-Štev. 7.
Ljubljana, dne
jyrOCJABEHCKA
B.VPHA.
16. decembra 1919.
Leto
J

I f ir1* Študija^ 'fcnjiifinioe
e. LJUBLJANA
1<
X
v A-
JUGOSLOVANSKA BORZA
Informativen list za trgovino, obrt in industrio.
Cene inseratov: Za enostolpno 1 mm visoko vrsto se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne notice po posebnem ceniku
Vse ticpise sprejema finima ekspedicija jll.Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. = Telefon interurban stev.171 Čekovni račun štev.11.028. =
Cijene oglasa: Za jednostupačni 1 mm visoki redak računa se 60 f. Oglasi s odredjenjem prostora i reklamne vijesti po posebnom cjeniku
PREVAŽANJE BLAGA a ŠPEDICIJE VSEH VRST a SPREJEMANJIH BLAGA V SKLADIŠČA n ZACARINANIA a MEDNARODNI PREVOZI n SELITVE S PATENTIRANIMI VOZOVI n NABIRALNI VOZOVI NA VSE a □ □ STRANI a a a
BALKAN
TRGOVSKA SPEDICUSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST	LJUBLJANA	TRST
Dunajska cesta 33
L LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE
SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE □ □ TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE RANKE V □ □ □ LJUBLJANI a a □ NASLOV ZA BRZOJAVKE: „BALKAN S PED.“ INTERURB. TELEFON ŠT. 366
Üslentiiirgova ulita ? j„ (nasproti glavne polte.)
Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
Ulil MII lim II lili mi n milili mi milil
Novo leto.
Prav lepo priložnost, da se opomni trgovske prijatelje, znance itd. nase, je začetek novega leča. Prej običajno razpošiljanje koledarjev je postalo vsled draginje papirja itd. že precej redko, nadomešča se deioma z enostavnimi novoletnimi dopisnicami in s primernimi novoletnimi inserati v novoletnih številkah časnikov. Zadnja navada, to je objava novoletnih voščil v časnikih, ima to prednost, da ponese voščila v najširše kroge, vsled česar je tudi razmeroma najcenejša. Lastne tiskovine imajo sicer manjšo razsežnost, zato pa pri posameznih naslovnikih bolje učinkujejo. Priporočati je kakor navadno srednja pot, da se namreč pošlje bolje znanim lastna tiskana ali pisana voščila, za druge pa se objavijo novoletna voščila- v listih, ki so v dotičnih krogih najbolj razširjeni. Za tvrdke, ki imajo, oziroma iščejo stike s pridobitvenimi krogi, pride tu v ptvi vrsti v poštev „Jugoslovanska borza“, ki je med trgovci, industrijci in obrtniki Jugoslavije najraz-širnejši list. „Jugoslovanska borza“ bo v to svrho za svojo novoletno številko uredila poseben oddelek za „Novoletna voščila jugoslovanskih tvrdk.“
Novoletna borza.
Za .Novo leto"
izide „Jugoslovanska borza“ v večjem obsegu in večji nakladi, oglasi v tej številki bodo toraj posebno učinkoviti. Za to številko priporočamo posebno za „Novoletna voščila jugoslovanskih tvrdk“ namenjeni del lista. Cene običajne.
Uprava.
Novoletna voščila.
Obligatna novoletna voščila za celokupno jugoslovansko trgovstvo, industrijo ih obrt objavi v svoji novoletni številki najceneje
uprava „Jugoslovanske : orze'.
PREPROGE
iz lesenih deščic, izvanredno prikladne za stanovanja, kopališča, bolnice, zakristije i. t. d. v velikih množinah in raznih veli-:	kostih izdeluje :
Tomšiči Heinzel
Zagreb, Ilica 126.
55
!§fe
oUiöö^
S§j3[T]oi|
LJUBLJANA - Rimska r. 16.
Za nepobitne tene! x	Za nepobitne cene;
„Balkan“
Prodaja na vagone: vse vrste moke, koruze ovsa, ječmena za pivo, pšenične otrobe itd.
Kupuje vsako množino: strojno olje vseh vrst, juto, vreče, les za kurivo, apno in vse druge industrijalne izdelke. Ponudbe na
„Balkan“ Zagreb, Vlaška ul. 54.
Brzojav: Skladišče Balkan, Zagreb.

