Leto vm., št. 22 (»^iiitro44 xvi^ st« i27a> Ljubljana* ponedeljek J. junija 1955 Cena 2 Din o^uraviiLaLvo. L-juuijamt, fcLn&Iijeva ulica — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. InserAtni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4t- LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fct. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St, 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3120. Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhaja vsa v ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi Št. 2440. Celje: Stroasmayerjeva uL 1. TeL «5 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«, tarifa LEP USPEH NACIONALNE POLITIKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Malypetr je sestavil vladno koalicijo, ki bo imela v zbornici zanesljivo večino — Podpirala jo bosta po potrebi tudi Kramar in Hlinka — Sestava nove vlade *raga, 2. junija, d. Designirani ministrski predsednik Malypetr je že včeraj zaključil svoja pogajanja s strankami glede sestave nove vladne večine. Pogajanja so do vedla do uspeha tako glede delovnega programa, kakor tudi glede sestave vlade. Parlamentarna večina bo obstojala iz strank dosedanje koalicije in se razširila še s češkoslovaško obrtno stranko. V vladni koaliciji bodo torej češkoslovaški agrarci, češkoslovaški narodni socialisti, češkoslovaški in nemški socialni demokrati, češka ljudska stranka, češkoslovaška obrtna stranka ter nemška agrarna stranka. Po doseženem sporazumu bo nova vlada imela 16 članov, dočim sta jih zadnji dve vladi imeli le po 15. Agrarci bodo dobili 4, čsl. soc. demokrati 3, čsL narodni socialisti in klerikalci po 2, obrtniki ter nemški agrarci in soc. demokrati po 1 portfelj, dočim bosta 2 ministra kot strokovnjaka vzeta izven strank. V tretjem Maly-petrovem kabinetu bodo samo 3 novi ministri. Vseh ostalih 13 bo vzetih iz dosedanje vlade. Deset med njimi jih bo ohranilo svoje portfelje, trije pa se bodo preselili v druge resore. Izpadla bosta dva dosedanja ministra. Danes dopoldne je ministrski predsednik Malypetr poročal predsedniku republike o 3vojih posvetovanjih in njihovem uspehu. Predložil mu je tudi listo svojega novega kabineta, ki je sestavljen. takole: predsednik vlade: Jan Malypetr (čsl. agrarec), zunanje zadeve: dr. Edvard Beneš (čsl. narodni socialist), narodna obramba: Fran Machnik (čsl. agrarec), notranje zadeve: dr. Josip Cerny (čsl. agrarec), pravosodstvo: dr. Ivan Derer (čsl. socialni demokrat), unifikacija zakonov: dr. Jan Šramek (ljudska stranka), prosveta: dr. Jan Krčma? (izven strank), poljedelstvo: dr. Milan Hodža (čsl. agrarec), trgovina in industrija: Josip Najman (čsl. obrtna stranka), javna dela: inž. Jan Dostalek (češka ljudska stranka), pošta in telegraf: dr. Emil Franke (čsl. narodni socialist), železnice: Rudolf Bechjne (čsl. soc. demokrat), socialno skrbstvo: Antonin Srba (čsl. socialni demokrat), narodno zdravje: dr. Ludvik Czech (nemški socialni demokrat), finance: dr. Kari Trapi (izven strank) minister brez portfelja: dr. Fran Spina ("nemški agrarec). Na novo so vstopili v kabinet agrarec Machnik, ki je sedaj sploh prvič minister, vodja obrtne stranke Najman, ki j1" bdi svoječasno že minister, in socialni demokrat Srba, ki je tudi že bil minister. Izstopila sta iz vlade dr. Alfred Meissner, Ju je po šestletni funkcijski dobi kot pravosodni minister in minister za socialno skrbstvo izrazil željo, da ga ne bi več sprejeli v vlado, in dosedanji minister za narodno obrambo BohumL« Bradač, ki je določen za predsednika poslanske zbornice. V svojih pogajanjih je Malypetr razpravljal tudi s tremi osebami iz opozicijskega tabora. Senator Hilgenreiner, predsednik nemških krščanskih social-cev, je sporočil ministrskemu predsedniku, da bo njegova stranka ostala v opoziciji. Malypetr se je pogajal tudi z zastopniki slovaške ljudske stranke poslancem dr. Tisom. Slovaška ljudska stranka bo sicer ostala v opoziciji, bo pa od slučaja do slučaja podpirala vla- Meštrovičeva razstava v Berlinu Berlin, 2. junija. AA. V prostorih državnega parlamenta v Berlinu je bila otvorje-na razstava jugoslovenskega kiparja Ivana Meštroviča. Razstava je pod pokroviteljstvom predsednika pruske vlade Goringa, ki ga je pri otvoritvi zastopal njegov posebni odposlanec. Organizacijo razstave sta prevzeli Nemška akademija iz Monakovega in Udruženje umetnikov v Berlinu. V častnem priredi-teljskem odboru so med drugimi jugoslovenski poslanik v Berlinu Balugdžič, propagandni minister dr. Goebbels, zunanji minister von Neurath, predsednik berlinske občine dr. Sahm in predsednik Nemške akademije Haushofer. »Volkischer Beobachter« posvečuje razstavi članek, v katerem poveličuje Meštro-vičevo umetnost in njegovo umetnico veljavo. do, ako bo to v državnem interesu potrebno. Splošno se računa, da bo Hlin-kova stranka jeseni tudi formalno vstopila v vlado. Največja senzacija pa je bil sestanek med Malypetrom in podpredsednikom narodnih demokratov prof. dr. Hoda-čem, ki sicer ni poslanec, vendar je eden najmerodajnejših oseb v narodni za-jednici dr. Kramara in Stfybrnega. Ho-dač je sporočil predsedniku vlade, da bo njegova stranka ostala v opoziciji, podpirala pa bo vlado v gotovih gospodarskih in nacionalnih vprašanjih ter bo glasovala tudi za proračun. štirinajsta vlada Praga, 2. junija. AA. Nova Malypetrova vlada bo tretji kabinet pod njegovim predsedstvom in štirinajsta vlada od ustanovitve republike. Prvo češkoslovaško vlado je sestavil Kramar. To je bil splošni nacionalni kabinet od novembra 1918 do julija 1919. Drugo češkoslovaško vlado, takozvano rdečezeleno koalicijo ; d julija 1919 do maja 1920 je sestavil pokojni Tusar. Ta je sestavil tudi tretjo vlado, prav takšno rdeče-zeelno koalicijo, ki je vladala do septembra 1920. Nato je sledila prva delovna vlada Cer-nyja od septembra 1920 do septembra 1921. Peto vlado je sestavil Beneš z zastopniki strank in strokovnjaki. Šesto in sedmo vlado je sestavil Švehla na podlagi nacionalne koncentracije. Sledila je delovna vlada Cer-nyja do oktobra 1928. Deveto vlado je sestavil vnovič švehla na podlagi koalicije meščanskih strank. Sledili sta dve vladi Udržala, prva iz meščanskih strank, druga, široka koalicija, iz češkoslovaških i.n nemških strank. Dvanajsto in trinajsto vlado je sestavil Malypetr iz zastopnikov češkoslovaških in nemških 6trank. V njegovi prvi vladi je bilo pet češkoslovaških in dve nemški stranki, v drugi so izstopili nacionalni demokrati. Prva Malypetrova vlada je trajala od oktobra 1932 do februarja 1934, druga pa do ostavke, ki jo je podal zadnje dni. Senzacionalen italijanski napad na evropske vlade Mussolinijevo glasilo dolži nekatere evropske vlade, da podpihujejo, podpirajo in oborožujejo Abesinijo Rim, 2. junija. AA. Agencija Štefani poroča: Novi italijanski vojaški ukrepi za zaščito Eritreje in Somalije in stališče, ki so ga zavzele nekatere države, ki hočejo ovirati akcijo Italije, so predmet novih komentarjev italijanskih listov. Tako piše »Giornale d' Italia« med drugim, da so za Italijo nastali dve vprašanji, ki ju je treba čimprej urediti in ki se obe nanašata na spor z Abesinijo. Tu gre predvsem za vprašanje abesinske oborožitve in za vprašanje, komu je ta oborožitev namenjena. Glede prvega vprašanja opozarja list na to, da je abesinska vojska v zadnjih letih močno napredovala. Belgijska vojaška misija je bila agent neke belgijske tvorai-ce orožja. Voditelji te misije so zastopali tudi neko češkoslovaško tvornico orožja. Vodja švedske vojaške misije pa je zastopnik znane švedske tvornice orožja. Vse te misije so pripravljale abesinsko vojsko na moderno vojno. Vrhu tega ima abesinska vojska med svojimi oficirji tudi ljudi, ki so se izučili v francoski vojaški akademiji v Saint Cyru. Abesinski piloti so se takisto izvežbali v Franciji. Nova abesinska vojska je postala nevar- na. Zadnja leta se je opremila z velikimi zalogami orožja. Postopna mobilizacija in sovražne manifestacijo proti Italiji v zadnjem času so zelo jasna dejstva. Posebno važna je mobilizacija, ki ima vse lastnosti napada na Italijo. List se nato vprašuje, proti komu so naperjena ta abesinska oboroževanja, in odgovarja. da je bilo to oboroževanje potrebno abesinskemu cesarju zaradi njegovega notranjega prestiža. Cesar potrebuje močno vojsko, da bi okrepil svojo dinastijo, ki je prebivalstvo severne Abesinije še ni priznalo. Mirno zadržanje v italijanskih kolonijah, ki so bile zadnja leta popolnoma razorože-ne, je abesinski cesar v zadnjem času izkoristil za svoje vojne podvige. V tem ga zdaj podpihujejo tudi nekatere vlade v Evropi, ki so s tem nagnale abesinsko vlado v sovražnosti proti Italiji. List opozarja nato na najnovejši abesinski napad na italijanskega kurirja in pravi, da se komisija za ureditev incidenta pri Ualualu še ni dobro sestala, ko se je položaj že zopet poostril, tako da ga razsodišč-na komisija sploh ne bo mogla urediti. Tudi nova francoska vlada zahteva izredna pooblastila Zakonski načrt bo predložila zbornici takoj po svoji deklaraciji — Sprejet bo v skrajšanem postopku Pariz, 2. junija. AA. V torek po vladni deklaraciji, ki bo kratka, bo predsednik nove francoske vlade Bouisson zahteval od poslanske zbornice, naj sprejme ves načrt zakona o izrednih pooblastilih vladi. Po mnenju predsednika poslanskega finančnega odbora Malvyja bo vlada lahko zahtevala nagli postopek, ki dovoljuje, da se vrši razprava o tem zakonskem načrtu že eno uro po predložitvi. Strah pred Caillauxom Pariz, 2. junija. AA. V parlamentarnih krogih trde, da levičarji niso zadovoljni z imenovanjem Caillauxa za finančnega ministra, ker se boje, da bo pri omejevanju dr Slovenski vinogradniki so zborovali Ormož, 2. junija. Včeraj in danes sta bila tu občni zbor in kongres Vinarskega društva za dravsko banovino Po obširnih poročilih funkcijonarjev so bila včeraj volitve. Inž. Zupanič je predlagal izvolitev starega odbora v celoti. Prišlo je do glasovanja z listki. Najiveč glasov je dobil dosedanji odbor s predsednikom g. Lovrom Petovarjem na oelu. Na današnjem kongresu se je predsednik g. Lovro Petovar najprej spominjal pokojnega kralja, nato pa je pozdravil /.ibrane udeležence. Po treh temeljitih stroko\nih referatih je sledila obširna debata in je bila sprejeta obsežna resolucia z zahtevami naših vinogradnikov. Z občnega zbora in kongresa sta bil; noslani vdanostni bravav-ki kralju Pptra TT.. pozdravne pa ministrskemu predsedniku g. Jevtiču. ministru za kmetiHvo dr Jankoviču :n bann g dr. Pueu. Kongresa se je udeležil tudi narodni poslanec g. dr. Avgust Lukačič. žavnih izdatkov preveč strog. Prav tako so s Caillauxom nezadovoljni pristaši devalvacije, ker se.boje njegovih strogih ukrepov v korist franka. Caillaux je že izjavil, da bo brez usmiljenja zatrl špekulacijo proti franku Ln obdržal njegovo vrednost na zlati pariteti. Prijazen sprejem Buissono-ve vlade v javnosti Pariz, 2. junija. AA. Havas poroča: Današnji listi poudarjajo izredno ugodni sprejem. na katerega je naletela nova Bouis-sonova vlada v parlamentarnih krogih in v celokupni javnosti. To zadržanje obeh zbornic in časopisja napram novi vladi dopušča prognozo, da bo Bouisson v torek dobil v parlamentu ogromno večino. Priprave za sokolski izlet v Bolgarijo Sofija, 2. junija, p. Včeraj je prispela v Sofijo deputacija jugoslovenskega Sokola, na čelu s podsta.rešino Djuro Paunkovičem. Delegacija je prišla v bolgarsko prestolnico, da izvrši tehnične priprave za prihod naših Sokolov na zlet bolgarskega Junaka, k! bo prihodnji mesec; računa se, da se bo zleta udeležilo več tisoč Sokolov iz Jugoslavije. Predstavniki jugoslovenskega Sokola so bili že na postaji spreieti zelo prisrčno. Starešinstvo bolgarskih Junakov jim je sinoči priredilo svečan banket. RSrijg na Cetinju Cetinje. 