študentski list Ljubljana, 17. novembra 1965 Letnik XVI. Številka 7 tribuna LKam? Foto: Joco Žnidaršič Študentje štipendisti republiškega sekretariata za znanost in visoko šolstvo imajo štipendije za mesec november že nakazane. Toda na (tudi že) brezupna vprašanja, ko prihajajo po denar na dekanate svojih fakultet, dobivajo odgovore: ^tipendij ne morete dobiti, ker banka nima denarja. Počakajte! In študentje čakajo, pri tem pa mislijo na tiste tisočake, s katerim bi lahko hocjili kosit - če bi jih imeli. Pa jih nimajo. Zato čakajo tudi njihovi želodci. To je nova, neverjetno uspešna metoda varčevanja. Slovenci, posnemajte jo! OSTI TEDNA TRIDESET LET NEKE PUBLIKACIJE IN VEČ KOT TRIDESET LET PROBLEMA V decembru letošnjega leta bo poteklo trideset let, odkar so štu-dentje ljubljanske univerze izdali skromen zvezek z naslovom: Ljiib-ljanska bolnica. Ta zvezek pa ni pomenil samo apela za rešitev že takrat aktualnega problema mest-ne bolnišnice, pač pa je pomenil več: bfl je del boja proti centrali-stičnemu Stojadinovičevemu reži-mu, del boja proti neurejenim raz-meram stare Jugoslavije. Potem je preteklo deset let. Med-tem je prišla svetovna vojna, izvr-šil se je družbeno politični pre-obrat, v ostrem in neenakem boju z okupatorjem je padel (po stati-stikah) vsak deseti Jugoslovan. V leta 1945 je življenje steklo novo pot: obnovitev, industrializacija, vedno večje naseljevanje v nie-stih... Nerešen pa je ostal problem ljubljanske bolnišnice. V dvajsetih letih — odkar je zmagala ljudska revolucija in od-kar je skrb za človeka in za clo-veške odnose v družbi postavljena v ospredje — se je marsikaj zgo-dilo. Med drugim je zrastla otroška bolnišnica, poliklinika, pa tudi nova skupščinska zgradba; večkrat so bile obnovljene razne upravne zgradbe in mesto je okrasila ogromna športna dvorana. Videli smo največjo namiznoteniško pred stavo na svetu in gledali bomo elit-ni hokej. Sicer pa so to stare stva-ri... Ni treba ponavljati, da se v vseh smotrno in nesmotrno porab-ljenih investicijah ni našlo denarja za bolnišničo. Vsekakor pa se člo-vek, v trenutku, ko se odpira žiro račun »za mestno bolnišnico«, in ko se pobirajo prispevki za grad-njo objekta, ki je že več kot tride-set let eden najhujših ljubljanskih problemov, nehote prime za glavo: kaj bo moral res — po dvajsetih letih socialistične skupnosti in svo-jega boja za itboljšanje osebnega standarda — delavec sam, uradnik sam, vsak član skupnosti sam v času, ko je situacija najtežja, inve-stirati prepotrebni prispevek za objekt, ki mu bi ga bila skupnost v teh dvajsetih letih dolžna zgra-diti, čc bi se dosledno držala načel svoje lastne etike in svoje lastne morale? ^Razumljivo je, da podpiramo ak-cijo (vsako akcijo) za izgradnjo bolnišnice in za humanizacijo od-nosov v zdravstvu. Vendar nas čud-no zadenejo podobna vprašanja. Cudno nas zadene pogled na napol zgrajeni Trg revolucije, ki bi bil sicer sijajen spomenik našemu bo-ju za gospodarski napredek, ven-dar pa veliko manj pomemben kot UREDNIŠKI