hotel žive-I t|, 'karkoli začneš, boš moral »plačevati ogromne davke, ki te bodo — če že ne^uibili, pa
* vsaj otežili vsak napredek.
'Ljudstvo bo strašno trpelo pod silnimi bremeni — toda i ipo moči ne bo. Kazen za sedanje grehe bo treba plačevati I vsaij pol stoletja.
Mi .ti sevddla ne branimo ni-|lkamor. Stara domovina bo jako potrebovala amerišikih rok kin »0 'bolj ameiškega dolarja, j Prav pa je, da veš, da ne pojde Realko kot si predstavljaš zdaj. |;Da vrejaš svoje razmere tako, Bda vsaj še nekaj let tukaj i Da premisliš in pregledaš svoj srtelep od vseh 'Strani in ne Sti-j mo od ene. Ti daines kaj mato Kutiš vojno — draginja je, to I je pa tudi vse Pomni pa, (d'a je I tvoja domovina že več kot tri tata »odrezana od vsega ostale-
'f Mi gotovo ljubimo svojo do-I rnovino, toda samo pravilno je
...............................
j Velika prilib za delavce. M
■	Kupite velike lepe lote, samo 10 minut od dvefcH
m	velikih tovaren, kjer dtila nad 200 mož, Na^e St^l
■	Clairave. zemljišče na St. Cair ave. in Bliss R;!. je | 9	popolnoma preskrbljeno z vsemi modernimi napra* I m	vami, tlaki, zdravstvenim kanalom, veda, eVktrična ^
■	luč, senčnata drevesa in tlakane ceste.
I	Veliki loti 50x150 I
C veljajo sedaj samo $395 €	Na lahka 6dplačila.
■	Loti so blizu ljudskih in višjih šol,'blizu trgovin in 7 W m cerkev. Vzemite Shore Line karo doBabbitt Kd., ko- i M" rakajt'e južno po Babbitt Rd, do zemljišča ali telefO- :
■	nirajte Mr. Dan Garapiču, Wicod, 719 W. da vas po»*/SB M * pelje z avtomobilom tja.
1 The MeNutt MeCall I
m - Main 6530	Central ^580 W.
§	220HICKOX BLDG.
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Cowdrlck, veliki fipecljnllst, Je upeljal v Clevelandu vse velik« stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na nafiln kot te xdra-vi na klinikah Evrope. Ne rafiuna nič za preiskavo, preiskava 1 X 2arkl jIJj /jisfonj vsakemu bolniku, č« se zdravi pri njem. Ni£ ne dene, koliko £a*a|| bo že zdravite, pridite, da vidite kaj ta špecljalist lahko naredi za vas.
nered v želodcu,	I Tu Je prilika, df^
tar? Nered v Jetrih?■^jPffi^'	Uil •vdltw<S
H k	' 1X1 ipecljallsta za iv|||
ftevmatlzem? Glavo- n jffS1	da vat prelWe s
bol, zaprtje, nečleto I /^i^yjj^W	tarkl. Nikdar. pr«j kri ? Slabet, nervoz- ^
noat, bruh, kašelj, ^^	I i« prečkati' SSS
•laba pljuča? Prlvat « MJi	I Ne odlašajte, kw|
ne bolezni T I, t d. ^ [ffrJj/	\ \ J* nevarno.
$1000.00 X ŽARKI .SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI
Pridite takoj in ta ipecijallat popolnoma prelij^ potem sveragl Ce morete ozdravetl, ker uspeh je odvlaen od preiakave. ^Njegovi kra«ai| stroji Iz vaeh delov sveta mu pomagajo, da Ima najboljll zdravniški «rttfi| v mostu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobtte tukaj uspehu Ij Brez vprašanja, kakšno bolezen Imate, 6e zdravnik vidi, da be da oxdrat««M| bodite prepričani, da kmalu ozdravite. In nikomur ni treba zapraviU den#> la, ne da U dobil uapeh. Pridite in pogovorite se privatno 1 zdravnikom^
2047 E. 9th Si. DOCTOR COWDR1CK Med Endlfl 4. nadst.	iHcikia, Cleveland, o.	in ProqHfUl
Ur.dn. urm, 9. mjutf.J Jo .r. Ofc iwl>U>li »d 10 Jo I.	' ________
PRIPRAVNO—V MINUTI.