2. junija, č. Pruski ministrski predsednik Goring. ki se mudi na letovivču v Dubrovniku, ie danes popoldne obiskal Cetinje Pripeljal se je s svojimi spremljevalci v treh avtomobilih Ko si je ogledal Cetmje in neposredno okolico, se je ob 15. vrnil nazaj v Dubrovnik. Ustanovitev kluba poslancev z Jevtičeve liste Za predsednika kluba je bil soglasno izvoljen predsed nik vlade g. Bogoljub Jevtič Beograd, 2. junija, p. Danes so dospeli v Beograd še oni narodni poslanci, ki niso prišli že prejšnje dni. Ob 10. dopoldne je bil v sejni dvorani Narodne skupščine prvi sestanek vseh narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni na državni listi g. Jevtiča. Ko je g. Jevtič prišel v dvorano, je bil pozdravljen z viharnim aplavzom. Navzočih je bilo tudi večje število senatorjev. Sestanek je otvoril predsednik vlade g. Jevtič, tudi ob tej priliki burno pozdravljen. V daljšem govoru je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli narodni poslanci na njegovi listi pri volitvah, nato pa je orisal smernice državne in nacionalne politike, s katerimi je njegova lista 5. maja šla na volitve in ki so merodajne tudi za bodoče delo vlade in nove narodne skupščine. Pozval je narodne poslance, naj nadaljujejo do polnega uspeha politiko, ki jo je inavguriral blagopokojni kralj Aleksander Uedinitelj. Po referatu g. Jevtiča je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi klub narodnih poslancev, izvoljenih na Jevtičevi listi. EJnako soglasno in z velikimi aklamacijami je bil za predsednika kluba izvo- ljen ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič. Narodni poslanci gg. Dragiša Cvetkovič, Miloje Isakovič, Milenko Gli-šič in dr. Bariševič so se v imenu vseh navzočih narodnih poslancev zahvalili predsedniku vlade za njegovo uspešno vodstvo državne politike, mu čestitali na uspehu pri volitvah ter mu obljubili, da se bodo pod njegovim vodstvom z vsemi silami in v popolni disciplini posvetili delu za dobrobit države. Jutri popoldne ob 18. bo imel klub svojo drugo sejo. Na njej bo razpravljal o svoji organizaciji in sprejel tudi klu-bove statute. Po njihovi odobritvi bodo nato izvoljeni še ostali funkcionarji poslanskega kluba. Konferenca poslancev z Mačkove liste Zagreb, 2. junija, n. Včeraj in danes so bile v Zagrebu konference narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka. V začetku so konferirali samo pristaši bivše Radičeve stdanke in dr. Trumbič od bivše federalistične stranke. Popoldne so prišli tudi pristaši drugih skupin, ki so kandidirali na Mačkovi listi. Konferenca je bila zaključena kasno popoldne. Volilna reforma za poljski parlament in senat Politične stranke ne bodo več smele postavljati kandidatov — Volitve v parlament bodo direktne, v senat pa indirektne — število mandatov bo zmanjšano Varšava, 2. junija. AA. Parlament je začel razpravljati o načrtih zakonov za volitve v parlament in senat. Vlada je nalašč zaradi tega sklicala izredno zasedanje obeh domov parlamenta. Nova volilna zakona izhajata s stališča, da je treba v bodoče preprečiti prevelik vpliv političnih strank na volitve poslancev. Zaradi tega v bodoče nobena politična stranka kot taka ne bo mogla postaviti svojih kandidatov za volitve v Sejm (parlament). Vrh tega bo imel senat, ki je bil dosedaj samo nekaka druga poslanska zbornica, povsem drugačno sestavo. Senat bo v resnici gornji dom narodnega predstavništva z mnogo večjimi pravicami od Sejma. V bodoče bo Sejm izvoljen na podlagi splošnih volitev, člane senata pa bodo imenovali predsednik republike in posebni volilni kolegiji, to je posebni volilni zbori. Po načrtu novih volilnih zakonov ohranijo ženske volilno pravico, vendar je povišana sta- rost, ki daje pravico do glasovanja. Aktivna volilna pravica za Sejm se prične s 24. letom, pasivna pa s 30. Senatnih volitev se lahko udeleže samo volilci, ki so prekoračili 30. leto. Za senatorje je potrebna starost nad 40 let. Načrti vladnega bloka bodo prodrli v celoti. Po novih zakonih bo Sejm štel v bodoče 208 poslancev. Do sedaj jih je bilo 444. Kandidate za Sejm bodo postavljali posebni volilni zbori za posamezne volilne okraje, ki jih bo 104. Vsak okraj bo volil 2 poslanca. Zakonski načrt o volitvah senatorjev določa število senatorjev na 96. Dosedaj jih je bilo 111. Predsednik republike imenuje tretjino, 64 pa jih bodo volili v posebnih volilnih odborih po vojvodinah. Kandidirati bodo smele samo osebe z zaslugami za domovino, osebe, ki se odlikujejo s svojo izobrazbo ali ki po splošnem prepričanju uživajo zaupanje ljudstva. Preganjanje hitlerjevcev v Avstriji Izsleditev tajne narodnosocialistične no vinske agencije — Aretacije mnogoštevilnih narodnih socialistov Dunaj. 1. junija, k. Kljub poslednjim aretacijam na Koroškem in Zg. Avstriji na-rodno-socialistična propaganda ni v ničemer popustila, marveč se je po deželi celo še povečala. Dunajska policija je sedaj aretirala celo vrsto ljudi, ki so urejevali in izdajali prepovedane narodno - socialistične letake. Med njimi so Henrik Riidegger, inž. Kinder-mann, dr. Stiasny, dr. Kurt Wessely, lastnik neke novim ske agitacije Otmar Sekyra, stavbni tehnik Ludvik Ritthammer, dr. Alfred Malschofoky in ministrski tajnik dr. Herman Senkowsiky. Vodja tajne ilegalne narodno - socialistične tiskovne centrale je bil dr. Stiasny. Pri Senko\vskem so našli večjo vsoto denarja, o čigar izvoru ni hotel ničesar izpovedati. Sodijo, da je to poseben tiskovni fond. v katerega so prispevali avy striiski pristaši narodnega socializma. Pri hišnih preiskavah so našli mnogo kompro-mitujočega materiala. Zaradi narodno-socialistične propagande so policijske oblasti izvršile preiskavo tudi pri dveh dunajskih vseučiliških profesorjih, in sicer pri rednem profesorju za zoologijo Kriigerju na Dunaju in pri profesorju za kirurgijo dr. Wiesentreu v Gradcu. Ker so pri preiskavi našli v stanovanju obeh profesorjev narodno-socialistično propagandno gradivo. 6o obema prepovedali nadaljnja predavanja na vseučiliščih. Prof. Kruger je v zadnjem času predsedoval društvu nemških državljanov v Avstriji, čeprav je bil sam avstrijski državljan. Čestokrat je tudi spremljal nemškega poslanika Papena po njegovih potovanjih po Avstriji. Narodna socialistična propaganda se kljub poostrenemu režimu širi tudi na Koroškem. V WoIfbergu je bil aret ran protestantski pastor Folsohe. ki je bil tekoj postavljen pred sodišče in obtožen zaradi veleizdaie. Ustavitev hitlerjevskega lista v Inomostu Dunai, 1. junija k Na zahfevo italijanskega poslanika na Dunaju so oblasti v Inomostu ukinile glasilo emigrantov iz Južne Tirolske »Der Sud-Tiroler«. »Neues Wiener-Tagblatt« pravi, da je bil »Siid Tiroler« ukinjen zaradi svojih ten-denčnih novic in člankov, s katerimi je ščuval proti prijateljem Avstrije. Ta tednik je bil sploh dobro znan zaradi svoje stalne ofenzivne protiitalijanske akcije, ki se je razširila tudi preko tirolskih mej in se ni bala ogabnih metod, laži in obrekovanj, da bi se Avstrijci orientirali proti Italiji. Italijanska javnost bo nedvomno simpatično sprejela to odredbo avstrijskih oblasti. »Oesterreichische Zeitung am Abend« komentira ukinitev tednika takole: Z ukinitvijo lista »Siid-Tiroler« je bil energično napravljen konec dvorezni politiki s katero so hoteli zasejati sovraštvo med Avstrijo in Italijo in katere končni nameni so bili že preveč prozorni. Sklicani odbori DN Ženeva, 2. junija. AA. Pravni odbor Društva narodov, v katerem so zastopane Velika Britanija. Francija, Italija, Poljska, Jugoslavija, Turčija. Sovjetska Rusija in Nizozemska, se sestane 24. julija. Gospodarski odbor (Vel ka Britanija, Kanada, Španija, Francija. Madžarska. Italija in Sovjetska Rusija) ima sejo 1. julija. Plen ameriških banditov Berlin. 2. junija. DNB poroča iz Newvorka da so ugrabitelji izpustili sina milijonarja We:prhaut5prja. ker so jim izplačali 200.000 dolarjev. Pol cija je izdala obširne ukrepe, da ugrabitelje ujame Elitni kino Matica Pride prekrasni film »Ire no*? Viktor de Kowa — Hans Moser Senzacija za Ljubljano! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7% in 9*4 Ramon Novarro v opereti MELODIJA SRCA za Ljubljano! Bogat dopolnilni program! Globoko znižane cene štirinajsti občni zbor Pokojninskega zavoda Obširna razprava o zavodovem poslovanju in o bodoči zavodovi gradbeni akciji Ljubljana, 2. junija V dvorani mestnega magistrata se je danes dopoldne vršil XIV. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, ki so mu skoro polnoštevilmo prisostvovali delegati ii Slovenije in Dalmacije. Zbor je otvoril predsednik dr. Vilko Baltič, pozdravil navzočne delegate in posebej ravnatelja OUZD v Ljubljani dr. Jožo Bohinjca kot zastopnika ministra za socialno politiko in ban&kega svetnika dT. Karlina kot zastopnika dravskega bana. Predsednik se je s toplimi besedami spomnil velikega kralja Uedinitelja. Z enomi-nutnim molkom so navzočni počastili njegov spomin. Z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Prav tako so bile poslane pozdravne brzojavke ministru za socialno politiko in narodno zdravje in banom dravske, primorske in zetske banovine. Naposled se je predsednik spomnil obeh umrlih bivših predsednikov Veder-njaka in Vrtovca. V svojem poročilu je predsednik dr. Baltič navedel skupno akcijo nosilcev socialnega zavarovanja glede gospodarsko zaščitnih uredb (zlasti uredbe o zaščiti denarnih zavodov). Socialne ustanove zahtevajo, da se njihove terjatve izvzamejo iz omejitev teh uredb in da se jim prizna enak položaj, kakor privilegiranim državnim ustanovam. Poročal je tudi, da je bil z uredbo o ustanovitvi osrednjega sklada za sanacijo bratovskih skladnic ukinjen pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo, ki je doslej prispeval h kritju rent za stare rentnike. Dne 21. maja t. 1. so se vršila pogajanja med češkoslovaško in našo delegacijo glede konvencije o reciprociteti v socialnem zavarovanju. Ta pogajanja se bodo še nadaljevala. Občni zbor je nato izvolil v upravni odbor inž. Jožeta Rusa s Fale namesto Dra-gotina Gilčverta, ki je odložil mandat. Poročilo revizorjev o računskem zaključku za 1. 1935. je bilo sprejeto soglasno. Razprava o poslovanju zavoda Pri razpravi o poslovnem poročilu upravnega odbora, ki je bilo že pred občnim zborom dostavljeno vsem delegatom, se je najprej oglasil k besedi g. Albin Prepe-luh, ki je ugotovil, da kaže lanska bilanca prizadevanje upravnega odbora, da se zboljša stanje zavoda. To ugotavlja z veseljem glede na kritiko, ki jo je iznesel na lanskem občnem zboru. Primanjkljaj, ki ga izkazuje bilanca, je znaten in se je bati, da se bo donos, naložen zlasti v nepremičninah še zmanjšal. Potrebno bo kriti ta primanjkljaj, ali z državno subvencijo, ali z znižanjem rent ali pa s povišanjem premij. Uprava naj v teku leta skliče anketo zavodovih interesentov ter finančno-zavarovalnih strokovnjakov, ki naj proučijo vprašanje pokritja primanjkljaja. Glede znižanja upravnih stroškov je treba ugotoviti napredek, s štednjo pa je nadaljevati. Podpredsednik g. Ivan Tavčar je obširno razpravljal o stanju zavoda, pri čemer je tolmačil stališče nameščencev. Veljavni zakon, ki je bil zadnjikrat dopolnjen l. 1914. je treba spremeniti, da bo ustrezal današnjim socialnim in gospodarskim razmeram. Razširiti je treba krog zavarovancev na vse ostale kategorije privatnih nameščencev (zlasti trg. sotrudnike, strojnike, zobotehnike itd.). Olajšati je treba tudi pogoje za dajatve, znižati predvsem starostno mejo in skrajšati zavarovalno dobo, priznati rente starejšim zavarovancem, ki so sicer dela sposobni, toda brezposelni (socialna renta za starejše zavarovance, ki so najmanj 1—2 leti brezposelni). Sedanji rok za očuvanje pridobljenih pravic zavarovanca (18 mesecev) je prekratek in se naj poveča v razmerju z zavarovalno dobo zavarovanca. Povečati je treba zaščito nameščenca v primerih, da delodajalec opusti prijavo ali poda nepravilno prijavo (kazenske sankcije). Glede razširjenja pokojninskega zavarovanja je govornik postavil zahtevo, da mo- ra Pokojninski zavod pri vseh teh akcijah sodelovati in da mora biti vprašan za mnenje. Ukinjenje pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo ki je od 1. 