IB
JENKO in ŠETINA
solna-dekoracjska slikarja, stavbena in pohištvena pleskarja in ličarja, se priporočata za vsa v ta stroko spadajoča dela. - Cene nizke. - Postrežba točna.
Celovlka cesta Itev. 89. — Ljubljana VII.

Tvrdk» Ant. Stergar
v Kamniku
kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah.
■■■■■■!■ mmrnmummm
slamnate toibice (cekarje) predpražnike; vse razlije slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v ob.lno naročbo
FRANJO CERAR,
tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale pri Ljubljani
Iv. Iv.
Proračun za reklamo.
V Jugoslaviji rastejo nova podjetja kakor gobe po dežju. Večina naših starih dobaviteljev znanih blagovnih znamk nam je postala inozemska, toraj težje dostopna; del naših dežel, posebno nekateri kraji plodovite Hrvatske, Slavonije, Bačke & Banata, imajo zelo imovito prebivalstvo; naša zemlja ima krasno geografično lego & še 1 mnogo zemeljskih zakladov in prebivalstvo, hro-ječe krog 13 miljonov; vse to upliva ugodno na ■ razvoj naše domače industrije. Slednja ina samo eno veliko napako, in ta je, da je večini ljudstva, večini v poštev prihajajočih kupcev še neznana. Marsikdo že komaj čaka na uvoz inozemske obutve, a ne ve, da ima v PEKO-čevljih tovarne Peter Kozina & Co., Ljubljana, nič manj elegantne, a veliko trpežnejše čevlje itd.
Glavna skrb našega podjetništva bodi toraj, da seznani ljudstvo s svojimi podjetji, s svojimi izdelki in znamkami, da ga prepriča o njih dobri kakovosti in cenosti. In v to s vrh o treba s motre n e, dobro premišljene reklame.
Trgovec, ki je prej iskal dobavitelja tega ali onega predmeta, ali ki je iskal nove kupce, si jc prej poiskal nove naslove enostavno iz naslovnika. Naslovnika pa Jugoslavija še nima novega. Sedaj sc sicer pripravlja izdaja Jugoslov. privrednoga kompasa v petih delih, toda popolnoma dokončan bo šele koncem prihodnjega leta. Edinole prvi del izide že v par tednih. Trgovcem, ki iščejo nove dobavitelje ali odjemalce, toraj v glavnem n§ preostaja druzega kakor časniški ogiasi, plakati, okrožnice & potovanje. Najceneje od vsega tega so časniški oglasi in plakati, ki tudi učinkujejo na najširšo publiko. Našemu podjetništvu prva skrb po ureditvi svojih obratov bodi toraj novodobno nabiranje kupcev potom časniške reklame.
Kakor vsaka važna stvar, ki se jo namerava izpeljati, rabi tudi reklama načrt & ker so z njo zvezani precejšnji denarni izdatki, tudi proračun. Najprimernejši čas za izdelavo načrta & proračuna je čas pred potekom poslovnega ali kalen-darnega leta, toraj pri večini podjetij ravno sedaj.
Prvo vprašanje, ki si ga mora podjetnik staviti, je, ali obstoja za ta izdelek sploh potreba, ali se ga ne izdeluje že od druge strani v boljši kakovosti, ceneje in v zadostni meri, ali so morda odjemalci z dosedanjim izdelkom popolnoma zadovoljni. Čim neugodnejši so odgovori na ta vprašanja, tem večje svote bo treba žrtvovati, da se vzgoji ali razširi potreba za novi predmet (#ri zobni kremi n. pr. sc mora povdatjati velepo-membnost čiščenja zob s primerno kremo, t. j. s znamko to in to) & da se prepriča odjemalce o boljši kakovosti in o (vsaj primeroma) nižjih .cenah lastnega izdelka. Tako prepričanje treba sistematično vzgojiti in vedno treba povdar-jati posebno ime dotičnega izdelka (znamkä) in kraj, kje se dobiva. Znamka, dobavitelj in prepričanje, da je ta in ta stvar najprimernejša, se morajo kupcem na vse mogoče skrite & očite načine vcepiti v glavo, preiti jim morajo v meso in kri. Vodja reklamnega oddelka ima zelo raznolično delovno polje in njegovi fantaziji in iznajdljivosti niso stavljene, nikake meje.