I	Toje imMn NewVetftCtlwii. NI t.cba, d« tafin« ojrnn) — enikomrrn * toplota. H
■	livrntn* «11 huh* Nfw Pcrfrction pei na petrokj daje italn^ t'v>, loto — ktt-
■	ha hitro *It pofa l kot hočete.
■	Te peil kuhajo bruno tu 2.AOO.OOO druitn.
Za najbolj uspeh rabite Rayoltght petrolej.
TUJE PLAMENI iT. S3	ŠTIRJE PLAMENI §T. 34
H Fml • kabiaatom	«13.00 Pm* • kabin*Um	923.0flj
I Pd! kabla atom la pakrfraUm «31.73 Pa« a kaUaalao la rokitraloai »26.7. | ■
THE BTAlWDARp OIL COMPANY
M^f NEWP^FECTION
(ML wffltJTOVI	I ^^^J
- MAGMnC^T^^	i
Tha Great Ship "SREANDBEE''—"CITY OP ERtE^-'Cmr OF BUPPAUT CLEVELAND—Daily, M ay* s t" to Not. 15th—BUFFALO
Laava Ounun - IM P. M. I CaarmjiL i Loara Bodalo . MIP. M. I irrlTi Somu) • |:Ni, k. { Rta m »a an Tim v } Arrln Ounun liNiM. I
OoaBMtlona at BulTaln for Klacara Fall, and all Kaatarn and Canadian potnta. Railroad	I $|
tlekati rending batwaan Clavaland and Bnilalo ara jood tor transportation on oar	■
itaamora. A»k tour ticket ment for tlekata »la O. £ B. Line. I« T«wfct A«U»iMJ.	B • £S
»"»-M IU—d Trt». With fqaya raturn I Unit, tor cart no« »aaadlng IV la. wheal kaaa.	I ,
S^tlfallr colored icotlonal puiaja eh art at Tha Great tfhlp " BttiUiDaal ^.MOtoa raaalirt of Are cente. Alao aak Žor oar H-paga pictorial and doecrlptlra booklet frea. I
TbaCjartJand 3c Buffalo	j^^^FAIIE ^
v«t«rf«flk|vtrld. Ml^^liig
-—-----———---i—.....
I HIŠE in lilTfl
itiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiii v EUCL1DU iHiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiii 11
I' Nove tovarne, novo mesto se gradi v Euclida. Slo- I |
I	krfrt&err
I v .	1
I r^uiiiiHiiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiinitiiniiiiHiiimiiuiiimufit iimnti .........................................................................................................................m
SODNUSKO ODOBRENO	1
i i	i I
K 5 iai 1 ill	| ■
I f | AMERIŠKI	| 8
I • | Navodilo, kako se po- • DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od-	§ 1
[ 1 stane ameriški držav- ustava in g0T0ri a Qne' ^	= I
Ijan. Ustava, progla- 1 ptIotavf hočejo postati držav-	1 }
■ 1 III IVJ 1 AVL 1» • m I	s v
I | sitev svobode m po- | - Ijam. lo knjuico je	| 9
K 1 stave ameriške repa- 0 l^KlI odobrila sodnija Zjed.	fj V
f I b,ikc' I držav'	I I
H mm I	"j * flT ■ v
I	J Cena 25c	| f
i	I ^dH
L g TISKALA IN ZAL02JLA	= f f S • "CLEVELANDSKA AMERIKA"
M = «11» ST. CLAIR AVENUE.	= S f S CLEVELAND, OHIO
II	■ ' ....."JI	I
I | ' Dobi se edino pri	V1
I Clevelandska Amerika	|
| I NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA.	C
I	| 6119ST.CLAIR AVE. * CLEVELAND, OHIO	1 I
II	sil m
r g * _ •.......... _____	m\
9 J^IIUIIitilllllillilHIIIIIIIlllllilllilllliliMlllillllllllillil'i'll'ii'"!«"""""11"11*'!!!'!"«!!!«'! ■■■■IWIIIIIIIliilillHIHIll« llllllll»IIIMHIHWIHWI«WWiMWiMC||
i	- _________Ll
stanš>eim in ne v svojo korist.
i^daj ji je pokojni mož zapustil vse svoje imetje. V izraz hvaležnosti za n^jeno dobroto, ljubezen in vekodušnosrt, kakor je bilo zapisano v oporoki. S polno ipravico si je rekla, da sm« v tem smislu denar sprejeti, v polni za/vesti, da je bila poštena, zvesta, dobrotna in velikodHiišna žena.