1922. dajal prispevke nosilcem rudarskega, železničarskega in nameščen-skega pokoj, zavar. za prevzem starih rent-nikov, je bilo izvršeno brez sodelovanja Pokojninskega zavoda. Uredba in pravilnik ne upoštevata onih razlogov, ki so bili svoj-čas merodajni za ustanovitev pokrajinskega pokojninskega sklada. Prispevek pokrajinskega pokojninskega sklada Pokojninskemu zavodu za stare rentnike je doslej znašal 450.000 Din letno. Govornik je predlagal v imenu upravnega odbora resolucijo, ki zahteva, da se v uredbi in v pravilniku izvršijo spremembe tako, da bo novi osrednji sklad za sanacijo bratovskih skladnic dolžan efektivno prevzeti vse obveze dosedanjega pokrajinskega pokojninskega sklada v dosedanjem obsegu. Končno je govornik razpravljal o obre-stovanju naložb Pokojninskega zavoda, ki znaša povprečno 6.3% in se približuje 6 odstotni bazi zavarovalno tehničnega Tačuna zavoda. Če bi obrestovanje padlo pod 6% in bi s tem odpadla možnost za postopno kritje primanjkljaja (iz viška obrestovanja preko 6%) bi bilo treba misliti na spremembo zakonitih pravic in obveznosti. Gradbena akcija Nerentabilnost je pred vsem pri zavodovih zgradbah, ki donašajo le 2.2%. Niso pa vse zgradbe nerentabilne, ker nosi na primer stanovanjska hiiša na Miklošičevi cesti še vedno 5.3%. Zato bo smel zavod v bodoče graditi le take hiše, kjer bo rentabilnost vnaprej zajamčena. Lani je občni zbor sklenil, da ne bo več investiral premoženja v zgradbe. Ker pa ne gre docela prenehati z gradbeno akcijo, je upravni odbor sklenil predlagati občnemu zboru, da napravi v smislu § 59. točke 6. statuta sklep o kupovanju in prodaji nepremičnin, tako da sme upravni odbor prevzeti od svojih dolžnikov nepremičnine in lahko obdrži one nepremičnine, kupljene na dražbi, ki pokažejo ugodno rentabilnost; nadalje se pooblašča upravni odbor, da sme graditi stanovanjske hiše, ki bodo nudile primerno donosnost (najmanj dve tretjini povprečne donosnosti zavodove imovine). Končno je podpredsednik Fr. Tavčar poročal še o znižanju upravnih stroškov, ki so sedaj skrčeni od 4 milij. Din v letu i933. na 3.3 milijona Din v lanskem letu, odnosno od 14% predpisanih premij na 10.3%. Občni zbor je nato soglasno podal odvezo upravnemu odboru. Pred glasovanjem o predlaganih resolucijah je delegat dr. Vrhunec zahteval sipremembo resolucije glede pokrajinskega pokojninskega sklada. Uredba jamči Pokojninskemu zavodu vse zakonite pravice. Premogovniki bodo zopet prevzeli bremena za kritje obveznosti ukinjenega pokrajinskega pokojninskega s/klada. Ker pa so bratovske skladnice mnogo bolj potrebne subvencije, bo v bodoče prejemal Pokojninski zavod le ono, kar mu po zakonu pripada. Pri glasovanju je bila resolucija upravnega odbora sprejeta proti glasu dr. Vrhunca. Prav tako je bil soglasno sprejet sklep glede kupovanja in prodaje nepremičnin in glede gradnje stanovanjskih hiš z dodatnim predlogom podpredsednika Adolfa Ribnikarja, da se investiranje v nepremičnine omeji na tretjino naložene imovine. Kakor lani, je bil tudi letos sprejet predlog, da se votira znesek do 200.000 Din za sklad za podpiranje brezposelnih zavarovancev in 60.000 Din za podpore vdovam in sirotam po § 6. pravilnika o dra-ginjskih dokladah. Pri slučajnostih je delegat Jože Golma-jer predlagal, da se omogoči dajanje malih kreditov, delegat Vlado Vrančič pa je v imenu Zveze bančnih uradnikov utemeljil predlog glede zidanja stanovanjskih hiš z malimi stanovanji, ki jih lahko najemniki odkupijo. Oba predloga bo upravni odbor upošteval pri svojih bodočih sklepih. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 2. junija. Delo prosvetne matice naših Primorcev Sinoči je imela »Soča« »Pri levu« občni zbor. Predsednik Sancin se je po pozdravu s toplimi besedami spominjal viteškega kralja Uedinitelja, čigar spominu so zborovalci posvetili najprej minuto molka, nato pa trikrat zaklicali: Slava njegovemu spominu! Z živahnim odobravanjem je skupščina sprejela vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke predsedniku vlade, ministru dr. Marušiču, banu dr. Pucu in predsedniku mestne občine dr. Ravnikarju. Dolgoletnega društvenega predsednika bana dr. Puca, ki je v marcu zaradi prezaposlenosti odstopil, je občni zbor za njegove velike zasluge za društvo soglasno izvolil za častnega člana. Društveni tajnik je v izčrpnem poročilu orisal živahno delovanje društva. Matično društvo v Ljubljani šteje 896 članov. Podružnice poslujejo v Celju. Novem mestu, na Jesenicah, v Bohinju, Murski Soboti in Lendavi. Z ostalimi emigrantskimi društvi pripravlja »Soča« posebno anketo o praktičnem delu za siromašne emigrante, ker se z njihovo bedo odpira čisto nov problem našega narodnega življenja. Iz poročila blagajnika Sfiligoja posnemamo, da se ceni društveno premoženje na 109.000 Din. V zadnjih dveh letih je Soča razdala potrebnim emigrantom okrog 26.000 Din podpor. Predavanj je bilo v pretekli sezoni 15. Sledila so še poročila načelnika prireditvenega odseka mestnega svetnika čotarja in načelnika pevskega odseka Klavore, nato pa je zastopnik nadzornega odbora Batjel predlagal absolutorij odboru, blagajniku še s posebnim priznanjem. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Tone g a p 1 a, na novo pa so vstopili v odbor še dr. Prodan, dr. Ražem, Bačnar in dr. Boris Puc. Predsednik dr. šapla se je v izbranih besedah zahvalil za izkazano čast in obljubil, da bo v svojem delu vneto sledil vzgledu svojega predhodnika. Društvo bo v bodoče tudi svojim podružnicam pošiljalo predavatelje in jim prirejalo obiske, da bodo Sočani po vsej banovini postali močna in enotna celota. S povabilom vseh Primorcev, ki so doslej še ostali izven svojega društva, k sodelovanju je nato predsednik zaključil lepo uspelo skupščino. Film Z. K. D. v Elitnem kinu Matici Danes ob %3 uri popoldne originalni ruski film SAMA Narodni običaji v gorovju Altaju. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. številni kropilci vrhpoljskih žrtev Vrhpoljski žrtvi ležita na mrtvaškem odru v prosekturi bolnišnice na Zaloški ce-'sti. Trume ljudi so prihajale danes, da po-časte spomin obeh orožnikov, ki sta v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti pustila svoji mladi življenji. Paznik, ki sedi pri vratih, je pripovedoval, da so prihajali kropilci že od sedme zjutraj — lep dokaz, kako iskreno so se ljudje zanimali za žalostno usodo obeh orožnikov Vrička in Štefančiča. Obe krsti z rajnkima sta v cvetju. Prav tako je predsoba vsa natrpana z venci sorodnikov in prijateljev. Mnogo vencev je tudi od službenih tovarišev in predpostavljenih. Na prosekturo je prišlo danes tudi mnogo orožnikov iz bližnjih in daljnih krajev, ki vsi iskreno sočustvujejo s svojima mrtvima tovarišema in njihovima rodbinama. Pripovedovali so, da se je Štefančič v trpljenju močno izpremenil. med tem ko je videti narednik komandir Vričko, kakor bi spal. Državni upokojenci so zborovali Sinoči so v dvorani Delavske zbornice zborovali državni upokojenci. Občni zbor je otvoril poslevodeči podpredsednik svetnik g. Vidmar, ker je bil predsednik Društva državnih upokojencev, višji davčni svetnik g. Lilek zaradi bolezni odložil predsedništvo, ter je po nagovoru prebral pismo narodnega poslanca g. dr. Rika Fuxa, ki se v njem zahvaljuje za vabilo na zbor ter prosi oproščenja, ker ee zborovanja ne more udeležiti. V pismu zagotavlja, da bo vselej podpiral borbo upokojencev, da dosežejo svoje pravice. Podpredsednik je nato z grenkimi besedami ugotovil pičlo udeležbo in prosil, naj bodo kriti-zirajoči člani jasni in naj povedc izvedljive smernice, po katerih bo mogel bodoči odbor še stvarneje delati, kakor je dosedanji. Edgar AUan Poe: črna mačka že od otroškin let so sodili o meni, da sem nestalen in nežnega srca in prav zaradi te dobrosrčnosti so se mi tovariši posmehovali. Zlasti pa sem bil velik prijatelj živali in moji starši so bili tako dobri, da sem imel lahko celo kopico ljubljencev. Pri njih sem preživljal večji del prostega časa in nikoli nisem bil srečnejši kakor takrat, ko sem jih krmi; in božal, čim starejši sem postajal, tem bolj je še moja ljubezen do živali rasla; v moških letih mi je bila vir najlepšega veselja. Kdor je imel sam zveste in pametne pse, pozna hvaležnost, s katero plačajo te živali vsako ljubeznivost. Taka nesebična požrtvovalna ljubezen mora seči do srca vsakomur, kdor je spoznal omahljivo prijateljstvo in krhko zvestobo ljudi. Zgodaj sem se oženil in presrečen sem bil, ko sem odkril pri svoji ženi enako usmerjen značaj. Ko je spoznala mojo ljubezen za domače živali, ni nikoli zamudila priložnosti, da bi mi prinesla kakšnega prav prijetnega družabnika. Vzre-jala sva ptice ln zlate ribice, krasnega psa, kunce, majhno opico in mačka Maček je bil nenavadno velika in lepa žival, docela črn in presenetljivo pame- ten. Prav zaradi te pametnosti je moja žena, ki drugače ni bila praznoverna, časih namignila na staro ljudsko vero: da so črne mačke čarovnice v izpremenjenl podobi. Nikakor ni tega resno verjela; omenil sem to le zato, ker mi slučajno prihaja na misel. Pluto — tako je bilo mačku ime — je bil moj poseben ljubljenec in tovariš v lgni. Samo jaz sem ga hranil in zato me je spremljal korak za korakom po vsej hiši. Le s težavo sem ga zadržal, da mi ni sledil tudi na cesto. Tako je trajalo najino prijateljstvo več let, toda med tem časom se je moj značaj, kakor moram v svojo sramoto priznati, pod vplivom nerednega življenja docela izpreobrnil v slabo. Od dine do dne sem postajal bolj muhav, razdražljlv in brezobzirnejšii s svojo okolico. Celo svoji ženi sem včasih rekel kakšno trdo in surovo besedo. Da, celo izpozabil sem se nad njo. Tudi moje živali so seveda občutile izpremembo mojega mišljenja; zanemarjal sem jdh ln celo trpinčil. Samo do Ptutona sem bil še toliko obziren, da ga vsaj mučil nisem, kunce, opico ln celo psa pa sem brez pomišljanja pretepel, če so mi prišli slučajno ali pa za- radi svoje stare zvestobe pred oči. Moja bolezen je začela čedalje huje gospodovati nad menoj — kaj je huje kakor nagnjenje k pijači? — in naposled je občutil tudi Pluto, M je postal že star in čemeren, posledice moje razdraženosti. Nekega večera, ko sem se vrnil pijan iz svoje stalne krčme, se mi je zazdelo, da se me maček ogiblje. Pograbil sem ga in iz etrahu pred mojo jezo me je ugriznil v roko. V tem trenutku me je popadla dvojna besnost. Samega sebe nisem več spoznal. Bilo je tako, kakor bi bil iznenada izginil ves moj nekdanji razum. Peklenska hudobnost, ki jo je podžgal alkohol, je razburila vse moje živce. Vzel sem nož iz žepa. ga odprl, pograbil ubogo žival za vrat in ji nalašč iztaknil oko. še zmeraj me lzpreletava zdaj vroče zdaj hladmo, ko popisujem to podlost. Drugo jiutro, ko sem pijanost prespal in se spet zavedel, me je zaradi tega okrutnega dejanja obšel občutek, ki je bil nekako med grozo in kosanjem. Toda bil je le površen, bežen občutek, ki moje duše ni prevzel. Spet sem se predal ne-zmernosti in spomin na moje dejanje je zamrl v vinu. Med tem pa je začel maček ozdravlja-ti Prazna očesna votlina je bila res gnusna, toda vse je kazalo, da žival ne trpi bolečin. Kakor prej je hodila po hiši, toda iz razumljivih vzrokov je pre- Po pozdravu delegatov z dežele se je podpredsednik spomnil največjega dobrotnika jugoslovenskega naroda, blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. in zborovalci so trikrat zaklicali »Slava!