(Dalje sledi.)
B
m
s
8
1
Pol vagona
■ ima naprodaj
Črnomelj (Slovenija).
Pri odjemu cele množine dam tudi pod tovarniško ceno. ——
i ■ i
IHI
TOVARNA JESIHA E3
TOVARNA „OCETINA“ - GROMHOVE ESENCE OCETNE KISLINE odnaonna
ILIJE MILIŠIČA-BEOGRAD.
Najmodernejša in najnovejšega sistema tovarna jesiha na Balkanu, dovršena leta 1914, sedaj popolnoma popravljena, izdeluje 80°,o no jesihovo kislino „OCETIN", ki jo je državni kemik preizkusil in potrdil kot 80"/„no in kemijsko čisto, za kar tudi jam im. — Prodaja se v pletenkah in balonih po 5, 10, 20, 25 in 5u kg.
Glavni zastopnik
Jovan TotovU, Novi Sad,
kateremu naj se p šiljajo vsa naročila.
I--^ll---=-^lfä1ofä1l---- jr^l
M
Pristno voščen domač izdelek : ’
e
%
s
e
I
%
&
g§
§
krema
glavna zaloga in zastopstvo za Slovenijo.
!Tovarniške cene!
„ALTESSE“
Cigaretni	Edino zastopstvo	Cigaretne
pa;ir za Slovenijo	stročnice
ERKER & ČRTALIČ
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20.
Istotam se dobi tudi druge vrste cigaretnih stročnic, papirja, pisemskega papirja, -pralno in toaletno milo, kolo-maz, vaselino, ličila i t. d.
EfiF- Samo na debelo,

Denarstvo.
Francoska valuta. Tečaj francoskega franka je 9. t. m. v Parizu kakor tudi v Londonu iznova padci. V Parizu se plača za angleški funtšterling 45:15 frankov, za ameriški dolar 118:88 frankov. Finančni strokovnjaki so na povpraševanja od strani raznih časnikarjev o vzrokih tega ponovnega padanja izjavili, da ni nobenega povoda za vznemirjenje in da gre pri tem pojavu za razvoj velikih transakcij, ki so ob sklepu leta običajne, vsekakor pa prihaja v poštev dejstvo, da se Amerika še vedno obotavlja sodelovati pri konsolidaciji evropejskih valut.
Urejevanje naše valute. V finančnem ministrstvu je pričela delovati komisija za ureditev valutnega vprašanja. Na posvetovanjih komisije, ki bodo trajala mesec dni, sodelujejo tudi finančni minister dr. Voja Veljkovič, grof Kulmer in dr. Bajustič. Izmenjava kron v dinarje se bo pričela izvrševati že meseca februarja. Omenjena komisija bo predlagala vladi, na koliko se naj določi vrednost krone povodom zamenjave v dinarje. Glede tega vprašanja vladajo na konferenci še različna mišljenja.
Kolkovanje v Srb*h. Glavna komisija za kol-kovanje kron ie sklenila, da se mora kolkovanje na ozemlju Srbije, iziemši Beograd in beograjsko finančno unravo, začeti dne 16. decembra.
Posolilo 10 milijonov. Na seji občinskega odbora v Beogradu so soglasno sklenili, da se nri Prvi hrvatski štedioni dvigne posojilo 10 milijonov kron.
Ko'kovanje kron ih Reka. Izvršilni odbor ital. reškega Consiglia Nazionale ie izdal dekret od
30.	novembra t.T. glede ravnanja z nekolkovaillmi
jugoslovanskimi kronami. Člen 1. pravi:	Do
31.	decembra t. 1. smejo kreditni zavodi odklanjati plačila v nekolkovanih jugoslovanskih kronah. v kolikor nresegaio taka plačila 10 % obstoječih dolgov. Ta omeiitev ni dopustna za plačila, ki ne prese"aio zneska 20.000 K. Člen 2. določa: V nokritie 20 % zneska, ki ga jugoslovanska vlada odbita nri kolkovaniu kron, smeio kreditni zavodi odbilati 20 % od plačanih zneskov in akreditirati odbitek brezobrestno na posebnem računu. Nadalini člen dekreta nrenoveduie uvoz nekolko-vanili iugoslovanskih kron v reško ozemlie v več-iih zneskih nego 300 K ter določa kot kazen zapor do 6 mesecev in zaplembo bankovcev. Ta dekret le stonii s 1. decembrom v veiiavo.
