Med revijami.
381
z ritmičnimi in harmoničnimi lepotami v učinek, ki zadovoljuje in ki vnema. Liadova ruska narodna „Vozle rečki, vozle mostu" pa podaja ono ljubeznivo metodiko, ki nam omili rusko glasbo kot samosvojo iznajditeljico lepih melodij. A Kirchla peteroglasni moški zbor „Oj čudovito krasna je" preplavlja sladkoben patos, podaje pa zboru v svoji mogočni popolnosti predmet hvaležnega proizvajanja. Nemškima mešanima zboroma „Dekle" in „Radost ljubici" sta skladateljev renomirani imeni Johannes Brahms in J. Herbeck porok za popoln učinek. Prešinja ju velik duh, vznositost krepostnega umetniškega hotenja. Proizvajanje je bilo kajpada vzorno, saj je bil koncert „Glasbene Matice", koncert Mateja Hubada, ta dva faktorja pa osigurata v vsakem oziru neoporečen uspeh. Koncertnem sporedu so se privzeli tudi nastopi pianista Jos. Prochazke in violinista Karla Jeraja, ki sta znala oba zanimati po svojih vrlinah za proizvedbe na svojih glasbilih.
Dr. Vladimir Foerster.
„6sterreichische Rundschau" je prinesla v zvezku z dne 3. maja t. 1. iz-borno pisan pregled našega slovstvenega gibanja v letu 1905. iz peresa dr. Ivana Prijatelja. Opozarjamo vse prijatelje prave kritike na ta spis.
„SIovenski Tehnik". Glasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi. Strokovni urednik: I. V. Hrasky, profesor češke tehnike v Pragi. Odgovorni urednik: Ciril Je ko ve c, .slušatelj češke tehnike v Pragi. „Slovenski Tehnik" izhaja mesečno v 30.000 iztisih kot brezplačna priloga znamenitejših naših političnih časopisov. Naroča pa se lahko tudi neposredno pri upravništvu „Slovenskega Tehnika" in znaša celoletna naročnina 1 K 20 h. Hvale vredno, požrtvovalno podjetje, ki bo mnogo koristilo, ako bodo hoteli oni, ki jim je list namenjen. Treba citati in učiti se!
„Perotninar". I. slovenski ilustrovan mesečnik za umno perotninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali. Urednik in izdajatelj: Anton Lehrmann. Tržič, Gorenjsko. List izhaja prvi dan v mesecu ter stane 2 K 40 vin. na leto.
Slavjanskija Izvčstija za 1. 1905., št. 8. in za leto 1906., št. 1. — Tu či-tamo konec Prijateljevih člankov »Slovenci in njih literatura", ki govori o Levstikovi in Stritarjevi dobi, nadalje kratko o naši najnovejši književnosti. Iz nemškega rokopisa je to Prijateljevo razpravo prevedel tudi pri nas znani prof. Iljinskij. Isto-tam (št. 8.) je objavil Jacimirskij članek o „Franu Prešernu in njegovi liriki", ki očividno ni gol posnetek sličnih razprav, temveč sloni na lastnem pisateljevem proučevanju našega pesnika, in pa prevode iz slovanskih pesnikov: prevedene so tri Aškerčeve od S. Štejna (»Poslednja noč", „Karmen", „Iz potnega dnevnika" — v železnici med -St. Peterburgom in Moskvo), ena Kržišnikova od Novica, ena pesem črnogorskega kneza Nikole I. od Jacimirskega.                                    x.