«, a mlademu vladarju trikrat »Živel!« Nj. Vel. kralju Petru n. se je odposlala tudi uda-nostna brzojavka. Govornik je zatem očrtal pomen organizacije državnih upokojencev in ostro grajal tiste mlačneže, ki jim je preveč odšteti tri dinarje mesečno za članarino. Društvo je v teku svojega delovanja doseglo marsikako socialno izboljšanja za staroupokojence. Med drugim plačujejo po zaslugi njegovega prizadevanja kuluk le od osnovne in položajne plače, imajo popust pri trgovcih, v kopališčih, pri pogrebnemu zavodu in drugod. Te dobrote uživajo vsi člani. A doseglo bi se še mnogo več, če bi bili organizirani vsi, zakaj le v močni organizaciji je uspeh. Toda v društvu ni včlanjena niti večina staroupokojencev. Za predsednikom je dal izčrpno poročilo tajnik g. Spende, ki je prikazal vso silno borbo odbora v preteklem letu z ra^ičnimi faktorji, od katerih volje zavisi bolj ali manj uspeh organizacijskega in socialnega dela. Opisal je bedo upokojenca, zahteval, da se staroupokojencu dovoli postranski zaslužek in da se ukine vplačevanje prispevkov v pokojninski sklad, govoril je o pravici do voznih olajšav in o zahtevi po izenačenju ter nazadnje izrazJ toplo zahvalo bivšemu finančnemu direktorju v Ljubljani g. dr. Valjavcu za ves njegov nesebični trud za upokojence. Kljub vsem križem in težavam izdaja društvo lastno glasilo, ki ga po večini razpošilja zastonj, nadejajoč se, da ž njim dvigne organizacijo v res močan faktor. Po blagajniškem poročilu je preglednik računov predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli. Debata je bila mestoma zelo živahna zaradi mariborske podružnice, ki se je odcepila zavoljo nekaterih nezadovoljnežev. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen predsednik upravnega sodišča dr. Vr-tačnik. Ob koncu zbora so se nekoliko iz-premenila pravila. Občni zbor Društva orožniških upokojencev se je vršil danes v »Novem svetu«. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. L i-poglavška so zborovalci stoje počastili blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. s trikratnim »Slava«. Članom društva gre za prav iste interese kakor državnim upokojencem, le da so ti kot nižji uslužbenci še huje prizadeti. Narodnima poslancema g. dr. Riku Fuxu in g. Mohoriču so poslali resolucije s spomenicami, vsem poslancem dravske banovine pa spomenice, da se zavzamejo zanje na odločujočih mestih. Društvo šteje okoli 370 članov v vsej banovini. Svoje delegate so poslali na zbor Maribor, Celje, Kočevje, Kranj in Novo mesto. Za predsednika je bil izvoljen spet g. Ivan Lipoglavšek in za tajnika g. Fran Klemene. Združenje zemljiškoknjižnih uradnikov je zborovalo danes v justični palači. Predsednik g. Jožko Z i h e r 1 je otvoril zbor in se med drugim zahvalil predsedniku apelacijskega sodišča g. dr. Vrančiču in personalnemu referentu pri apelacijskem sodišču in sodniku okrožnega sodišča g. dr. Juvancu za naklonjenost in za umeva-nje socialnega stanja zemljiškoknjižnega uradništva. Tajnik g. Jožko Medved je podal poročilo o delovanju društva, ki beleži nekaj lepih uspehov, blagajnik g. Janko G o s t i č je poročal o stanju blagajne, nato pa so Zborovalci dali odboru soglasno razrešnico in za predsednika ponovno izvolili dosedanjega agilnega predsednika višjega pisarniškega oficijala g. Jožka Ziherla, za tajnika višjega sodnega oficijala g. Jožka Medveda, za blagajnika pa višjega pisarniškega oficijala g. Janka Gostiča. Debata je bila glede bodočih nalog združenja zelo obširna. Ko se je g. višji pisarniški oficial g. Goršič poslovil od zborovalcev, ker odhaja v pokoj, je predsednik g. Ziherl zaključil Zborovanje z ugotovitvijo, da vlada med zemljiškoknjižnimi uradniki res lepa harmonija, ki obljublja še intenzivnejše delo v bodočnosti. Umetniški razstavi pred pošto in v Jakopičevem paviljonu Med prireditvami, ki so bile deležne živahnega zanimanja občinstva, zavzemata posebej častno mesto obe umetniški razstavi, Maleša pred pošto in skupna razstava Društva likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Akad. slikar Miha Maleš je revijo svojih grafičnih del, s katero je prav lepo in uspešno uvedel tip umetniške prodajne razstave v najprometnejšem trgovskem središču mesta, danes zaključil. Raz-stavljalci v Jakopičevem paviljonu pa so svojo prireditev šele dobro začeli, a vendar beležijo že nekaj pomembnih uspehov. Na tej razstavi, ki v izčrpenm obsegu predstavlja dela naših upodabljajočih umetnikov vseh struj in rodov, je zlasti lepo zastopana mlada in najmlajša generacija, ki prinašata v našo likovno umetnost mnogo novega, svežega duha. Razveseljivo je, da kaže tudi občinstvo mnogo zanimanja za delo teh mladih in so nekaterim med njimi (Pavlovec, Slapernik, Sedej) že takoj ob otvoritvi prejeli nekaj naročil. Gostom, ki so za te dni prihiteli v Ljubljano od vseh strani, toplo priporočamo obisk. V šahovskem dvoboju med dravsko in savsko banovino so zmagali Dravci V veliki dvorani »Uniona« se je popoldne vršil šahovski dvoboj med reprezentancama dravske in savske banovine. Dvoboj, ki se je pričel ob 14. in trajal do 21., se je odigral na 20 deskah.. Ljubljančani niso nastopili v najmočnejši postavi in sta manjkala dr. Vidmar in L. Gabrov-šek, savska banovina pa je bila kompletna in so igrali znani mojstri Vukovič, dr. Drezga in dr. Kalabar. čas razmišljanja je bil določen za 32 potez v dveh in pol ure. Določen je bil naslednji red (prvo-imeaiovani so beli): 1. deska Vukovič (S) — Pire (D), 2. Poljanec (D) — dr. Drez-ga (S), 3. inž. Tekavčič (S) — M. Vidmar (D), 4. Šorli (D) — dr. Kalabar (S), 5. Agapjejev (S) — Furlani (D), 6. Si-košek (D) — dr. Dumič (S), 7- Rojniič (S) — Preinfalk (D), 8. prof. Stupan (D) — Rožič (S), 9. Gorski (S) — Longer (D), 10. J. Gabrovšek (D) — Avirovič (S), 11. Bayer (S) — C. Vidmar (D), 12. C?bic (D) — Grenčarski (S), 13. židovec (S) — Ostanek (D), 14. šiška (D) — Filipčič (S), 15. Žagar (S) — šavli (D). 16. Peterman (D) — Petrič (S), 17. Kukovec (D) — Tenner (S), -18. Petek (S) — Marek (D), 19. Mešiček (D) — Kraljevič (S), 20- Sa-vič (S) — Gerzinič (D). Od dravske banovine so zmagali Mešiček, prof. Stupan, šorli, Gabrovšek, Furlani, Longer, Vidmar M., Cibic in Preinfalk, remis pa so dosegli Peterman, C. Vidmar. Pire, Marek, Sikošek, Kukovec in Ostanek. Zmago za savsko banovino so dosegli edino Žagar, dr. Drezga. Filipčič in Savič. Končni rezultat 12 in pol : 7 in pol za dravsko banovino je jako časten, posebno ker je dravska banovina na prvih desetih deskah, kjer so igrali najmočnejši igralci, dosegla rezultat 8:2 v svojo korist. Prireditev je posetil tudi ban dr. Puc. Podrobnejše poročilo sledi r>. Ogenj na Galjevici Sinoči je na Galjevici začelo goreti v baraki zasebnice Marije Jordanove, ki je bila odsotna. Ogenj se je naglo širil in je bila nevarnost tudi za druge hiše. K sreči so bili poklicni gasilci naglo na mestu in so ogenj pravočasno zajezili. Zgorelo je nekaj oprave in obleke. Kako je ogenj nastal, ni znano, govore pa. da je bil podtaknjen. Gasilne vaje v Ljubljani Danes popoldne je ponovno zbudil pozornost Ljubljančanov gasilski rog, ki je odmeval po ulicah. To pot pa ni bilo nevarnosti, nego so imeli prostovoljni gasilci običajne letne vaje in so se zbirali pred Delavskim domom, kjer je navidezno nastal požar. Tja so prihitele prostovoljne gasilske edinice iz Ljubljane, z BaTja, iz Most, Šiške in bližnje okolice. Pri gašenju in reševalni akciji se je videlo, da imata Ljubljana in njena okolica spretne čuvarje domov. živahna velesejmska nedelj; Velik uspeh gasilske razstave in modne revije Ljubljana, 2. junija. Kakor je bilo pričakovati, je velesejem takoj prve dni privabil izredno veliko število posetnikov. Navzlic nagajivemu vremenu z malimi plohami je bilo zlasti danes na velesejmu nenavadno živahno vrvenje. Po ugotovitvah velesejmske uprave je bil danes poset neprimerno boljši nego lani na prvo sejmsko nedeljo. Letošnji velesejem pa za svojo petnajstletnico ni ostal samo zvest tradiciji, da združi v sebi vso mlado moč našega gospodarstva, temveč se je potrudil, da nudi za to petnajstletnico še prav posebne privlačnosti. Posebno omembo zasluži izredno bogata in nazorna gasilska razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji in je prirejena v prav velikem obsegu. Z nazornimi razstavnimi predmeti nam prikazuje zgodovino gasilstva in njegov razvoj v zadnjih 50 letih, prikazuje nam najmodernejše gasilsko orodje in obrambna sredstva proti požarom ter napadom iz zraka, ves gasilski materijal in vso obsežno organizacijo gasilstva v Sloveniji. Za naš ženski svet pa je brez dvoma najbolj privlačna razstava »žena in obrt« z vsakodnevno modno revijo, ki je že v prvih dneh postala prava senzacija velesejma. Prirediteljem te modne revije moramo priznati, da jim je uspelo pripraviti to prireditev naravnost velemestno in obenem decentno. tako da noben obiskovalec ne sme zamuditi prilike, da bi si jo ne ogledal. Modna revija se dnevno predvaja popoldne ob 4. in zvečer ob 8. Tako včeraj kakor tudi danes je bila umetniško opremljena dvorana za modno revijo v paviljonu »K« nabito polna in je občinstvo z živahnim aplavdiranjem izrazilo svoje priznanje vzornim kreacijam, ki so jih predvajali ljubljanski modni saloni: Bazanella, Grošelj, Hity Lukež. Kancler, Mihaliček, Mo-lan, Možina, Nives, Raška, Ravnihar, Renčelj, Sark Mirni, Seljak in Vera. Da pa je revija še bolj privlačna, so med predvajanjem toalet razni umetniški vložki. Tako je v nedeljo popoldne nastopila plesna skupina ge. Delakove, zvečer pa operna in koncertna pevka ga. Obenval-derjeva. Jutri v ponedeljek zvečer pa nastopita med modno revijo operna oevka ga. Poličeva in g. Peček, dočim nastopi popoldne »Mladika«. Umetniški program na modni reviji bo vsak dan izpremenjen. Vse priznanje za uspelo prireditev razstave »žena in obrt« ter modne revije gre načelnici razstavnega odseka ge. Cilki Koršičevi ter predsednici Zveze gospodinj ge. Kraigherjevi ter ostalim neutrudnim sodelavkam. Posebnost na ljubljanskem velesejmu je letos tudi izredno obsežna razstava avtomobilov, ki smo jo že nekaj let pogrešali. Glede na znižanje taks za avtomobile se nadejajo trgovci z avtomobili prav živahnih kupčij. Značilno je, da se je letos v aprilu, ko so bile ukinjene državne takse na avtomobile, uvoz avtomobilov dvignil že na 6.1 milijona Din, dočim je lani v aprilu znašal komaj 2.7 milijona Din. V paviljonih »J« in »G« in deloma tudi na prostem je letos razstavljenih okrog 40 avtomobilov in veliko število motornih koles ter je zastopano nič manj nego 28 vodilnih znamk. Posebno pozornost vzbujajo nove elegantne oblike avtomobilov, ki jih vidimo tako pri najdražjih znamkah, kakor tudi pri najcenejših. Pa tudi pri tovornih avtomobilih je opažati znaten napredek glede racionalnosti obratovanja ter zanimajo interesente predvsem razstavljeni tovorni avtomobili z Dieselovimi motorji, ki se kurijo s plinskim oljem in omogočajo prav znaten prihranek na kurivu. Kupujte domače blago! r: * Stanovske zahteve srednješolskih profesorjev Zbor ljubljanske sekcije skega Ljubljana, 2. junija. V dvorani Trgovskega uuma se je danes dopoldne vi"šua leina o^upscma ljubljanske bticije J,u^;oiiiC»veiiisJi.ega prolesoibiiega društva, na Kateri so ae zorali učitelji nase ir mladm-e i z vb ti dravske bano- vine, o« pretrese jo delovno bilanco svoje &taiiovciK.e reprezentance -u da obenem začrtajo naloge, Ki se zastavljajo njinoveuiu btanu ia uujoiiZjo bouocnoot. ^.baruvauja se je udeieaii ludi predseunJi giavne opiave proi. Nedeljivo l>ivac iz ueograua, uu.vz.ocui pa so bili »e zastopnic prosvetnega oddelka DanaKe uprave proi. i t-ij^ii, diieiaor ii. državne reauie gimnazije ravne, direKtoi učiteljeve šoie V *zzaz in namestnik direktorja i. državne reujie g.iunaziye proi. Jiašera, Zborovanje