Ureditev valute v no It9,!il zasedenU- ookra-iinah. 2. t. m. je izšel v Rimu zakon, ki uredi konJSpoveliavno vnrašanie valute v osvobnienih kraith Južne Tirolske in Primorske. AvstHiska krona se bo zaračunala s 60 nr.ntesimov. Tmeiitelii krop. ki so dobili svoičas za krono 40 centesimov, bodo dobili razliko naknadno novrnieno.
Ko'ekovanie. Pretekla tedna so se v Jugoslaviji koiekovali jugoslovansko žigosani bankovci avstro-ovrske banke. O tem se ie mnogo pisalo, a $e več govorilo. Oficijozno se ie hotelo dokazati, da bo naš kolekovan denar vsled 20 % odbitka tudi za 20 % več vreden. Pa na temu ni tako ie danp<; nač že vsakomur lasno. Cene b1a"a niso Padle za 20 %. kakor so si nekateri domišiiali. na tulih borzah pada naša krona naorei . . . Pravili so. da bo sedai mani kron v prometu. Dvomimo, da lih država ne bo več dala v promet. In razven tega- državni boni. ki se tržilo kot vrednota pr,d. ali nad pari. so pomnožili naša plačilna sredstva tako da iih sedal po kolkovaniu in ..zadržanju“ ni mani, nego za 20 % celo več!
Promet.
Prenredba vlakov. Od 15. decembra bosta vozila direktna vlaka iz Maribora v Zagreb In ^ratno. in sicer vlak št 5 a/504, ki odhaia iz Ma-rihora ob 3. zintral in dohaia v Zagreb okoli 8.. oaza; na yjgk Kn.2/32. ki odhaia iz Zagreba ob ..10 in en'ha’a v Maribor ob 19'41. Tudi iz Ljub-hane v Zagreb bosta vozila direktna vlaka, in jLr *7 LinbHane v Za"reb vlak št. 42/510. ki bo odhnial Iz LinbHane ob 17-55 jn nrlbaial v Zagreb P, iz Zagreba v T iubHano na vlak št. 507/37, ,. oo odhaial iz, Zagreba ob 5. zlutrai in nrihalal v •iuhii-ipo ob 10-15. Brzovozna tovorna vlaka t R15 in gio/826 izostaneta. Na progi Marihor-' n'lie-Liutomer vozi vlak 812 a/823 a ni v nrotT-smeri vlak št. 1802/51. Na tej nrogl izostaneta vlaka št. 50/1801 in 1826a'821 a. Vse to velja od ta. dprpmt,ra dalie.
Pnfovanle v in skozi Švico. Ministrstvo za oti-anie nesle erinbčule: Da se olaiša vston v ^vico onim osebam, kf žele tam bivati začasno
ali za gotovo dobo, je zvezni svet pooblastil por slaništva in konzulate vseh evropskih držav, izjeinši Rusijo, da sami vidirajo potne liste za trimesečno bivanje v Švici. Kantonske oblasti morejo rok za bivanje podaljšati na eno leto, ako se je prosilec korektno zadržal. Pri potovanjih skozi Švico v ekspresnih vlakih se ne bo zahteval vieum potnih listov.
Štetje žel. vagonov po vsej Evropi. „Narodni Politika“ poroča, da se prične štetje železniških vagonov v vsej Evropi pod vodstvom entente namesto 7. decembra šele 4. januarja 1920.
Zvišanje železniških pristojbin. Državni urad za promet na Dunaju zviša sredi meseca januarja železniške pristojbine za osebni promet za 50 %, pristojbine za blagovni promet pa za 100 %.
Centra’no vodstvo južne železnice se prestavi v Pariz. Po izjavi Gordona. ravnatelja južne železnice v Budimpešti, nameravajo Francozi premestiti centralno vodstvo južne železnice z Dunaja v Pariz.
Splošni pisemski promet. V Parizu je izšel odlok, ki odreja, da se pripuščajo navadne in -ori-\ poročene poštne pošiljke vseh vrst, pisma, tiskovine itd. v prometu z Avstrijo in z drugimi nasledstvenimi državami bivše monarhije, kakor tudi s Turčiio. Navadna pisma se morejo pošiljati v dele Rusije, ki niso podvrženi sovjetskemu gospodstvu.