ODBOR: FRANCE ANŽEL (TEHNICNI UREDNIK) IVO MARENK RASTKO MOCNIK (ODGOVOR- Nl UREDNIK) VILIBALD i\OVAK .SEKRETAR) MILAN PINTAR DIMITRIJ RUPEL TRIBUNA - IZDAJA UO ZŠJ — UREDNIŠTVO I*T UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II - TE-LEFON 21-280 — TEKOCI RA-eUN 503-608-72 — LETNA NA-ROČNTNA TISOC DTNARJEV. POSAMEZEN IZVOD 40 DI-NARJEV - ROKOPISOV EN FOTOGRAFIJ NE VRACAMO — TISKA ČP DELQ, LJUBLJANA, TOMŠICEVA 1 TELEFON 23-522 - POŠTNINA PLACANA 1 V GOTOVINI. onkološki inštitut ter prostrana in funkcionalna bolnišnica. Danes se je dvignil glas iz množice in pred-lagal, naj ljudje sami plačajo bol-nišnico z j)bveznicami za Skopje. Je to resignacija nad zmožnostmi skupnosti? čas je tak, da človek tega ne bi napravil iz samega nav-dušenja. Večkrat se očita mladim ljudem nespoštovanje vrednot in žrtev re-volucije. Toda kaj ni dejstvo, da je dobil problem ljubljanske bol-nišnice danes tako in v tem pome nu novo dimenzijo, »kanček gren-čice« v delu vseh tistih, ki so rtelo revolucije nadaljevali v zadnjih dvajsetih letih? Stara Jugoslavija ni mogla ure-diti problema ljubljanske bolnišni-ce. Upravičeno ugotavljamo, da ga tudi v dvajsetih letih socializma nismo zadovoljivo rešili. P. Vodopivec DISI PO PLINU Energetika je osnova vsakega gospo-darstva. Zato je razumijho, da se vse države in vlade intenzivno zanimajo za to področje. Pred kratkim je pisal B. Pahor iz Londona, da je angleška vlada izdala »Belo knjigo« o politiki energetike v naslednjih desetih letih. Planirajo npr. ukinitve premogovnikov, opustitev plinarn itd. Preusmeriti se nameravajo na plin in nafto (iz Afrike) ter na atomsko energijo. Poglejmo z enim samim primerom, kakšno je sta-nje na tem področju pri nas. Pred kratkim je tržaški časopis »Go spodarstvo« priobčil vest, da bodo že v prihodnjem letu pričeii graditi plino- vod od Kopra do Graza, ki bi ga kasneje podaljšali do ČSSR. Plin bi s tankerji dovažali ix Alžira in Libije, v Kopru bi ga utekočinjali in pod pritiskom odvajali naprej. Grad-njo bi v celoti financirali Avstrijci; Jugoslavija bi odstopila le zemljišče. Mi bi izkoriščali le majhan del tega plina. Ta vest bi sama ob sebi ne bila nič posebnega. Mnogo gospodarskih pra jektov grade in jih še bodo. Vendar je to poseben primer. Vsi vemo, da smo se (oziroma so se) odločili graditi ogTomen objekt za vplinjanje lignita v Velenju z zelo ambicioTnim omrežjem cevovodov. Ob tem se postavlja sledeče vpraša-nje: ali Avstrijci ne vedo, da imamo ta objekt v načrtu? Verjetno bi jih bilo treba zainteresirati, da bi postali njegovi odjemalci. Ali pa je resnica hujša? Namreč, da je ceneje voziti (verjetno kvalitetaiejši)i vplin iz Afrike in ga transportirati mimo liaše vele-plinarne v Avstrijo in CSSR. Ce gre za drugo možnost, moramo neusmiljeno sklepati naprej. Krožijo govorice, da je za to gradnjo namenje-nih mnogo milijard našega denarja in tujih kreditov. Kdo bi natančno vedel, koliko? Saj žal pri nas še ni uveljav Ijena navada, da bi o velikih investi cijah javno