je s Kraiko pozdravno besedo otvoril predsednik. proi. 1'raiijo Orafenauer, nato pa je bil v cni-siu pravu za predsednika iiiuipsciue soglasno izvoljen prof. dr. lJe-tovnik iz Maribora. Prva misel zborovaicev je bila posvečena spominu velikega kralja m izrazom zvestobe mlademu vladarju .Nj. Vel. Kralju Petru ii. Med ž: valim m odobravanjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. VeL kralju in kraljevemu naanestništvu, nato pa še pozdravne brzojavke ministrom prosvete, trgovine, socialne politike in banu dr. Pucu. Pred prehodom na dnevni red sta izrekla zborovanju najboljše želje še zastopnik ba-novuiske uprave prof. Ferjan in predsednik glavne uprave Drvac. Sledilo je obsežno in ničrpno predsedniško poročilo, v katerem je prof. Grrafenauer najiprej poudaril, da je kraleva smrt zadela profesorje iz dveh razlogov: ker eo dobri državljani in ker so kot vzgojitelji poklicani, da vcepijo mladini ljubezen do kralja in domovine. V času žalovanja po marsejskem atentatu je sekcija ustanovila podporni sklad, ki se imenuje po viteškem kralju in ki je namenjen članom društva v primerih najnujnejše stiske. Potrebe prosvete in profesorjev Zaradi globoke žalosti, zaradi volitev v narodno skupščino m zaradi menjave prosvetnih ministrov je nastal v reševanju prosvetnih problemov zastoj, ki ga je ugotovil tudi nedavno sedanji prosvetni minister. Prosveta čuti težo sedanjih časov najbolj a da bi učitelj lahko s poletom in pok no odgovornostjo vršil svoje delo, mora biti predvsem gmotno zavarovan, kar danes nikakor ni. Novela v zakonu o srednjih šolah, napiedovanje v skupino HI/2, tridesetletno službovanje, odprava čakanja po napredovanju na višje prejemke še zmerom čakajo rešitve. Sekcijsba in glavna uprava sta storili vse, kar je bilo v njunih močeh. Prizinati je treba, da premestitev letos ni bilo in da so bile vse nastavitve izvršene v začetku šolskega leta. Tudi mera zaposlitve je bila zmanjšana po vseh srednjih šolah banovine. Sekcija je na odločilnih mestih zaprosila, naj se starejšim tovarišem z več ko 20 službenimi leti prihodnje leto zmanjša število učnih ur na 16, kar je banska uprava obljubila izpolniti. Ministrstvo je s svojim odlokom spet dovolilo profesorjem poučevanje d: jakov, ukinilo je odlok, da profesorji ne smejo imeti dijakov na stanovanju in hrani, in spremenjen je bil tudi načrt tolmačenja repetentstva. Novo je, da se bo prihodnje leto pričela poučevati angleščina ter bo izbira med nemščino in angleščino prepuščena dijakom. Vsa prizadevanja uradniških organizacij, da se ukine znana uredba z dne 14. aprila 1934, so ostala brezuspešna. Sedanji finančni minister je razveljavil le oni del uredbe, ki govori o redukciji dragin.j-skih doklad tistim neporočencem, ki stanujejo pri starših, ker je spoznal slabe strani te uredbe. Zastopstvo vseh organizacij se je nekajkrat oglasilo pri ministru dr. Maru-šiču in pri predsedniku vlade, ki je koncem aprila obiskal Ljubljano. Obljubil je tedaj, dta se bo stvar vsaj deloma popravila. Za popolno gimnazijo v Murski Soboti, za pravilno razmestitev učencev Ustanovilo se je Društvo absolviranih fi.o-aofov, s katerim je sekcija v prav dobrih aktivnih stikih in mu skuša pomagati, kjer Jugoslovenskega profesor-društva le more. Predsednik je pri tej priliki izrazil upanje, da bo bonska uprava ustregla njihovemu stremljenju in jim omogočila vzdrževanje počitniških tečajev za pripravljanje dijakov. Več siromašnih filozofov je ministrstvo postavilo za suplente-pripravnike in za učitelje na meščanskih šolah. Od leta 1932. reduciiranih suplentov čaka še 7 na reaktiivacijo, ki se jim bo organizacija na vso moč potrudila še to leto izpcslovati ponovno zaposlitev. Ob vsaki priliki je sekcij-ska uparva poudarjala potrebo popolne gimnazije v Murski Soboti in še ene stirrazred-ne gimnazije v Mariboru. Za zidavo Tli. gimnazije .v Ljubljani se izdelujejo načrti, a s tem problem šole v Ljubljani ne bo rešen, če ostane mestna občina pri sklepu, da se prihodnje leto zapre prvi razred liceja. Dokler se vprašanje otvoritve teh šol ne reši, je sekcija predlagala banski upravi drugačno razdelitev po gimnazijah v severnem delu banovine. Prekmurje gravitira bolj k Ptuju kakor Mariboru, zato naj bi se dijaki iz Prekmurja pošiljali na ptujsko gimnazijo. V Ptuju stoji že star internat, ki bi z m^mjšimi občinskimi, banovinskimi in državnimi podporami omogočil prekmurskim dijakom nadaljevanje šolanja v višjih razredih. Obenem je predsednik izrekel toplo zahvalo za iskreno sodelovanje odseku za šolske knjige, ki ie s svojim sistematskim delom pokazal neka i r>rav lepih uspehov. V začetku prihodniorra le*a bomo imeli najmanj deset novih šopkih knjig v banovini. Po kongresu v Nisu obiščejo profesorji bolgarske tovariše Letos se bo profesorski kongres vršil 8. in 9. septembra v Nišu, po kongresu pa bodo naši profesorji priredili kratek obisk tovarišem Bolgarom. Na konou je predsednik izrekel še posebno zahvalo ministru za tr govino Vrbaniču, v čigar resoru se je zadnji čas mnogo storilo za izpopolnitev strokovnega šolstva. Srednje tehnične šole so dobile učne načrte, minister je odobril hoaio-riranje privatnih izpitov, objavljeni so pravilniki za nadaljevalne šole vseh vrst Vprašanje javne in tajne ocene Skupščina je predsednikovo poročilo sprejela z iskrenim aplavzom, nato sta o podrobnem delu in denarnem gospodarstvu sekcije poročala še tajnik prof. Rupnik iz Kranja in blagajnik prof. dr. Novak. Delo sekcij za nacionalno vzgojo in manjšinsko vprašanje ter za šolske knjige sta na kratko prikazala prof. dr. Čermelj in dr. Šolar, prof. Mašera pa je v imenu nadzorstva predlagal absolutorij upravi. V debati, ki je sledila, so posamezni zborovalci, med njimi prof. dr. Cepuder. Čopič, Sevnik iz Maribora in dr. Gogala opozorili na nekatere pereče probleme, ki se odpirajo v stanovskem življenju naših srednješolskih učiteljev, a prof. Grafenauer je oodal vsem govornikom izčrpna in obširna pojasnila. Posebno je skupščina pri tej priliki nouda-nla važnost zahteve po javnem ocenjevanju, saj so mnogi profesorji na kakršenkoli način postali žrtve tajne ocene. Predsednik glavne uprave prof. Divac je pri tej priliki sporočil, da ie v eni izmed uredb, ki jih vlada pripravlja k zakonoma o srednjih šolah in o državnih uradnikih, že vstavljeno določilo, da se mora vsaka negativna ocena prizadetemu državnemu uradniku takoj sporočiti, medtem ko se pozitivne klasifikacije ne objavljajo. Volitve Ko je bil nato predlog nadzornega odbora soglasno sprejet, so sledile nadomestne volitve na odbomiška mesta, ki se v smislu pravil letos izpraznijo. Soglasno je bil za podpredsednika izvoljen prof. dr. Pečovnik iz Maribora, za odbornike profesorji ir. Novak, dr. Savnik, dr. Gogala in Sivec, za namestnike dr. Perhavec, Kozinova, Miklavčič in direktor Vazzaz, za člane nadzornega odbora Mašera, Andre in Čemažar, za namestnika Čopič in Cigler. Nanovo konstruiranemu odseku za nacionalno vzgojo predseduje prof. Kolar, a njega člani so dr. Go- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FIP H 81 JOSC^fOlflš grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. strašeno bežala iz moje bližine. Od moje nekdanje dobrodušnosti je vzlic vsemu še toliko ostalo, da me je sovraštvo nekoč tako zvestega in ljubljenega bitja hudo bolelo. Toda ni trajalo dolgo, da se je to občutje umaknilo zagrenjenosti. In potem je prišel, kakor nalašč, da bi me docela in nepreklicno uničil, občutek odpora do samega sebe. Filozofija ne ve o njem nič. Neko jutro sem vrgel mačku zanko okoli vratu in ga obesil na vejo. S solzami v očeh in z najgrenkejšimi očitki v srcu sem obesil žival — obesil sem jo, čeprav sem vedel, da me je nežno ljubila in da mi ni dala povoda za ta gnusni umor — obesil sem jo vzlic zavesti, da sem storil s tem greh, morda celo smrten greh, ki je mojo nesmrtno dušo tako omadeževal, da nikoli ne bom mogel najti neskončne milosti pri Bogu, najbolj usmiljenem in najbolj jeznem. V noči, ki je prišfla za mojim okrutnim dejanjem, me je zbudilo iz spanja klicanje na pomoč Ogenj! Zastori moje postelje so bili v plamenih in vsa hiša je gorela kakor pLamenica Le z največjo življenjsko nevarnostjo smo mogli moja žena, služkinja in jaz pobegniti pred ognjem. Vse je bilo uničeno. Vse moje premoženje je bilo Izgubljeno. Brez odpora sem se predal obupu. Nič mi ni tako zelo tuje kakor ta slabost, da bi mislil na kakšno vzročno zve-r,o med ^-nzorom jn podlostjo, ki sem jo bil storil. Toda opisal bom vzlic temu vso verigo dejstev in nobenega člena ne bom preskočil. Tisti dan po požaru sem šel pogledat pogorišče. Zidovi so se razen enega vsi podrli in ta edini, ki je ostal, je bil tanka vmesna stena, ki je hišo nekako delil na dvoje. Stal je prav zraven moje postelje. Ometu je ogenj po večini prizanesel, najbrž zato, ker je bil še nov. Pred tem zidom se je gnetla kopica ljudi in nekateri so ga prav pozorno ln napeto opazovali. Klici: »Nenavadno! — čudno« in podobni so zbudili mojo radovednost. Stopil sem bliže in zagledal na belo popleskani steni kakor v ploščatem reliefu podobo ogromnega mačka. Odtisk je bil presenetljivo razločen. Okoli vratu je imela žival vrv. Ob prvem pogledu na to pošastno prikazen (drugače v prvem trenutku nisem mogel imenovati tega oditiska) sem bil ves zmeden od strmenja in groze. Počasi pa so mi le prišle trezne misli. Spomnil sem se, da sem mačka obesil na vrtu za hišo. Takoj po klicih na pomoč je množica vdrla na vrt in nekdo je moral žival odrezati z veje in jo zagnati skozi odprto okno v mojo sobo, najbrž zato, da bi me zbudil iz spanja. Ko so se drugi zidovi podirlii. se je žrtev moje okrutnosti slučajno pritisnila k mokremu ometu in apno je pod vplivom ognja in v zvezi z amonijakom v truplu vsrkalo takšno gala, dr. LovrenSič, dr. Novek in Aplenc, manjšinskemu pa predseduje prof. Gorup, a njega člani so dr. Bohinjec, Kranjc, Perič, dr. Savnik in V ran kar. Za izboljšanje stanovskega položaja in šolstva Nato je bila na predlog prof. dr. Perhav-ca iz Maribora, ki je poročal v imenu skupščinskega delovnega odbora, soglasno in z živahnim odobravanjem siprejeta resolncija, v kateri občni zbor predlaga glavni upravi, naj se na odločujočih mestih wraame za uresničenje naslednjih zahtev: Čimprej naj se sprejme poseben -akon o srednješolskih profesorjih, ki bo neodvisno od zakona o državnih uslužbencih uredil službene in gmo'ne odnošaje srednješolskih učiteljev, to je stalnost in nepremestljivost z zajamčenim avtomatskim napredovanjem in s 301efno službeno dobo. Ta zakon naj profesorjem zagotovi napredovanje v skupino IIU2. Država naj povrne selitvene stroške tudi oni/m profesorjem, ki so iz tehtnih, družinskih, zdravstvenih in podobnih vzrokov prisiljeni, presiti za premestitev. Ukine naj se čimnrej t^.jno ocenjevanje srednješolskih učiteljev. Kakor imajo železničarji za ! svoje družinske člane olajšave na železnici, ! tako nai bodo tudi otroci profesorjev oproščeni plačevanja šolnine. Delo razrednikov nai se uračuna za 2 tedenski uri. Za vse izpite privatistcv naj dobe člani konvsije , primerno nagrado, na učiteljskih šolah pa naj komisije pri praktičnih učiteljskih izpita honorira država. Obvezne šolske ekskurzije izven službenega mesta naj se upoštevajo kot službena potovanja brez predhodnega ministr. odobrenjo. Kontraktualnim profesorjem naj se uračuna t skupino in penanjo ves čas kontraktualne službe brez ozira na to, ali so postali stalni pred ali po uveljavljenju uradniškega zakona iz leta 1931. Ministrstvo naj izposluje profesorjem vsaj eno brezplačno potovanje v glavnih počitnicah jk) državi v svrho medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Absolventom meščanskih šol naj se spet omogoči vstop na učiteljišče. Izbira tem za pismene naloge v narodnem jeziku