Promet z Italijo. Dne 16. 12. 1919. se otvori direktni železniški promet med Italijo preko Logatca. Podbrda in Rateč na eni in Jugoslavijo in preko nie na drugi strani. Pogoji: mednaroden tovorni list z vsemi spremnimi listinami (carinske, prevozne, uvozne, izvozne itd.) in nlačanje frank-a-ture vsai do italj. obmejne postaje; povzetja so nedopustna.
Razno.
Primanlkljai pšenice v Evropi. Washingtonski „Hearst“ abjavlja poročilo o statistiki potrebne pšenice v Evropi po številkah, kakor ie bila ravnokar sestavljena v Parizu. Primanjkljai rišenice bo znašal v vsej Evropi približno 200 milijonov centov. Temu nasproti bo ostali svet pridelal za 173 milijonov pšenice več, tako da bo evropska potreba do prihodnje žetve 1920 za silo pokrita. Zedinjene države bodo k temu evropskemu primanjkljaju največ mogle prispevati, ker bodo mogle oddati v Evropo 100 milijonov centov.
Delniške družbe. Ministrski svet ie sklenil, da snada odobrenje ustanovitve delniških družb v področje ministrstva za trgovino in industrijo.
Alninsko-montanska družba postala italijanska. Ameriški finančniki in družba italiianskih in-dustrijcev ie pokimila vse delnice alpinske montanske družbe na Štajerskem.
Železnica med Trstom in Reko. Reški poročevalec lista „Newyork Ilcrald“ javlia. da ie D’Annunzio odločen zahtevati zaledje Reke v takem obsegu, da ie zagotovljena železniška zveza med Trstom in Reko preko Sv. Petra.
Skupščina proti 8 urnem delavniku. Dne 8. decembra t. 1. ie bila v Beogradu skunščina Zveze obrtniških udruženi. Sprejeta ie bila resolucija proti 8 urnemu delavniku, v kateri se zahteva od vlade, nai se uvede svoboda dela.
Mezdno gibanic trgovskih nastavllencev. Hrvaški kakor slovenski trgovski nastavljene! se na-haiaio v mezdnem gibanih. Povod tega gibanja so poedine tvrdke, ki svoie nastavljcnce res naravnost škandalozno izrabljajo. Stvar trgovcev bi bila. da vnlivaio drug na drugega, da se trgov-sl<im nastavljenemu s takimi n o e d 1 n i m i slučaji ne da v roke izbornega -agitacijskega sredstva in orožia za splošno mezdno gibanje. Bojimo se le, da ie to že zamujeno ter da se trkljajoči kamen ne bo dal več ustaviti. V izberi sredstev njih organizacija ravno ni izbirčna: zagrozila je namreč, da ho skrbela za to. da bo naša trgovina še boli diskreditirana, če se trgovci ne bodo hoteli pogajati z brganizacijo ... O poteku pogajanj bodemo še poročali.
..Centralno pčelarsko društvo u Zaerebu“ ob-drž.ava u nedjelju, dne 21. prosinca 1919. u 9 sati prije nodne u Prostorijama Samostanske škole u Zagrebu svoiu I. glavnu skupštinu sa slijedećim dnevnim redom: 1. Izvieštai oredsiednika: 2. Izvještaj tainika: 3. Izvieštai blagainika: 4. Pretres i prihvat društvenih pravila: 5. Izbor društvenih odbora i funkcionara: 6. Osnutak ..Centralne pčelarske zadruge“: 7. Gradnja pčelarske škole sa uzornim očcliniakom: R. Razni nriiedlozi. Upravni odbor Centralnog pčelarskog društva u Zagrebu.
ananaaDsoaDDannaDnaanoannonnaDDan
a
° Menjalnica in komisijska trgovina
g Pavkovič i Veselinovič
u Zagreb, Petrinjska ul. 6. Telef. 18-06.
jj} Kupuje in prodaja vse tuje valute (do-a larje, franke, dinarje i. t. d.), vrednostne n papirje in srečke po najugodnejših dnev-nih cenah. Bavi se s komisijonalnimi a kupčijami in oskrbuje vsa borzna naro-a	čila hitro, točno in kulantno.
a
aunaaDanoacaaaaanaEnnonnnnnDDoana
I 2 kamri, in šiiti 1 omnilos- in dinga I Iststeoserija, piva nova, dinga ralljena
Ista naprodaj!