razpravljali. Zato bi morali hitro ukrepati. Napraviti bi bilo treba analize, kaj bi bilo v tem položaju naj-manjše zlo. Ali ne glede na ceno takoj prodati vso že nabavljeno opremo, ki menda leži na travnikih (o tem je zad-njič govoril Cule po televiziji), ali pa se sprijazniti s tem, da bo novi kom-binat proizvajal izgubo. Kolikor bi se odločili za drugo varianto, bi morali tudi vnaprej določiti, kdo bo to izgubo pokrival. Lani so organizirali nekje ob Jadra nu ob prisotnosti uglednih strokovnja-kov in drugih uglednih ljudi simpozij o tem projektu. Mislim, da je sedaj nastopil čas za ponoven tak simpozij, ki pa bi bil lahko brez škode manj reprezentativen, zato pa odgovornejši. Razčistil naj bi novi položaj. Ali ne bi bili zato poklicani tudi študentje kemije? M. N. ZA ZDRAVJE GRE Nenavadno zanimiva in zgovorna je ugotovitev, do katere so prišli na nedavnetn sestanku OO ZK na pedagoški akademiji: nekatera de lovna raesta (predvsem) na osnov-nih šolah še vedno zasedajo ljudje ki nimajo ustrezne pedagoške izo-brazbe. To so »falirani« študentje aktivisti (ne samo)' mladinske or-^anizacije, Ijudje s stransko strokov-no izobrazbo ali celo brez nje in podobno. Diplomanti pedagoške akademije pa vedno teže najdejo delovna mesta. Seveda je tu možen odgovor: v Sloveniji manjka veli-ko število (okrog tisoč) prosvetnih delavcev in bolje je, da njihova mesta zasedejo manj (ali celo ne-) ustrezni ljudje, kot pa da ostanejo prazna. Toda ta odgovor je lahko tudi nalepka za nepoučene. Če velja to za druge, zlasti odročne kraje Slo venije, tedaj verjetno ne more ve-Ijati za Ljubljano. Vendar je od vseh ljubljanskih občin edinole ob čina Ljubljana-Center resneje vze-la problem in sklenila, da bo po-novno razpisala delovna m^sta vseh tistih, ki do konca leta ne bodo opravili strokovnega izpita. Ostale ljubljanske občiiie so s se-danjim stanjem očitno nadvse za dovoljne. In tako je tudi prav! Vprašanje je tako ali tak<\ razglašeno za ne- — Kaj pa si tako marogast po obražu? Oh, mozolje sem dobil, ko sem bral v Delu, kako Peter Mozolec razpravlja o univerzi. rešljivo, zato ne priporočamo n< benega razburjenja. Le tako je mo-l goče ohraniti zdravo prebavo! BIM — BO(M) RADOVEDNOST »Glede na nekatera mnenja, češ da je športna dvorana spodrinila gradnjo bolj potiVbnih objektov (bolnišnice), je predsednik mest-nega sveta Marjan Tepina iz-javil, da so gradnjo bolnišnice bolj kot pomanjkanje sredstev ovirali neprestani nesporazumi med pri-stojnimi (podčrtal EM). Znatna sredstva. ki so šla za športno dvo- rano, pa bodo po be&edah predsed-nika mestnega sveta res zavrla ne-katera dela, ki jih investird mestni svet, kakor npr. preurejanje ljub-ljanskega gradu in nekatera druga. (Delo, petek, 5. nov. 1965: Tri mi-lijarde in 600 milijonov) Ob ta]so jasni in natančni izjavi predsednika mestnega sveta, da materialna sredstva niso - igrala bi-stvene, temveč povsem postransko vlogo (statista) pri gradnji bolniš-nice, si drznemo v imenu širše slo-venske javnosti zastaviti troie