Zdaj je bila bogata — a vsi 'oni so ležali potit zemljo, ki so ž njo vred toliko jokali in trpeli zaradi uibostva.
XIII.
Na željo-cesarskega notarja, ki je prevzel uredbo zapuščine pokojnega barona Evzebija, je ostala Renata v Ljubljani, vendar je imela namreln, da odide čimprej mogoče "n adeželo, daleč n'a Dolenjsko^' kjer so Idžali vinogradi pokojnega nj'etaega moža in kjer je vsako leto prebila nekaj tednov * ob časm trgatve. Tu je hotela v samoti preživeti čas žalovanja in v miru ter nemoteno storiti primerne) sklepe za svojo prihod njost.
/Komaj je čakala na svoj odhodi, kajti presedali so ji vti konvencijonalni obiski in kar bolelo jo je, s kako mrzlo, brezbrižno ravnoldušnostjo so ji ljudje izreikali svoje sožalje. Hvaldžna jfe bila tistim, ki so ji prizanesli z obiskom in ji kondulirali pismeno.
Mihael se je pač udeležil pogreba pokojnega Evzebija* a ni se mogel odločiti, da bi R'e-nati sporočil svoje sožalje-Trdno je bil iprepričan, da bi Renata smatrala 'to za ihlimje-nje in da bi nikdar ne verjeja, da jo pomiluije zaradi smrti moža.
Mngo, da skoro neprestano se je Mihael v mislih bavil z Renato, a razodel ni tega nikomur, niti svojemu očetu. Z nikomur ni govoril o Renati in ničesar ni vedel, ne kaj dlela, ne kako živi, niti kaj namera-i via.,
Gospa Terezija Ahčinova je bila prav eWAna oseba, ki je včasih pričo njega omenila Renaito. Mihael ji je napravil vizito, jo spoštljivo prosil odpuščanja, da je na domači zabavi pri Benaljevih pozabil na ples, in bil čudovito hitro sprejet z najpoipolnejšo milostjo. Gospa Tereizija je v svoji ženski lokavosti natančno vedela, da je prišel najnevarnejši cas za cilj rojenega ljubezenskega (hrepenenja. Renata je bila zdaj vdova, »torej vse drugačna tekmovalka kaJkor prej, kot omožena ženska. Gospa Terezija si je v tepla v. glavo, da mora Mihael Kržinar postati njen mož, in zato j« zdaj razpostavila prav vse svoje mreže, da ji Mihael ne uteče. 'Nad-tzorovala in zasledbvala je Mihaela fall Renato s policijsko strogostjo in nikdar niso bili tako reldlni in gosti slučaji, da je Mihaela srečala, kakor v tem času.
Stefan vitez Ogulin, ki je bil od svoje teške in nevarne poškodbe v dvoboju jedva okreval, je s strahom zapazil to prizadevanje. Kaflocr Leonar-du tako je tudi hitra smrt barona Evzebija tudi njemu* prekrižala vse načrte. Od Terezije je izvedel, da se namerava Renaita za dllje časa preseliti v svoj dolenjski vinograd in zdle-lo se mu je, da mora zdaj na vsak način potisniti Mihaela na stran Renate, sicer je nevarnost, da ga ulovi Terezija v svoje zamjke in potem obsedi sam med dvema stoloma.
Mihael je dobil-nekega jutra od ženske roke pis-ano pisemce brez podpisa- Pismo mu je kratko naznanilo, da namera-, va Renata naslednji dan odlpo-tovati na Dolenjsko in ostati tamkaj celo leto, vso titabo svojega žalovanja. V dostavku je bilo rečeno, da za Renatino varnost ni skrbeti, ker teži njena hiša V neposfedni bližini znanega gradu, čigar samski
vročim nagilim pogledom odšel
"Milostiva baronica" je rekel notar po Leonardovem od>-hodu, '"dovolite mi majhno (priporočilo. 'Bodite nekoliko previdni s sorodniki svojega moža. Izrekel seim vam to svarilo po izreČnem naročilu pokojnega barona Evzebija."
Strme je pogledala Renata v resni obraz notarjev.
"Ali mi ne motreite nič več povedati ?"