naj bo povsem prepuščena strolkovnemu učitelju. Ministrstvo naj na prošnjo raznih izvenšolskib organizacij kvečjemu priporoča snov, naj pa ne odreja naslova naloge. Uredbe o znižanju draginj-skih dokilad državnim uradnicam in upokojenkam, ki so poročene z državnimi uradniki. naj se ukinejo. Srednješolski učitelji s popolno fakultetno izobrazbo in profesorskim strokovnim izpitom naj se po preteku pripravniške dobe nairporejajo od 7. skupine dalje, učitelji z višjim tečajnim in strokovnim izpitom od 8. in oni z nižjim tečajnim in strokovnim izpitom od 9. Na predlog prof. Sernika je bil sprejet še dostavek. ki določa, da se morajo vsi profesorji direktorji po dovršenem 30. letu službe upokojiti. Profesorska samopomoč Na koncu je prof. dr. Pečovnik na kratko poročal še o organizaciji profesorske samopomoči, ki prav lepo napreduje ter izplačuje pri sedanjem stanju članstva rodbini umrlega člana nad 12.000 Din posmrtnine. nato pa je zaključil zborovanje, ki je vnovič nazorno izmrioalo. da veje v strokovni organizaciji naših srednješolskih učiteljev duh resničnega stanovskega tovarištva in prave nacionalne zavesti. Bazvltje prapora darila pokojnega kralja Včeraj je ljubljansko pevsko društvo »Slavec" zaključilo proslavo svoje soletnice z razvitjem prapora, ki ga je bil društvu poklonil blagopokojni kralj Uedinitelj Ljubljana, 2. junija. Z današnjim dnem je pevsko društvo »Slavec« zaključilo proslavo 50 letnice svojega obstoja. Oficielna proslava je bila sicer že lani, a zadnja prireditev te proslave je bila danes, ko je društvo na slovesen način razvilo krasen prapor, ki mu ga je poklonil ob priliki jubileja blagopokojni veliki kralj Aleksander I. Uedinitelj. Uvod v to pomembno slavje je bil že v petek zvečer, ko so pevci »Slavca« priredili zastopniku kralja generalu g. Pekiču in banu g. dr. Pucu podoknici, snoči pa je bil v- Unionu slavnosten koncert, ki je privabil mnogo občinstva. Koncerta so se udeležili tudi zastopnik kralja general g. Pekič, ban g. dr. Puc, župan g. dr. Ravnihar, prosvetni inšpektor g. Vrhovnik, častni predsednik »Slavca« g. Dražil in drugi. Koncert je imel še posebno obeležje, ker so ga prenašali tudi po radiu, obenem je bil pa to mednarodni prenos. Podrobna glasbena ocena o koncertu še sledi, kot kronisti pa samo ugotavljamo, da je koncert v celoti lepo uspel. Na Šentjakobskem trgu je bilo danes slovesno razvitje novega prapora »Slavca«. Mestna občina je tam postavila provizoren oder, ki ga je okrasila s trobojkami. K slavnosti so prispeli najodličnejši predstavniki naše javnosti tako župan g. dT. Ravnihar s podžupanom g. Jarcem, prosvetni inšpektor g. Vrhovnik kot zastopnik bana, profesor. g. dr. Murko za JČL, g. Pelan za Glasbeno Matrico, ki se je udeležila slovesnosti s praporom, Ljubljanski Zvon s pevovodjo g. Matulom in odbornikom g. Lombarjem, a pevsko društvo »Ljubljana« je zastopal njegov predsednik g. Šturm. Za Jadransko stražo je bil navzočen odbornik g. Verbič, občinska svetnika gg. Olup in Dachs sta pa zastopala šentjakobski okraj. Navzočen je bil tudi častni predsednik g. Dražil. S prapori so se udeležili slavnosti poleg Matice tudi pevska društva »Ljubljanski Zvon« in »Tabor« iz Ljubljane in »Sava« z Jesenic in Bralno društvo iz Tržiča. Pevci in pevke »Slavca« so se zbrali pod tribuno, na desno pa se je postavila godba dravske divizije. Ob 10. se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja general g. Pekič v paradni uniformi in v spremstvu predsednika Hubadove župe g. dr. Šviglja. Godba je zaigrala pozdravno koračnico in nato še »Molitev«. Blagoslovil je krasni prapor župnik g. Barle. Prapor, darilo pokojnega kralja, je svilen: na eni strani je v državnih barvah, druga stran pa je zelena, na kateri se odraža beli državni grb. Na modrem polju je napis »Pevskemu društvu Slavcu«, na belem polju je v sredini državni grb, obdan z zelenim vencem, a spodaj, na rdečem, blesti napis »Aleksander«. Ves prapor je obilno vezen v zlatu, a na konici palice se leskeče simbol pevcev: glasbeni ključ. Po blagoslovitvi je predsednik »Slavca« g. Boris Roš prapor razvil, a general g. Pe- kič je nanj pripel moder svilen in z zlatom vezen trak ter izpregovoril: »Gospod predsednik! Srečen sem, da me je doletela redka čast, da kot zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. razvijem ta pra- por, ki Vam ga je poklonil naš blagopokojni kralj Aleksander (klici >Slava!«) o priliki proslave Vaše 50 letnice z željo, da bi vedno plapolal na čast kralju in domovini in Vam v ponos. Dal Bog, da bi še bolj zaorila naša junaška narodna pesem, ki naj vsem našim nasprotnikom priča, da smo budni čuvarji naše domovine in da bomo zmerom zvesto izvrševali oporoko pokojnega kralja in zvesto čuvali Jugoslavijo! Izročam Vam ta prapor v prepričanju, da ga bo »Slavec« vedno visoko dvigal v ponos jugoslovenske pesmi in društva samega.« Zastopniku kralja se je za lepe besede iskreno zahvalil v imenu »Slavca« njegov predsednik g. Roš in naglasil, da bo »Slavec« vedno ohranil zvestobo kralju Petru II. in izpolnjeval oporoko pokojnega kralja. Nato je izročil prapor praporščaku g. Ludviku Logarju, ki ga je prevzel z obljubo, da ga bo varoval kakor punčico svojega očesa. Bil je lep prizor, ko se je novi prapor pobratil s prapori bratskih društev. Pred-stavn;':i oblastev in zastopniki društev so nato po vrsti čestitali predsedniku »Slavca« g. Rošu k jubileju in darilu. Zatem se je formiral lep sprevod, ki je odkorakal skozi mesto. Za godbo dravske divizije so stopali nosilci šestih praporov, za njimi so se pa razvrstili pevci in pevke in odborniki drugih društev. Sprevod je krenil čez Stari in Mestni trg pred magistrat, kjer so se bili že zbrali predstavniki oblastev z generalom g. Pekičem na čelu. Pred magistratom so se zastavonoše in pevci ustavili pred spomenikom kralja Petra I. Na stopnice se je povzpel predsednik g. Roš in jih nagovoril: »Sestre pevke, bratje pevci! Zavedajmo se visokega odlikovanja, ki ga vam je poklonil naš pokojni kralj Aleksander I. Naj živi njegov naslednik kralj Peter II.!« Godba je zaigrala državno himno. Praporščaki in pevci so defilirali mimo generala in predstavnikov oblastev, nato se je pa znova formiral sprevod, ki je krenil po mestnih ulicah nazaj na Šentjakobski trg. Tam je zbrane pevce nagovoril v imennu Hubadove župe predsednik dr. Švigelj m jih izpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Mfiiimnh Maribor preko nedelje Maribor, 2. junija V počastitev spomina kralja Uedinitelja je bila včeraj v Narodnem domu spominska koncertna prireditev gojencev glasbene šole »Drave«. V uvodu je izpregovoril spominsko besedo artistični vodja profesor g. Hinko Druzovič. Sledilo je izvajanje obilnega sporeda, na katerem so bile Vil-harjeve, Chopinove, Gluckove, Sattnerjeve, Mozartove, Viottijeve, Lebanove. Foerster-jeve, Handlove in Beethovnove skladbe, ki so jih lepo podali nadarjeni gojenci »Dra-vine« glasbene šole. Koncert je bil lepo obiskan. Proslava modro rdečih Ob svoji današnji 50 letnici, odkar obstaja tukajšnji Zavod komi si jon ar je v, ki jim načeluje požrtvovalni načelnik g. Kuhar, so imeli naši modrordeči, kakor se na-zivajo zaradi svojih modrordečih kap, slavnostno proslavo. Dopoldne so imeli slavnostno zborovanje, na katerem so prišle do izraza vse težave, s katerimi se mora v današnjih hudih časih boriti stan konrri-sionarjev. Po zborovanju je bilo skupno kosilo, nato pa izlet v mariborsko okolico. Mariborski strelci organizirani v tukajšnji strelski družim, so danes otvarjali na strelišču v Radvanju letošnjo strelsko sezono. Ob tej priliki so se zbrali v Radvanju naši najboljši mariborski strelci ter se poizkusili v svoji strelski spretnosti. Na vino in žganje so se spravili Svedrovci m rokovnjači strahujejo naše podeželje. Tako so vdrli v klet posestnika Jožeta Domadenika v Zgornjih Hočah, ki je za kakšne četrt ure oddaljena od njegovega stanovanja, ter mu odpeljali iz kleti sod vina za okoli 800 litrov in razen tega še 50 litrov žganja. Potem so se zglasili v kleti posestnika Bogomira Vrecla v Zgornjih Hočah ter mu odnesli sod s 300 litri vina. Vlom so izvršili s ponarejenimi ključi, in sicer tako, da so po opravljenem vlomnem poslu kletna vrata spet zaprli. Orožniki so zaprli nekaj osumljencev, ki so hodili ponujat vino po gostilnah. Lep večer podmadkaric JS z liceja Ljubljana, 2. junija. Sinoči so podmladkarice Jadranske straže na mestni ženski realni gimnaziji priredile pod pokroviteljstvom župana g. dr. Ravniharja in častnega damskega komiteja akademijo. Prireditev je bila v veliki dvorani Kazine in je pokazala resno stremljenje naših deklet, da tudi ona pomagajo širiti ljubezen do našega Jadrana. Točke sporeda so bile odlično podane. Uvodno besedo je imela na odlične udeležence in zbrano mladino predsednica podmladka sedmošolka Spiller-Muysova Nuša. Nato so učenke V. razreda z rajalnim nastopom simbolično prikazale mirnost in razgibanost morja in življenje na njem. Rajanje je naštudirala zavodova profesorica Staničeva. Maturantka Mlejnikova je z zvonkim sopranom zapela Chopinovo Li-tavsko pesem in Grečaninovo Uspavanko. Prvošolka Danilovičeva je z zanosom reci- I tirala pesem o Jadranskem morju. Sledil 1 je nastop maturantke Inke Drnovškove, ki je zelo lepo zaigrala na violini dvoje sestavkov, in sicer Drlov Souvenir in EHler-tonovo Rondino. Vse točke je spremljala na klavirju Bradačeva. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z iskrenim odobravanjem. Za zaključek je zbor nižješolk pod vodstvom dr. Dolinarja zapel Tomčevo himno podmladka Jadranske straže. Akademijo so posetili med drugimi pokrovitelj župan dr. Ravnihar s soprogo, ga. Pirkmajerjeva, direktor trgovske akademije dr. Pirjevec s soprogo in številni drugi. častno je bil seveda zastopan zavodov profesorski zbor, ki je z direktorjem Jugom na čelu pokazal za delo svojih gojeni veliko zanimanje. Gojenke so nastopile tokrat prvič s svojim novim praporom, ki mu je kumovala ga. Skubičeva. Po akademiji se je razvila prijetna zabava ob zvokih priznanega Ronny-jazza. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET sliko, kakršna je bila zdaj. Čeprav je moj razum (v nasproso morete misliti, sem si znaj priskrbeti malte, 1 peska in žrtme, vso skupaj zmešal, da som dobil dober omet, ki se od prejšnjega ni prav nič razlikoval in z njim skrbno pokril nov\i zid. Moje naslednje delo je bilo, da sem pogledal za mačko, ki je zakrivila to nesrečo, kajti trdno sem se odločil, da ubijem tudi njo. če bi mi bila tisti trenutek pritekla na pot, bi bila njena usoda zapečatena. Toda žival, ki jo je menda moja besnost posvarila, je nedvomno vedela, da mi ne sme priti pred oči, dokler bom takšne volje. Ne morem popisati prijetnega občutka olajšanja, ki me je prevzel, ko tega strašila ni bilo nikjer. Tudi ponoči se mi ni prikazala, tako da sem spet prvič, kar sem jo vzel v hišo, trdno in mirno spal. Da, res sem spal — čeprav je obteževal mojo vest umor! Drugi dan je minil in tretji za njim. ne da bi se bila moja mačka kaj pokazala. Kakor bi se bil ie vsega osvobodil, sem lahko prosto dihal. Strah je grozno žival za vselej pregnal. Nikoli več je ne bom videl in brezmejno srečen sem bil zaradi tega. Zavest črnega zločina me je kaj malo motila. Na nekaj vprašanj, ki so mi jih zadali, sem z lahkoto odgovoril. Tudn hišno preiskavo sem seveda imel, toda kakor se samo ob sebi razume, niso pri njej ničesar dobili. Mirno sem lahko gledal v srečno bodočnost. Četrta dan po umoru je prišla nepričakovano policijska komisija v moje stanovanje, da bi še enkrat natanko preiskala vso hišo. Ker sem bil trdno prepričan, da kraja moje skrivnosti sploh ne bo mogoče odkriti, nisem izdal niti sledu zadrege. Uradniki so zahtevali, naj jih spremljam pri njihovem iskanju. Nobenega ogla, nobenega kota niso izpustili, ne da bi ga bili preiskali. Tretjič in četrtič so šli v klet Niti trenil nisem z očesom. Srce mi je tako mirno utripalo kakor nedolžnemu otroku, ko spi. Mirnodušno sem hodil po kleti od kota do kota. Roke sem na prsih prekrižal. Naposled so uradniki menda mislili, da so storili že dovolj dobrega in so se začeli pripravljati, da zapuste hišo. Moje veselje je bilo preveliko, da bi ga bil mogel prikrivati. Kar nekaj me je prijelo, da bi ga pokazal, pa naj že bo samo s kakšno zmagoslavno besedo, ki bo hkratu tudi potrdila uradnike v njihovem prepričanju o moji popolni nedolžnosti. »Gospodje moji,« sem dejal, ko smo že stopali po stopnicah, »zelo me veseli, da sem ovrgel vaše sumničenje. želim vam za bodočnost vse najboljše in... želim tudi, da bi bili drugje nekoliko vljudnejšrt. In razen tega, gospodje: ta hiša je zelo trdno zidana.