Natančnejši podatki pri „Kranjski tvornici1 željezne i bravarske robe“ v Kamniku.
1
Kupujemo
ŠUME
žaizradbu bilo kakove vrsti drva i robe, te gotovo gorivo drvo u svakoj količini.
R. M ča sinovi, Sisak.
Pristne Standart
mesne stroje, kuhinjske tehtnice
I !	za fino in debelo
n V mleto meko	■
dobavlja brez konkurence
FRITZ TISCH,
eksportna trgovina na Dunaju, XII-1.
Telefon št. 82 929 interurban. Brzojavni naslov Tischexsport, Wien.
Kupujem
čevlje
na veliko za vojsko in civile
HoviSailJeliaM
□□onna„enaanonaannna


Advokat
Dr, Milan Orelj
Beograd,
Knjeginje Ljubice ulica br. 2.
Korespondencija: Srpski, njemački, madžarski.
mmmm
MARMOR
vseh vrst za pohištvene naprave, dalje za obleko sten v vežah in kopalnih sohah in tlakanje hodnikov in cerkva, vsake vrste
GROBNE SPOMENIKE,
za kamnoseke vsake vrste kamen za delo, le na osebno izbiro.
ALOJZIJ VODNIK
KAMNOSEK
v Ljubljani, pri glavnem kolodvorju.
I BRUSE» ji
I (Abziehsteine), naj- | boljše kakovosti pr,- | poroča vsem mizar- I jem, kolarjem, tesar- | jem, kamnosekom, g! sodarjem, strugarjem, ključavničarjem, mehanikom, brusačem, brivcem, itd, komad I. vrste i ä K 12’—, II. vrsti; j
ä K10 - L. Mak,
Bosanska Dubica.
Kresiva
od naboja iz' tumbaka, laščena a K 4 50, posrebrena : sa lančićem a K 5-40, dobavlja u priznano najboljoj izradbi. uz pretplatu iznosa ili uz pouzeće sa primjernom pretplatom na račun, mekamčka radionica Josefa Gu-ggenberger-a u Hinterbrüh 1-u, N. Oe..
' Njemačka Austrija.
■
Firma
I
V
Brno, Kolište 49,
(Čehoslovaška)
nudi za izvoz:
vžigalice „Helios“, Vysocansko cikorijo,
frankpvko „Alpa“, vsakovrstno zelenjavo, kemikalije barve in olja.
z
Opaska. Okružni (kotarski) i općinski povjerenici ili izaslanici imati će kod glasovanja onoliko glasova koliko zastupaju članova. Ako se uspije ishoditi pogodnost vožnje na kr. drž. željeznicama, saopćiti će se to svima onima članovima, koji najkasnije do 5. prosinca o. g. najave svoj dolazak na skupštinu.
Priroda, broj 10. za prosinac izašla je s ovim sadržajem: F. Tuča n. Kameni ugalj — Sza-vits-Nossan, Važnost i zanimljivost njihala — ■ Mitchell-Radošević, Njegovanje pod-mlatka u ptica —' Pabirci — Razgovori. Upozorujemo naše čitatelje na vrlo zanimiv i važan članak prof. Tucana o svojstvima kamenoga uglja osobito zato, što se osvrće na domaće vrste kamenoga uglja, te nam pruža pregledno sliku njihove gospodarske važnosti. Ističemo i članak o njihalu, jer zorno prikazuje, kakovi se nada sve važni naučni rezultati mogu postići tom jednostavnom snravom. U članku o pddmlatku ptica vidimo koliku brigu imaju ptice, da postave na noge svoje mlade.
Ovim brojem svršava deveto godište „Prirode“. a kada. mu pregledamo obilan sadržaj, možemo mirne duše reći, da se veliki uspjeh ovoga godišta dično reda uz uspjeh prijašnjih godišta, a ..Prirodu“ ne mjerimo običnim niskim mjerilom, već nas je ona svojim izvrsnim sadržajem i uelednom opremom priučila, da od nje tražimo najbolje. Nisu uz ovo godište ..Prirode“ vezana samo imena naših ljudi, nego. se u njem lijepo manifestira i naše' narodno jedinstvo, jer za prosvjećivanje naroda umočiše pero i Srbin i Slovenac, da svi zajedno pokažemo, da našom spremom ne zaostajemo ni malo za velikim narodima.