vprašanj: a) Kdo se skriva za tistimi sub-jektivnimi silami, ki niso znale do seči sporazuma za gradnjo bolruš-nice? b) Kateri so bili temeljni vzroki nesporazumov — tisti najgloblji vzroki, ki že trideset let postavlja. jo problem gradnje nove bolnišnice v ospredje in sejejo razdor v ljubi slovenski, vedno (razen vcasih) složen narod? c) Kdo se skriva za tistimi, ki so ta sporazum, ta edini pogoj za na-predek (in gradnjo športne hale Tivoli, ki je stala 3 milijarde in 600 milijonov) dosegli? Verjetno je bil sporazum dosežen pod vplivom kakšne droge (za pomiritev), zato vljudno prosimo, da širšo javnost seznanijo s tem čudežnim zdravi-lom slovenskih problemov. EM POJASNILO V 4. številki Tribune je bil ob-javljen pod naslovom Preiakus samouprave intervju z docen-tom dr. Kresnikom, ki je bil napravljen že deset dni pred izi-dom številke in oddan v tiskar-nožev petek 29. 10. 1965. Izjave, ki skušajo Lz popolnoma slučaj-nega sovpadanja med objavo te-ga intervjuja in tragično smrtjo dekana medicinske fakuitete, prof. dr. Borš^narja, izpeljavati >xčudne« sklepe in kovati kapital zase, samo dokazujejo moralni nivo teh ljudi. Grozljive pa so metode, s katerimi poskuša.jo razgovor o stvarnih probleraih zvrniti na stranski tir. Uredništvo RAZPIS' NATEČAJA Jugoslovanski odbor 1. A. E. S. T. E. razpisuje natečaj za inozemske strokovne prakse v poletnili mescih 1966 za študente strojništva, elektroteh-nike, FNT, FAGG, veterine in ^ozdarstva. Kandidati morajo izpolnjevati s-.edcče pogoje: 1. da so redni študentje III. lctnika v šolskem letu 1965/66 in da do sedaj aiso ponavljali lct-nika, 2. da so dosegli dober študijski uspeh (povpreč-na ocena pri izpitih 3), 3. da so aktivni člani ZŠJ in drugih organizacij, 4. da obvladajo vsaj en tuj jczik (angleški, ncm-ški, francoski, rnski ali itafijanski), 5. da niso starejši od 21 let. Izpiti iz tujih jezikov bodo predvidoma v za-četku deccmbra. V^a tiatialinia ohvestila in ffra-divo dobite pri fakultetnih odborih ali na pri podo^bor« I. A. E. S. T. E. Ljubljana. Trg re-volucije l/II, soba 88. Upravni odbor JO JLAESTE ALI JE V NASELJU RES NEKAJ NAROBE? Da je v Naseiju nekaj narobe, se je že precej časa slutilo, jasnih ugotovitev pa se ni dalo dobiti Vse je videti pravzaprav ze-lo urejeno. Vendar nekaj mora biti naro-be. Poglejmo nekaj dejstev: Natakarici v kavarni v zadnjem času niso hoteli izplačati rednega megečnega dohodka, češ da bo s tem krila izgubo, ki jo je imela pri vsakodnevnem obračunu. Vse to bi bilo razumljivo in normalno: če bi ugotovljeno izgubo in škodo ugo-tovilo pristojno sodišče, ne pa poslovodja kavarne, ki je, miraogrede povedano, de-lal vse obračune knjiženja in nabave. Seve-da je tudi razumljivo, da on pri svojiii dnevnih obračunih, za svoj čas dela v ka-varni, ni imel nobenih izgub. Pri vsem tem pa je med študenti v Naselju znano, da ima taisti poslovodja tak osebni stan-dard, da se ga v tako kratkem času z normalnimi dohodki ne da doseči. Za ilu-stracijo naj navedemo samo to, da si je v