« V neumnem hotenju, da bi rekel nekaj kar tja v božji dan, sam nisem več vedel, kaj klepetam. »Nenavadno dobro zidana hiša je. Ti zidovi — so nenavadno trdmi.c Pil teh besedah sem prešerno ndarft # palico, ki sem jo imel slučajno pri rokah, po zidu in sicer prav na tistem kraju, kjer je bilo skrito truplo moje ljubljene žene. Bog naj mi bo milosten in naj me obvaruje krempljev smrtnega sovražnika! Komaj je utihnil odmev mojih udarcev, že se je začul odgovor iz groba za zidom! V začetku je zvenel pridušeno in ubito kakor otroško čebljanje, potem pa so postali glasovi čedalje močnejši, kakor zateklo, vreščeče stokanje, ki ni bilo prav nič podobno človeškim zvokom. Bilo je tuljenje in jadikovanje, napol smrtni strah, napol zmagoslavje, kakor iz pekla, kjer vrešče na večno pogubljenje obsojeni med zasmehljivim vriskanjem hudičev. Ali naj še popisujem, kaj se je zgodilo v meni? Brez zavesti sem ee opote-kel proti nasprotni steni. Uradniki so na stopnicah ostali nekaj trenutkov kar otrpli od groze in strahu, trenutek nato pa je bilo že tucat močnih rok pri delu, da prederejo zid. Vdal se je in vsi hkratu so zagledali truplo, ki je bilo krvavo in že napol razpadlo. Na njegovi glavi pa je čepela s široko razprtim rdečim gobcem in edinim lesketajočim se očesom strašna žival, katere peklenska moč me je zapeljala k umoru in katere izdajalski glas me je zdaj tudi izročil krvniku. S truplom vred sem zazidal tudi to peklensko strašilo. (iz *Zgodb groze* prevedel B. R.) Lahkoatletsko prvenstvo države za moštva V Zagrebu še niso izračunali rezultatov — Kljub temu je gotovo, da bo Primorje v tretjič prvak države. — Od slovenskih klubov so dosedaj dosegli Primorje 95*59*, Železničar 32*450, ilirija pa 30.797 V soboto m nedeljo popoldne se je vršil na igrišču Primorja prvi del prvenstva države za moštva, v katerem je nastopilo v Ljubljani za Primorje in Ilirijo približno 150 atletov. Udeležba je v primeri z lansko precej padla. Tudi rezultati niso na tisti višini, kakor se je splošno pričakovalo. Deloma je vzrok slabo igrišče, ki je bilo zaradi zadnjega deževja precej razmočeno, nekaj pa tudi naporni nastopi zadnjih dni. V letošnjem državnem prvenstvu za moštva sodeluje 7 klubov v vsej dižavi, in to v Zagrebu, Mariboru ter Ljubljani, dočim BeogTad in Pančevo zaradi zadnjih tekmovanj in gostovanj v tem delu prvenstva niso nastopili. Pred 6 leti so, kakor znano zagrebške »Novosti« razpisale prehodni pokal, namenjen tistemu klubu v državi, ki si bo trikrat zaporedoma aH petkrat v presledkih osvojil prvenstvo v moštvih. Prvi dve leti je pokal branila zagrebška Concordia, nato Hašk, sedaj pa dvakrat zaporedoma že ljubljansko Primorje, ki si ga je z današnjo zmago defi-nitivno osvojilo. Pri lanskem prvenstvu je PTimorje zmagalo z 87.000 točkami, druga pa je bila Ilirija z 61.000 točkami, dočim je letošnji rezultat 05.596 točk toliko bolj odličen, ker je bila, kakor že omenjeno, udeležba nekoliko manjša in pa igrišče precej slabo. Uspeh Ilirije je popolnoma zadovoljil celo klubsko vodstvo, ki ni pričakovalo, da bo moglo letos braniti svoj lanski rezultat, ker že celo leto nima svojega urejenega igrišča. Prvi dan tekmovanja je v 8 disciplinah prinesel naslednje uspehe: Tek 100 m: nastopilo za P. 37, za I. 13 tekmovalcev. Minimalni predpisani rezultat je 12.6 sekund. Skupno število točk; Primorje 14.135, Ilirija 2847. Najboljši uspehi so: 1. Kovačič 10.8 sekund, 2. Cerar in šušteršič 11.4 (vsi P.). Krogla: Skupno 16 tekmovalcev. Točke: I^imorje 4087, Ilirija 3353. V naslednjem bomo navajali po 3 naj-toljlše rezultate, dosežene v vsaki panogi, dalje število tekmovalcev in število točk, vsakokrat prva številka Primorje, druga Ilirija. V krogli; 1. in 2. Stepišnik in Jeglič, oba Ilirija, 12.12 m. 400 m: Primorje 6542 točk, Ilirija 0. Tekmovalcev 15. 1. Gaberšek 54.3, 2. Cur-da 54.9, 3. žgur 55.2 (vsi Primorje). Minimum 58. Skok v daljino: Primorje 9480, Ilirija 2594, število tekmovalcev: Primorje 23, Ilirija 9. Minimum 5-60 m. 1. Putinja 6.20, 2. Stepišnik (I) 6-12, 3. Malnarič (P) 6-09. Tek 5000 m: Primorje 1800 točk, Ilirija 4135 točk, tekmovalcev P. 5, I. 8. Minimum 18:17. 1. Bručan (I) 16:19.2/5, 2. Srakar (P) 16:46.2/5, 3. Šporn (I) 17:02. Met diska: Primorje 1121, Ilirija 2195, tekmovalcev P. 4, I. 8. Minimum 31 m. 1. Stepišnik (I) 37.34, 2. Serše (P) 36.42, 3. Banko (I) 34.72. Tek 800 m: Primorje 5955, Ilirija 627, tekmovalcev P. 13, I. 4. Minimum 2:17. 1. Gaberšek (P.) 2:04.6, 2. črurda (P.) 2:05, 3. Pogačnik (P) 2:07.2. Skok v višino: Primorje 7941, Ilirija 4715. tekmovalcev P. 21, I. 13. Minimum 150 cm. Prvi trije Svetek (I) ter Martini in Slanina (oba P.) po 165 cm. Tek 110 m z zaprekami je odpadel, ker ni bil prijavljen noben tekmovalec. Končno število točk prvega dne je: Primorje 51.061 točk, Ilirija 20.466. Prvi dan je nastopilo skupno okoli 190 tekmovalcev v osmih disciplinah, nekateri od teh seveda v več disciplinah ne samo v eni. Drugi dan tekmovanja je prinesel v osmih točkah te-le končne uspehe: Tek 200 m: Primorje 11.141, Ilirija 2629, tekmovalcev P. 25, I. 7. Minimum 26 sekund. Uspehi prvi treh so: 1. Kovačič (P) 22.4!, 2. Sodnik (I) 23.8, 3. Gaberšek in Cerar (oba P.) 24. Met kladiva: Nastopili 3 tekmovalci. Minimum 31 m dosegel le Stepišnik Milan (I) 43.40 m, 2. Jeglič 29.25 m, točke: Ilirija 734. Tek 400 m z zaprekami je prav tako odpadel kakor prvi dan na 110 m, ker ni bilo nobenega prijavljenega tekmovalca, škoda, da se lepa disciplina teka preko zaprek pri nas nikakor ne more uveljaviti. Troskok; Primorje 4352, Ilirija 486 točk, tekmovalcev P. 8, L 1. Minimum 11.50 m je doseglo 8 tekmovalcev. 1. Slapar (P) 12.56. V teku na 10 km sta nastopila le 2 tekmovalca in je dosegel znani maratonec šporn Stane (I) lep čas 35:42 2/5, ker je tekel brez posebne konkurence. Prinesel je Iliriji v tej panogi 610 točk. Minimum znaša 38:00. V metu kopja je nastopilo 7 tekmovalcev. Točke P. 502, I. 1491. Minimum znaša 43.50 m in je poostren v primeri z lanskim. Najboljši uspehi so: 1. Brunet (I) 46.17, 2. Putinja (P) 45.19, 3. Orehek in Dečman (oba I.) 44.30 in 44.29. Tek 1500 m: Primorje 5382, Ilirija 1691, tekmovalcev P. 10, I. 9. Minimum 4.50 je doseglo 12 tekmovalcev. 1. Curda (P) 4:21 2/5, 2. Pogačnik (P) 4:27.6, 3. Srakar (P) 4:29. Skok ob palici: Nastopili 4 tekmovalci. Minimum znaša 2.90 m. Točke skupno po 466 Ilirija in Primorje. 1. Gašperšič (P), 2. Oroszy (I) oba po 290 cm. Zadnja točka tekmovanja je bil stafet-ni tok 4X100 m. Minimum znaša 50 sekund. Nastopilo je 10 štafet Primorja in 2 od Ilirije. Točke: Primorje 22.692, Ilirija 2224. Štafete so bile kombinirane tako, da so v posameznih moštvih tekli i dobri i slabi tekači, zato ne navajamo rezultata najboljših, pač pa omenjamo, da je doseglo minimum 11 štafet. Končni uspeh tekmovanja, v kolikor se je končalo v teh dveh dneh, je v Ljubljani: Primorje 95.130 točk. Ilirija 30.797 točk. Uspeh zmagovalca Primorja je naravnost odličen in zaslužen. Končno število točk, ki ga navajamo danes, še ni defini-tivno zato, ker bodo čez približno 14 dni tekmovali še oni srednješolci, ki so bili te dni na srednješolskem prvenstvu v Zagrebu, in je prijavljenih približno 25 tekmovalcev, ki utegnejo končno sliko deloma še iizpremeniti, vsekakor pa ne tako, da bi Primorje ne moglo ohraniti svojega prvenstva. Zanimanje publike ni bik) posefono veliko. Tekmovanje je oviralo tudi vreme. v Mariboru Maribor, 2. junija. Tudi v našem mestu se je vršilo včeraj popoldne in danes dopoldne na igrišču Železničarja tekmovanje za državno lahkoatletsko prvenstvo moštev. Startali so le lalikoatleti železničarja, in sicer 45 po številu. Tekmovanje je oviralo deževno vreme, posebno v soboto in so zaradi tega rezultati nekoliko slabši. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati1: Tek 100 m: 1. Venuti 11,7. — 200 m: Venuti 24.3. — 400 m:. Ledinek 57.1. — 800 m: Muraus 2.10.8. — 5000 m: Podpe-čan 17.18.4. — Štafeta 4X100 m: SK železničar 49 sek. — Met diska: Gale 33.18 m. — Met krogle: Kleut 11.42 m. — Met kopja Kleut 43.62' m. — Met kladiva: Gojznik 32.25 m. — Skok v višino: Kaaay (Maraton, Zagreb) 1.60. — Skok v daljino: Urbanek 5.73 m. »— Troskok: Gutov-nik 11.68 m. — Tek 1500 se je vršil popoldne. -"* SK železničar je letos dosegel 32.450 točk, katero število pa se bo povečalo z rezultati atleta Raka, ki starta v Beogra-gu, in. atleta Slavinca, ki starta v Zagrebu, železničau je potemtakem dokazal lep napredek in povečal število točk od zadnjega tekmovanja za 6000. škoda je le, da se tudi ostali mariborski klubi, posebno Rapid, niso udeležili tekmovanja in so bili atleti železničarja brez vsake konkurence, kar je seveda sigurno vplivalo na rezultate. v Zagrebu Zagreb, 2. junija. Tudi v Zagrebu so se v soboto in v, nedeljo popoldne vršila lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo moštev. Niti v soboto niti v nedeljo se niso objavili doseženi rezultati, kakor pravijo, zaradi tega, ker jih ni nihče izračunal. Po privatnih kalkulacijah je Hašk dosegel od 40 do 50.000 točk, Concordia 20.000, Maraton okoli 5000 točk. Organizacija, ki je bila v rokah save-za, je bila vsekakor zelo slaba. Srednješolci Zagreb, 2. junija. Ob priliki otvoritve velikega srednješolskega igrišča se je vršilo v Zagrebu lahko-atlet. razmerje med srednješolskimi repre-zentacami Ljubljane, Zagreba in Beograda. Zagreb je dosegel 100 točk, Ljubljana 52, Beograd pa 20. Za točki LNP borba samo v Ljubljani Z zmago nad čakovčani so se Ilirijani odkrižali dokaj nevarnega nasprotnika Podsavazno prvenstvo je bilo včeraj nekako precej mršavo. V prvem razredu se je odigrala samo ena tekma, in sicer v Ljubljani med domačo Ilirijo in čakoveč-kim SK. Čakovčani so sicer zelo trd oreh, vendar se je pričakovala zmaga, zlasti zaradi tega, ker bi vsaka izgubljena točka pomenila za Ilirijo veliko nevarnost. Domačini so spravili na varno obe točki ter se, kakor upajo, približujejo končnemu ci- Ilirija : ČSK 3:2 (1:0) lju. Tablica bo do prihodnjih srečanj tale: železničar 13 9 2 2 35:21 20 (6) Birija 11 7 2 2 41:14 16 (6) Rapid 11 7 0 4 35:14 14 (8) CSK 12 5 4 3 29:22 14 (10) Celje 11 3 3 5 17:20 9 (13) Maribor 12 4 1 7 15:32 9 (15) Svoboda 12 2 3 7 13:56 7 (17) Hermes 12 2 1 9 23:34 5 (19) Ilirija: Malič—Svetic, Berglez—Unter-reiter, Varšek, Sočan—Jug, Sandi, Grin-tal, Slapar, Doberlet. Čakovečki: Krnoul—Janič, Vamplin— Mekovec, Megla, Takač—Behojnik, Galo-vič, Pintač, Hrebak, Vaš. V eni važnih zaključnih in odločilnih faz za podsavezno prvenstvo se belo-zeleni niso preveč potrudili. Odnesli so sicer obe točki v borbi, ki se je zdela sredi igTe že povsem odločena, toda prav sigurno nista bili točki pod streho prav do konca. Po naskoku 3:0 je gostom uspelo znižati na 3:2 in še pri tem stanju niso bili brez prilik za izenačenje. Igra v svojem pretežnem delu ni bila na posebni višini, če odvzamemo tiste dobre četrt ure, ko so belo-zeleni