"Smem vse povedati — ali jaz ničesar več ne vem. Ko sem pokojnemu vašemu soprogu ipriporočafl, naj ne pozabi svojih sorodnikov, je samo rekel, "slaba ikri, pokvarjena kri, o<teh ljudeh ne maram ničesar slišati; kadar ibom mrtev, svarite mojo ženo pred njimi."
Renata se je čudila, kajti do-kter je Evfzebij živel, se ni nikdar tako izrazil o svojih sorodnikih. Uganila je, Vila je morala med Evzebijem in med 'Leonardom biti neka posebna skrivnost in tolmačila si je Evzebijevo ravnanje tako, da s»e je pokojnik bal svojega ne-tjaka. Toda ipred notarjem ni hotela izdati svojih misli in sluten j ur je rake ga hitro (končala <ta pogovor.
"Za ljubljanske razmere ste mil«#tiva baronica jako bogata dama — pazite, da vas pre-kanjenci n« bodejo oskuibili/' je Renati pri odlhodu priporočal notar. "Sevedla sem vam vedlno v vseh stvareh z veseljem na razpolaganje."
"Ra»um>e se ob sebi, da si bom pri vas iskala sveta in poučila" je s papoi!mim zaupanjem rekla Renata v slovo.
(Bogata in popolnoma sama na svetu!
To je bila glavna misel, ki je šiumela Renati pa <gkm, ko je stotpila iz notarjeve pisarne.
Spomnila se je dneva, ko je cele ure prejokala nad svojim uboštvom. Onega dneva prec 5 kiti," ko je komaj zapustila samostan in z veselja željnimi očmi pogledala v življenje, pa sta prišla idlcei in' mati in jo s privzdignjenimi rokami prosila, naj se jih usmili, naj jih reši uboštva s tem, da se ijxjroči z Evzebijem baronom Bena-Ija.
StpominjalLa »se je groze, ki jo je spredetela, ko je star in izmozgan, stopil prvič pred njo Evzebij baron Benalja, ko je spoznala polželjenje v njegovih pogledih, ko je stegnil svoje veile koščene roke <po njej jo privil na svoje prsi in kako je s svojimi tankimi ustnicami poljubil njena polna cvetoča u s trna.
Spominjala se je grenkih siofl.za, iki jiih je pretakala d'an iporoke in tiste strašne noči, kot s'ei ji je zmlelo, da njeno toplo telo objema mrzla kača...
Ah, koliko »je takrat jokala nad svojim ul>oštvom; jokala kakor da ibi ji duša hotela s temi solzami hotela odteči.
Tn sedaj je bila bogata, za ljubljanske razmere jeko bogata, kakor ji j« rekel cesarski notar, 'in zdaj .ni imela nikogar na svetu, ki bi bil njen. One, za katere je žrtvovala svojo svobodo, svojo mladost, ■pravico do sreče in lepoto, one je bila vzela smrt ž'e> kmalu potem. ko je postala žena baro-i na Evzebija Benalje.
V svojem petletnem zakonu je niti za trenot'ck ni zapustil spomin na vse njeno obuipanje zaradi svojega uboštva. Ni ji bilo treba štediti. Imela je vs'ega v izobilju. A nikdar ni hotela porabiti denarja po nepotrebnem. Od svojega moža je veBno zahtevala samo toliko denarja, kolikor ga je neizogibno potrebovala. Evwebij ji je dostikrat »ponujal mesečno primerno svoto. Ponujal ji je toliko svoto, da bi bila lab-ko mnogo prihranila. A tega nikdar ni hotela. Njen ponos jo je silil ohraniti zavest, da se je prodala v korist svojim
c ' mumgM;
Kpedelo se j«, da je bogat, a ni-ffljjfe ni vedel, koliko premore in ni .silutil, kako da razdeli r fvoje imetje. Leonard, ki je pMtrt> izvedel', da je Evzebij šele pred kratkim pri cesarskem Sitarju napravil oporoko, je | silil, da se oporoka čim najbit-lifeje odpre in tako je bila Renata že (d!an po pogrebu pokli-Ican v notarjevo pisarno. Nav-Itooen je bil tudi Leonard. : Oporoka, ki jo je preOital notar je bila dolga. Vsakemu ii#luižabnikii', vsakemu prijatelju Kje Evzebij zapustil kako ma-r. lenkobt, vse ostalo premoženje Ppa je zapustil svoji ženi Rena-
^ iLconand ni dobil ničesar. Bled kakor smrt, trepetajoč |jfttneiga raziburjenja je poslušal č i tam je testamenta.