drugem bloku montiral precej vreden stroj, ki mu bo omogočil še nov postran-ski zaslužek. Vsekakor je zanimivo, zakaj uprava Naselja o tem ne ve ali m hotela ndč vedeti. Naslednji ne povsem nonnalni primer poslovanja je čian kolektiva, ki v teku enega normalnega delovnika (osem ur) opravlja hkrati dve službi. Razumljivo je, da zato prejema skoraj dve vsoti meseč-nega dohodka. Brez dvoma je možno, da bi se tudi v kolektivu študentskega nase-lja našel kdo, ki bi bil toliko prizade-ven, da bi delal za dva, čeprav v ŠN na-sploh to ni pravilo. Vprašanje pa je, zakaj v ŠN povezujejo dve tako odgovorni funk-ciji: šef kuhinje in ekonom menze. Brez dvoma je to eden izmed vzrokov, čeprav verjetno ne edini, da po Naselju kroži na-slednja šala: »Ali veš, zakaj pri kuhinji v Naselju ne goje svimj?« »Ker so obroki hrane tako majhni, da jih ne bi imeli od česa rediti. Kadar pa so ostanki, pa so od hrane, ki jo sicer pri-pravijo za študente, je pa tudi svinje ne bi jedle.« Eno od dejstev, ki se veže na zgornjo šalo, je tudi, da so letos jeseni v kuhinji delili nemajhne dobičke (v razmerju 1:10 in več — se pravi prevedeno v ljudski je-zik: nekdo je dobil deset, dirugi sto tiso čakov); in to kljub temu, da sta Naselje in kuhinja še posebej stalno dotirana. Za pri-mer: kosilo v ŠN, ki velja za prebivalce 20Q dm, je dejansko 40% subvencionira-no. Kolega, imaš kdaj občutek, da v Na-selju ješ 2 obroka za 520 din? Logika je tu pravzaprav zelo enostav-na: planiramo izgubo, ki jo krijemo z do-tacijami, potem pa v okviru le-te ustva-rimo nekaj sredstev, mogoče tudi na ra-čun slabše kvalitete hrane; vse to pa kas-neje prikažemo v obliki dobička, ki se seveda lahko razdeli. Kaj bi naporno raz-mišljali o racionalizaciji dela v kuhinji, o produktivnosti članov kolektiva itdJ Zanimivi so tudi odnosi v kolektivu: na sestanku kolektiva ŠN, ki naj bi raz-pravljal o samoupravljanju, govori dve uri direktor, za njim diskutira nekaj mi-nut še en član kolektiva, nakar je ta po membni sestanek zaključen Za člana inventame komisije ekonom Naselja izjavlja, da ne bo prišel v »nje-gov« ekpnomat, kolikor časa bo on eko-nom. Brez dvoma bi bilo potrebno razmi-sliti, kaj ga sili, da je tako nezaupljiv. V ilustracijo odnosov v kolektivu bi bi-lo pomembno navesti tudi podatke o fluk- tuaciji kadira v SN; teih pa skoraj nihče ne pozna — ve se le, da je izredno visoka. Vse zgornje pdsanje bi lahko odpadlo, 6e bi med letom, pa tuidi leta nazao, člani sannoupnavnih orgamov (svet naselja in upravni odbor) vedeli, da se njihovo delo ne sme zreducirati samo na sestanke. To-krat nezaupnica predvsem študentekim predstavnikom! Postavljaino jim naslednje vprašanje: zakaj niso nikoli razmišljali o tem, da dohodki članov kolektiva narašča-jo nesaraizmerno z njihovo produktivnost-jo. Dejstvo pa je tudi, da uprava ŠN osta-ja za vse kritike študentov g}uha. Ponav-ljajo se še vedno stare napake in po manjkljivosti. Na primer: v drugem blo-ku že cel mesec ni nihče ,pogledal, kakšno je stanje sanitarnih