v prvi polovici drugega polčasa z odločnimi kombinator-nimi potezami in s krepkim startom obvladali polje ter situacijo z dvema zgodit-koma temeljito izkoristili, so v vsem ostalem delu igre zelo šibko igrali. IM vsem tem so ohranili v prvem polčasu svoja vrata čista, proti koncu igre pa so se dali parkrat neljubo presenetiti in uspeh teh šibkosti sta bila dva efektna nasprotnikova gola; če bd bil imel gost le količkaj odločnejši napad, bi bil naposled še odnesel zmago in točki seboj. Zelo slabo je igral obrambni trio. Branilca sta skoraj ves čas plavala. Rezervni vratar je prinesel s seboj svoje šibkosti: visokim žogam ni kos. Poleg tega je bila tudi srednja vrsta polna lukenj. Varšek na sredi ni bil centerhalf na mestu, kar se mu rednim potom ni hotelo posrečiti, je skušal nadoknaditi s preostro igro. Tudi Un-terreiter je imel svoj šibek dan, a Sočan na levem krilu je imel z dobro razpoloženo desno stranjo nasprotnikovega napada obilo posla, ki ga ni vedno dobro obvladal. Napad je bil v prvem polčasu povsem raztrgan, v glavnem po zaslugi vodje, ki mu ni uspela nobena poteza. K temu je bil napad še zelo neodločen pred golom. Začetkom drugega polčasa se je marsikaj obrnilo na boljše, tako se je pojavila povezanost v napadu ter med napadom in srednjo vrsto. Kombinatorno je tedaj moštvo prevladovalo na terenu, napad je mnogo streljal, dve izredno lepo izdelani stvari sta privedli do uspeha. S tem je bila bitka odločena in moštvo se je smelo zopet vdati komodnejši igri. Malo je manjkalo, pa bi se bila stvar maščevala. Gostje iz čakovca so s tem porazom dokončno izločeni iz drenja v vrhu tablice. Svojo pozicijo so si v jeseni ustvarili z igrami na domačem terenu. Sedaj spomladi pa morajo gostovati »na tujem« in ostavljajo točke drugim. Za krepek in odločilen nastop izven svojega kraja še niso povsem dozoreli. Tudi se ne more reči — vsaj po pokazani igri — da bi bili od svoje zadnje igre v Ljubljani mnogo napredovali. Igrajo precej brez sistema, tjaven-dan, z očividno taktiko, če se kaj posreči, dobro, če ne, tudi ni slabo. V moštvu imajo par dobrih zasedb: vratar se je parkrat lepo in uspešno uveljavil, dober je bil tudi Vamplin. Desna stran napada je mestoma uspešno kombinirala, opazna je bila tudi igra srednjega krilca. In to bi tudi bilo prilično vse. Izrazito slaba je bila leva zveza, ki je upropastila marsikatero zrelo pozicijo. Vse drugo je bilo povprečno in pod povprečnostjo. Kratek potek: V 27. min. dobi Jug lep dolg predložek, poda Sandiju na nogo in ta s 16-meterske črte razantno pretvori 1:0 za I. šele proti koncu polčasa je I. stalno v napadu, opaža se Jugova aktivnost na krilu, toda v centru ni nikogar in tako ostane pri doseženem rezultatu. V 6. min. starta Varšek ostro na Galo-viča, ki ga nato odnesejo za 10 min. ven. Belo-zeleni ne izkoristijo nasprotnikove številčne oslabljenosti. č. se žilavo brani, ilirijanski napad doseže le kot za kotom. V 21. min. potegne Doberlet po svoje, prenese do Sandija m nje-gov strel vratar odbije zopet njemu na nogo; v drugo tega ne utegne več, žoga potrese mrežo, 2:0 za I. še je I. v poletu, medtem oživi celo Grintal, v 25. min. sprejme posrečeno prost strel in preigra Slaparja, ki potem ostro plasira, igra je že 3:0! Potem se domači vnesejo. Gostje pridejo počasi do besede in njihovi sprehodi v nasprotno polovico so vse pogostejši. V 33. min. jim uspe lepa kombinacija po desni strani napada, žoga pride na levo plat in levo krilo poda čisto plasiran emu srednjemu krilcu, ki pošlje na gol za Maliča nedosegljivo parabolo 3:1. Samo dve minuti pozneje je zopet desna stran napada gostov v akciji, prenosa na levo belo-zelena obramba ne prepreči in levo krilo v krepkem startu doseže žogo ter jo z glavo porine v mrežo, že je samo še 3:2! Odslej je ilirijanska Obramba bolj na oprezu in prepreči vsako daljnjo nasprotnikovo nakano. Proti koncu stopi domač napad bolj v akcijo, igra se raztegne in rezultat se več ne spremeni. Tekmo je prišel sodit g. Paranos iz Beograda. Bil je kos svoji nalogi, le par of-sidov mu je ušlo. Občinstva je bilo okoli 1000. Nacionalna liga Danes sta se vršili v nacionalnem prvenstvu samo dve tekmi. BSK je na svojem igrišču, po rezultatu sodeč, gladko odpravil Haška z 8:2 in s tem skočil s 6. na 3. mesto. Gradjanski pa je imel v gosteh Jugoslavijo ter jo premagal z 2:1 in se preselil začasno z 8. na 6. mesto. BSK je s tem pokazal, da je najresnejši pretendent za državnega prvaka. Odigral je poleg Gradjan-skega do sedaj najmanj tekem in se je postavil »desetkam« na čelo, z diferenco golov pa prednjači Hajduku, ki je imel do zdaj najboljšo. Tudi Gradjanski se vzpenja sigurno navzgor po tabelici, ki bo do nedelje taka-le: Hajduk 11 5 3 3 38:19 13 (9) Concordia 10 3 6 1 14:9 12 (8) BSK 8 5 0 3 25:12 10 (6) Bask 9 4 2 3 23:17 10 (8) Jugoslavija 9 4 2 3 18:15 10 . (8) Hašk 10 4 2 4 17:21 10 (10) Gradjanski 8 4 1 3 13:12 9 (7) Slavija O. 11 3 2 6 14:33 8 (14) Slavija S. 10 3 1 6 16:25 7 (13) Primorje 10 2 3 5 11:26 7 (13) BSK : Hašk 8:2 (3:0) Beograd, 2. junija. Na današnji državrio-prvenstveni tekmi med BSK in Haškom se je državni prvak občutno revanžiral za svoj zadnji poraz v Zagrebu, kjer je, kakor znano, podlegel Hašku z 0:1. Tekma je bila zelo lepa ter je BSK zlasti v drugem polčasu pokazal divno igro. * '•• Gole so dali za BSK Moša 4, Vujadinovič 4, za Hašk pa Medarič in Fink. Gradjanski : Jugoslavija 2:1 (3:1) •i v Zagreb, 2. junija. Na današnji drža-»no-prvenstveni tekmi je bila zmaga Gradjanskega zaslužena, čeprav so Zagrebčani igrali razmeroma slabo. Bili pa so v obeh polčasih v terenski premoči. .»,* Prvi gol je zabil za Jugoslavijo v 17. min. Miloševič. šele nato se je Gradjanski razigral V 28. mfn. 'je HUgl dal neobičajen gol. Streljal je> prosti strel skoraj s po-rr U a loviee igrišča. Visoka žoga je Ha preko vratarja Plača, ki je zapustil gol, počasi t mrežo. Izenačenje je prineslo domačinom viharen aplavz, vendar pa so »e slišali tudi precej humoriatični komentarji na račun nesrečnega vratarja Jugoslavije Plar ca. V 38. min. prvega polčasa je Novcael postavil končni rezultat 2:1. V drugi polovici so se zdeli igralci precej utrujeni ter se rezultat ni menjal. * Ostale nogometne tekme Dunaj: V soboto kvalifikacijski turnir. Sportklub : PC Wien 4:1 (3:0), FAC : WAC 4:2 (3K)). V nedeljo zadnje prvenstvene tekme: Vienna : Austria 2:0 (2:0), Hakoah : Favoritner FC 1:0 (0:0), Rapid': Wacker 2:0 (2:0). Praga: Bohemians : Čechie Karlin 3:2t Kolin : Židenice 2:0, Slavija : Prostejov 7:2. Rim: Juventus : Firenze 1:0, Lazio : Ambrosiana 4:2, Napoli : Bologna 1:1, Sanpierdarena : Triestina 1:0, BTescia : Alessandria 1:0, Torino : Livorno 1:0, Ro-.ia : Pro Vercelli 4:0, Milano : Palermo 2:1. Juventus je sedaj končnoveljavno prvak. Budimpešta: Ujpest : Ferencvaros 0:0, Hungaria : Attila 3:1, Kispest : Bocskav 2:1, III. okraj : Phoebus 4:0. Mednarodni teniški turnir V soboto in nedeljo je priredila Ilirija na svojih igriščih I. mednarodni teniški turnir pod protektoratom bana dr. Dinka Puca, častnim predsedstvom župana dr. Ravniharja ter konzulov Belgije, Španije, Rumunije. Danske, Francije, Češkoslovaške itd. Turnir je bil prav dobro zaseden. Z izjemo Punčeca in Pallade, ki igrata v Pa rizu, je bila navzoča vsa teniška elita Jugoslavije. Od prijavljenih inozemcev je so deloval edino Banfield iz Trsta, nekdanji slavni avstrijski vojni pilot. Igre so bile prav zanimive, vendar se bo turnir končal šele v ponedeljek, ker so prišli v finale isti igralci in so bili preutrujeni, da bi turnir že v nedeljo dokončali. Single gospodov A. Prijav je bilo 24, vendar niso vsi prijavljeni nastopili. V II kolu je Schaffer (Zagreb) premagal Trudna (II.) s 6:2, 6:1, Mitič (Zagreb) K. Fried-cha s 6:2, 6:1 Tomica Kukuljevič D. Fried-richa s 8:6, 6:3, Hitzl (Rapid) Sivica (II.) s 6:2. 6:2. Šivic je prej izločil po krasni igri Banfielda s 6:3, 6:2. V semifinalu je Mitič brez boja dobil proti Hitzlu w. o., Schaffer pa je v zelo zanimivi igri premagal Ku-kuljeviča s 6:2. 4:6, 6:0. Finale Schaffer— Mitič bo v ponedeljek ob 15. Single gospodov B. 16 prijav. Iz I. kola je bila najzanimivejša igra med Gogalo (Ilirija) in Todorovičem (ZagTeb). Zagrebčan je v odločilnem tretjem setu že vodil 5:0 in forthv lave. pa je vendar izgubil set s 5:7. V semifinalu je Mešiček (Maribor), ki pa po igri spada v A skupino, izločil Gogalo. Kolbach (Zagreb) pa Pušenjaka (Maribor). V finalu je zmagal Mešiček s 6:1, 4:6, 6:1. Single dam. 16 prijav. V finale sta prišli državna prvakinja Kovač (Zagreb) z zmago proti Budisavljevič (Zagreb) s 6:2, 6:2 in bivša drž. prvakinja ga. Gostila, ki je prelagala Ravniharjevo s 6:1, 6:4. Finale je bil izredno zanimiv. Zmagala je večja odpornost in mladost Kovačeve. Rezultat 7:5, 3:6, 6:2. V mixed doublu je nastopilo 9 parov. Izredno napet je bil semifinale med paroma Gostiša—Schaffer in Budisavljevič—Kukuljevič. Zmagala sta prva s 7:9, 6:3, 7:5. V finalu sta se plasirala še Kovač—Mitič, ki pa sta podlegla boljši dvojici Gostiša— Schaffer s 6:2, 4:6, 6:2. Double gospodov je dosegel svoj višek v semifinalu z igro -chaffer—Kukuljevič: Mitič—Hagenauer. Odločila je večja rutina prvega para, ki je zmagal s 4:6, 6:1. 6:2. Odličen je bil pri mreži Hagenauer, dočim je Schaffer briljiral s svojimi smashi. V finalu sta Schaffer—Kukuljevič gladko premagala dvojico bratov Friedrich s 6:3, 6:1, 6:2. Ta dva sta prej izločila dvojico Banfield—Truden s 6:4, 6:1. Olimpijski dan v Mariboru Maribor, 2. junija. V okvirju olimpijskega dne so se vršile v Mariboru številne športne prireditve, na katerih so nastopili skoraj vsi mariborski športniki. Spored prireditev je bil zelo pester ter je nudil današnji dan obširen pregled vseh športnih panog v našem mestu. Uvod k olimpijskemu dnevu so napravili težkoatleti, ki so že v soboto zvečer nastopili v kazinski dvoTani. Tam sta merila svoje moči SK Svoboda in SK Maraton v rokoborbi. boksu in dviganju uteži. Nogometni turnir juniorskih moštev. Na igrišču v Ljudskem vrtu se je dopoldne vršil no^ometn' "-"i^-skih moštev, na katerem so sodelovali Železničar, Maribor, Rapid in Svoboda. Kot prvi par sta nastopila Svoboda in Rapid. Rezultat je bil 4:1 (2:0) za Svobodo. Sodil je g. Se-nica. V drugi tekmi je Maribor zmagal nad Železničarjem v razmerju 4:0 (1:0). Sodil je g. Kager. Finalna tekma med Mariborom in Svobodo pa je ostala neodločena 1:1 (1:0). Sodil je g. Kopic. Zmagovalca v tem zanimivem tekmovanju je odločil žreb, in sicer Svobodo. Stafetni tek po mariborskih ulicah Na tradicionalni progi Koroščeva—Maistrova—Kolodvorska—Aleksandrova cesta —Trg Svobode se je vršil dopoldne štafet-ni tek. Startali so atleti Rapida. Železničarja in Maratona. Zmagala je štafeta Rapida (Monderer, Visnovič, Verzel. Muhlei-sen, Jeglič, Hofer, Barlovič) v času 4.13 min. Kot druga je prišla na cilj štafeta Železničarja (Venuti, Ledinek, Hlade. Kleut. Kramer. Muraus. Starešina), in sicer v času 4.20 3. SK. Maraton v času 4.26 min. Glavna proslava je bila na igrišču železničarja. Na sporedu je bil nogometni turnir mariborskih moštev in sicer sta kot prva nastopila Rapid in Svoboda. R«rzultat je bil 1:1. Žreb je določa Svobodo za zmagovalca. Nato so tekmovali železničarji in Maribor. Rezultat je bil 2:2, žreb je odločil za železničarje; Nato sta se srečala oba premaganca Rapid in Maribor. Zmagal je Rapid z 2:1, železničar pa v finalu nad Svobodo z 2:1 Med odmorom je btl tek na 1000 m. '' Srtartalo je 15 atletov članov železničarji, -Rapida in Maratona 1. Kanger (Maraton) v času 4:30.4, 2. Grmovšek (Mara-iairs ton) 4:43.3, S. PodpeCan (železničar) t času 4:442. BnlkanHhn štafete 800X400X200X100. Tekel je samo Rapid T času 3:54.8. Okrog igrišča je nato kreni sprevod športnikov a olimpijsko zastavo na čelu, nagovoril jih je pre