; "Torej 270.000 (goldinarjev Iznaša vsa zapuščima" je rekel, pjto je notar končal, "in od vse-Bn. tega velikega premoženja pni svojim sorodnikom, edinim inoskelj^rn njegovega imena I liiti vinarja zapustil. Dobro HMe ga naučili, gospa baronica.'' I 'Utžaljena se je dvignila Re-. nata in je ostro zaklicala*.
I "Gospod baron — kaj hoče-I te s tem reči T* gf^Nie; razburjajte se milostiva banonica" jo je miril notar. I'^Gospold! tflron Leonard mi Ja-Hftpo verjame, da sem jaz se I prigovarjal Hvzebiju, naj st njega in njegovih bratov in Inj^orviih sester spominja v jmtfoki, a Miga ni hotel storiti na noben naJ&in." ip^eniuta si je v svoji pravico-Hwluiosti štela v dolžnost opo-poriti notarja na okoliščino, ki lite ji je zdtela važna.
"Kolikor je meni znano, sta pi) pokojni mož in baron Le-lonard vodno prijateljsko «ob-feev'ala iri s« mi ču<dno zdi, da pite moj mož na sorodnike ni nič oziral"
ifl^Saj jih ni popolnoma poza-Ibil" je smehljaje rekel notar, |"iaimo v oporoki jih ni hotel pomeniti. Plalčtal je pta dolj, ki |je vknjižen na njihovem pose-iitvu. I>o>tične pobotnice je iz-ix*čil meni v shramljo z naro-9|iom, naj jih izročim baronici HPconori in baronici Ceciliji— fper je ta dar njima namenjen.
PiLeonard fa spoznal, da je Bpkojiii Evzebij palč izpolnil pjfojo obljubo, a da je njega in mwgove <l>rate nalašč prikraj-pp. Njegova suimnja, da je to pioitata klbsegla, tudi notarje-izjava ni omajala. A prvo ^v^icipenje jeze je bil že prema-l^gal in zavedal se je, da bi sto-§jfil veliko nerodnost, če bi Re-£nato še kaj žalil.	i
"Ne zamerite mi moje pre-lin^gflrjenosti'' je rekel Renati |tar08«če. "iSaj mi n« bilo za mojo osebo, nego za moji sestri. Teh se je pokojni stric, kakor "/jdaj vidim spomnil in to mu zagotavlja tttadi mojo hvaležnost,
Da se nas bratov ni hotel spominjati, je naposled čisto naravno. Z delom in trudom si je stric pridobil svoje premoženje, (kaj čin d a, če sokli, naj si tuldd dttugi moški njegovega rodu pomagajo ka'kor
fm "	^
Na Renato so Leonardove besede napravile jako dober utis. Na tihem si je rekla, da monda vendar dela krivico net" jaku svojega pokojnega moža, in skoro bi bila to rekla na g-las, da se ji ni izdel1 zavratni pogled Leonardov sumljiv in da ni na notarjevem licu zapazila sumljivega smehljaja.
"Hvala vam, baron Leonard" je rekla prijazno "za kiobre besede o pokojnem mo* jem možu, 2elim da bi midva ostala dobra prijatelja in bodite prepričani, da ne bom nikdar pozabila kake dolžnosti imam napram najbližjim so-rodniloam svojega moža."
Dala je Leon aru roko. Leonard ji je roko poljubil prav goreče in jo nekaj trenutkov fibrdžal v svoji roki, potem pa se je gkj^oko priklonil in z
' ^ %-i t
To pismo je Mihaela Krži-narja razburilo in prestrašilo.
Ob»eI ga je sum, da gai hoče kak sovražnik zapeljati v kaflep neprevidnost, ki maj mu škodi pri Renati Kdo bi mogel to biti? Ali goslpa Tereizija, ali pa Leonard, si je mislil Mihael prva, da bi ga pridobila zase, diru-gi, da bi ga laglje izpodrinil pri Renati.
Dalj« prihodnjič.
g O- .
JUGOSLOVANSKI . KLUB ZA POLITIČNE OBSOJENCE V BOSNI.