naprav. Že dolgo ni nekaj v redu s sprejema-njem novih študentov v ŠN. Brez dvoma se vsi zavedamo, da je aprejemna komisi-ja najbolj občutljivo področje, in zato ni mogoče razumeti, zakaj lahko sprejemna komisija sama postavlja konkretne krite-rije za sprejem. Menimo, da so ti krite-riji bili sicer že večkrat prediskutirani, nikoli pa jih nismo precizirali. Hkrati pa poudarjamo, da gre tu za neke družbene kriterije, ki so poleg tega tudi stvar uni-verze. že davno bi verjetno lahko odpadel pri sprejemu kot kriterij udeležba staršev v NOB; da se razumemo:-gre za otroke staršev, ki so poleg udeležbe v NOB da-nes sposobni tuda vzdrževati svoje otroke, ki študirajo pod istimi pogoji kot drugi. Zaradi subjektivno postavljenih kriterijev tudi sestava stanujočih študentov ne ust-reza strukturi študentov na univerzi in to ne po materialnem, ne po študijskem kriteriju. Ivo Marenk Opomba pisca: Zaradi situacije ter dej-stva, da je uprava ŠN že d&jala izjave, in to preden se je o tem pisalo v Tribuni, preko drugih časopisov, pisec meni, da je ravnal prav, ko je o stanju v SN povpra-šal predvsem zainteresirane prebivalce. To pa pomeni, da naj bi bil pričujoči članek l^ uvod v širše razsprave za razčiščevanje situacije. ZBOR TRIBUNE Prvi letošnji zbor bralcev in sodelav cev Tribune bo v sredo, 24. novembra, ob 20.15 v menzi Študentskega naselja. Dnevni red: 1. Razprava o konceptu lista 1. Razprava o obvezni naročnini. 3. Predlogi za uredniški odbor. Kljub temu, da statuta Tribune še zdaj nismo sprejeli, ima zbor Tribune kot po-svetovalni organ vendarle že praktično legalizirano pravico, da razpravlja o koiv ceptu, predlaga nove prvine v usmeritvi lista in da predlaga kandidate za ured-nike, izmed katerih potem plenum uni-verzitetnega odbora iivoli uredništvo Tribune. Vabimo in pozivamo vse bralce in so-delavce Tribune, da se udeležijo zbora! Uredništvo Tribune Predsedstvo univerzitetn^a odbora ZŠJ OBVESTILO V petek, 19. novembra ob 19.30 uprizori v dvorani Mestnega gledališča Ijubljanske-ga Študentovsko aktualno gledališče dra-mo irskega dramatika Seana O'Caseya PLUG IN ZVEZDE. Vstopnice so v pro-daji pri blagajni MGL. OBVESTILO ŠTUDENTSKA PLESNA ŠOLA PRIREJA PLESNE TECAJE S PO-UKOM STANDARDNIH, LATIN-SKOAMERIŠKIH IN MODERNIH PLESOV. TEČAJI SO NAMENJENI PREDVSEM ŠTUDENTOM LJUB-LJANSKIH FAKULTET IN BODO V PROSTORIH SOLE NA TRGU REVOLUCIJE 1/1 PO NASLED-NJEM REDU: NADALJEVALNI OB SREDAH, PRVA VAJA BO 17. NOVEMBRA OB 20.30. NADALJEVALNI OB SOBOTAH, PRVA VAJA BO 20. NOVEMBRA OB 16. URI. ZAČETNI OB SOBOTAH, PRVA VAJA BO 20. NOVEMBRA OB 18.15. VPISOVANJE IN INPORMACIJE VSAK DAN OD 12.-14. URE V PRO STORIH KLUBA IN V MENZI ŠTU-DENTSKEGA NASELJA. OB KLICU PO STROKOVNJAKIH Danes na univerzi veliko poudarjamo, da je nujno oblikovati in v takoimenovaao »prakso« uvajati strokovnjake, ki bojo sposobni ^vignita našo produkciijo na sve-tovno raven. Obenem pa ugotavljamo, da ta »praksa« ne isprejema strokovnjakov razširjenih rok — tako da nekateri odfaa-jajo celo v in