(Agamer Tagblatt, 4- julija.) "Kakor poročajo'iz Dunaja Hrvatski Riječi, se je bavil Jugoslovanski kluib z usodo oseb, ki so bile obsojene v Bos ni iHercetgOvini zaradi .političnih deliktov. Z isto zadevo se je pečal tukili advokat Danilo Dimovmičl, ki je fungiral, kakor znatno, v vseh političnih procesih ' kot zagovornik, in predložil kabinetni pisarni pro" šnjo, v kateri opisuje polofžaj obsojencev. V slionem položaju se nahajajo tudi osebe v Dalmaciji, Istri, na Kranjskem in štajerskem, ki so bile obsojene zaradi političnih deliktov.) Poslanci so obrnili pozornost ministra za zunanje za/deve, grofa Czernina, na usodo teh oseb, poslanec prof. Spinčič pa se je v svoji avdijenci pri cesarju posebno gorko zavzel za te obsojence in predložil cesarju spomenico o bosenskib obsojencih. Poslanec dr. Ba-ljak je podvzel istočasno v isti zadevi korake pri skupnem finančnem ministru Burianu. BEDA V PRIMORJU.
(Hrvatski Dnevnik, 3. julija.) "Pomanjkanje kave je na Reki povzročilo da se prodaja (po 80 kron:. Naše Jedinstvo pa teniu pristavlja: Dalmacija ni že poldlrugo leto videla niti zrna kave.
Naše Jedinstvo piše: Ne moremo poročati, kakdfc pri nas vsled cenzure v Ol^^ciji, prinašamo pa poročilo iz pulj-skih Primqrskih Novin o raz-meraih v IsAri, ker nam je Istra *posestrimstV "Najhujše je fta istrskih otokih, pred par meseci ni bilo mogoče najti niti e-neg*a stebla zelja, ker tso ljudje
I!	.
i^jii^ lalti« o wl o < r^-
ČemO — niti trave na prisoj-»ih mestih in kraj pota.)"
DRUŠTVENI OGLASI. Slov. pevsko dr. "Soča" •Ima pevske vaje 2 krat na teden, vsak torek in četrtek, pddl vodstvom g. P. Simčiča, v cerkvenih prostorih. Mesečne seje se vršijo vsak prvi pomd'e-ljek v mesecu. Uradnika so: Predsedniki Louis Mrmolja, 689 E. 160th St. podpredsednik A. Vidmar, 724 E. 162nd St. tajnik John Markich, 669 E. 159th St. blagajnik A. Vidmar, 689 E. r6oth St. zapisnikar John MatjaSič. Nadzorni odlbor: Anton 'Drašček in Jos. Kaušiek. Pevovodja P. Simčič.
(Oct. 18.)
Kranjsko Žensko podporno dr. Srca Marije (staro).
Preds. Ivana Pelan, 11133 Norwood Rd. podp. Marija Grdina, 6025 St. Clai** ave. tajnica Fannie Tiibežnik, 1177 Norwood Rd. rac. taj. M^ary Brlcelj, 6026 St. Clair ave. blag. Katarina Perme, 1133 Norwood Rd..
Seje se vrše vsak drugi četrtek ob pol 8. uri zvečer.
Dr. Vrh Planin.
Preds. F. Grdadolnik, 440 E. 158th St. tajnik B. Petrič, 395
E.	1165th St. blagajnik John Roižmaime, 15806 Calcutta ave. Društvo ima svoje redne seje prvo nedeljo v mesecu na 15820 Calcutta ave.
--T ,	—
S K. K. P. društvo sv. Jožefa.
Preds. Fr. Koren, J581 E. 41st St. podpreds. Ant. Jančar, prvi tajnik Fr. 'Košmerlj, 455 E. 152nd St. Collinwood, drugi tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. Clair ave. blagajnik John Germ 1089 E. 64th St. zastopnik za West Side Geo. Kofalt, 2038 W. 105th St. zastopnik za New-burg Ig. Urbančič, 2940 82nd 'St. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Grdinovi dvorani, člani se sprejtemajo od 16 — 45 leta. Za sprejem novih članov je dr.
F.	J. Kern, 6202 St. Clair ave.
K. K. P. dr. sv. Srca Jezusovega
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v Knausovi dvorani- Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta. Dru-'
E. čist St. blagajnik. Dr. zdravnik dr. Seliakar, 6127 St. Clair ave.____
Dr. Slovenski Sokol
Ustanovljeno 3. junija, 1897 Starosto: Ivan Pollak, 6410 Št Clair ave, tajnik Fr. Hudo-
vernik, 1052 E. 62nd St. blagajnik : John Pekol, 6011 Bonna ave. zdravnik Fr. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Društvo ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu,ob 9. uri zjutraj v Sohwalbovi dvorani na 6ij3ri St. Clair ave.
Dr. Slovenija.
Preds. Fr. Spel ko, 3504 St. Clair ave. tajnik Fr. Rus«, 6104 St. Clair ave. John Germ, blagajnik, 1089 E. 64th St. Bolniški odbor: Fr. -Cerne, 6033 St. Clair ave. Miha Luknar, 5801 Prosser ave. Ant. Pekolj, 1153 E. 6otH St- zdravnik za sprejem novih članov dr. F. J. Kern 6202 St. Clair ave. iSeje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v Bratelnovi dvorani.
Dr. Srca Marije (staro). Preds. Ivanka Pelan, podpredsednica JijPary Grdina, tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Norwood Rd. računska tajnica Mary Bricelj, blagajničarka Katarina Perme, zdravnik dr. Seliškar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v John Grdinovi dvorani.
DR. ŽUŽEMBERK.
zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v John Grdinovi dvorani, 6025 6t. Clair ave. Predis. »Roman Maver, 4200 Superior ave. tajnik John Roje, 1392 E. 47th St. blagajnik Fr- Pucelj, 5i°3 Luther ave. zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
(dec. 31st, '17)
DRUŠTVO CARNIOLA,
št 493. L. O. T; M. M. J
preds. Fr. Babnik, 1382 E. 43rd St. tajnica. Jul. Brezovar, 1173 E. 60th St. finančna tajnica Fa-ny Hočevar, 994 E. 67th St. blag. Fany Oblak, 1235 E. 6oth S«.
Zboruje vsaki prvi in tretji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.	(Sept. '17)
Stakičevi dvorani toi E. 160th ^	^ 7 le (J	•
in mesečnina 25 centov. Preds. Joe Prevevšek; podpredsednik Rudolf Gorjup; blagajnik Lojz Prevevšek 14721 Sylvia ave. I. tajnik Gustav M. Kabaj, 446 E. St. H. tajnik Josip F. Durn, 689 E. 160 St. zapisnikar Fra|rk Jurečič: Nadzorni odbor: Franik šibe^ nik, John Debeljak, Joe Tekav-čič; igrovodja Gitstav M. Kst-bay.
Dr. Z. M. B.
Načelnik , Fr. >H. Mervar, 1361 E. 55th St. predsednik L. Mlerhairv 1095 Addison Rd.» tajnik And^r Sadar, 1146 E. 61. St. Društvo sprejema mladeniče in može od 16. do 30. leta. Dinužtvo zborujo vsako 3. nedeljo ,v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne.
Slov. Kat. Mlad. Pod. društvo SV. ANTONA PAD.
Predsednik Joseph Globokar, 3546 E. 81 st St. podpreds. J. Nose, 3541 East 81 st Street. I. tajnik Ladislay Volcanšek, 3564 E. 82nd St. ^1. tajnik Edvard Volcanšek, 3564 E. 82nd St. I. načelnik Alojz Glfflia, 3552 E. 80th St. II. načelnik Anton Kožuh, 3611 E. 8ist St. hornist Joseph Globokar, 3546 E. 81st St.
Društvena seja se vrši vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Mike Plutovi dvorani.
Društvo St Clair Grove, št 98. W. O. W.
Zboruje vsaki drugi in četr-t» pondeljek v mesecu v Birkovi dvotani.
»Predsednica Ana Laurioh, 1177 E. 58th St. tajnica Miary Jančigar, 1391 E. 51st St. blagajničarka Antonija Skrjanc 6124 St. Clair ave. podpredsednica Jennie Jerič, 1166 E. 6otlh St. svetovalka Mary Zlakrajšek 1008 E. 66tih St. spremljevalka « Frances Rtipinik, 1*57 E. 61 st St Nadzornice: Frances Lau-sche, 6121 St. Clair ave. Mlary Jančigar, 1611 E. 63rd St Margaret Novak, 1117 E. 61 st St. Dr. zdravnik H. A. Herkner, 928 E. 79th St. (Jan. rst '18)
pAD^^O^W^BE^UA
Bj, ' SPISAL	\j	/