Veliki uspjeh, kojim je urednik dr. F. Tućan dignuo ..Prirodu“ do našega najboljega popularnoga časonisa; želimo da se umnoži u njenom prvom jubilarnom godištu, koje će nastaniti 1920., na zato pozivljemo sve prijatelje prosvjete, da doprinesu svoj dio za procvat i raširenje „Prirode“. Širenjem „Prirode“ oslobadjamo naš narod od sviju nevolja, što potječu od neznanja, otvaramo mu nove, slobodne vidike. Pretplatite se odmah za 20 K, a djaci i učitelii za 12 K na „Prirodu“ 1920., jer će velika naklada biti odmjerena štamparskim poteškoćama. Članarina hrv. prirodoslovnoga društva iznosi 30 K. Šalje se „Prirodi“. Zagreb, Demetrova ulica broj 1.
Inozemstvo.
Zvečanje vojne mornarice Zeđ. držav. Pri
obravnavanju mornariškega programa je admiralski svet vojne mornarice Zed. držav stavil državnemu tajniku za mornarico Danielu predlog, naj se dela na to. da bo volna mornarica Zcdl-njenih držav leta 1925 no svoji moči enakovredna najmočnejši mornarici sveta, ako se s pomočjo mednarodnega dogovora, o" i roma nameravane zveze narodov, ne izvede splošna razorožitev. Admirahki svet utemeljuje svoi predlog s tem. da hočejo Zedinjene države novečati in izpopolniti svojo trgovsko mornarico do one skrajne meje. ki jo zahtevajo narodni interesi in ki io omogočijo narodni gosnodarski viri. vsled teza . mora tudi ameriška volna mornarica postati doveli močna, da bo moHa ščititi pomorsko trgovino ter varovati obal in prekomorsko posest Zed. drž.
Nakup iadii in strojev za Češko, Kakor j avba ..Tribuna“, ic odpotovala komišba Paroniovnc družbe iz Bratislave- na Nem "ko. d n nakum" tam ladie in stroic za konanie noska itd. List poroča tudi. da sp mudita bolgarska in romunska komisija v Pragi, da se sklenejo kompenzacijske nocodbe.
Izdata avstrüskih zakladnic. Avstriiska finančna iv-rava ie izdala zakladnice za 12 milijonov no 21'- % obresti, ki zapadejo v treh mesecih po kurzu 99:3.
Avstrijska tobačna režija. Korespondenca „Express“ lavlja, da namerava avstrijska vlada oddati tobačno režijo v najem.
Nemška Avstrija in Nemčiia pred bankrotom. „Neues Wiener Journal“ jn'dia: L’ Oeuvre komentira noložaj nastopno:	Diplomatski krogi so
prepričani, da napove Avstrija meseca marca bankrot in da bo tudi Nemčija kmalu na to bankrotna
Nakupi v Franciji. Zveza poljedelskih zadrug bo v sporazumu s poljedelskim ministrom poslala delegate na Francosko zaradi nakupovanja poljedelske oprave, posebno plugov.
f* tali snil%:
Matija Lipovšćak
Zagreb, Jurišićeva ulica 16,
posreduje pri kupnji i prodaji robe, valuta, efekata i deviza.
Int to’nfnn 91-0/1
Ri-irvoiil« ! innr tanrnh
Čar idealne lepote S
Lepa žena ima neopisuo moč, nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki;
IZwio r/! Najdovršenejse* sredstvo moderne IX i	ZjU I vi lil <1 • kosmetike za doseg» idealne, mi-
kavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božati stvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida iz. čistega rastlinskega soka, meda. citronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto 1 2 kg K 30* -.
Ifigenia pasta-milo.
čam samo onim, ki rabijo kremo Zora de, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela nar i vnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na.dlani, s močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tud’ ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto-Ifigenia mora tudi angeliska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju Čarobe in razcveta. K 20*-.
Rn-zni cnlf ^azven Zoraide in paste se priporoča bledo-IXUZiil I owlV- ličnim osebam Rožni sok,’ popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen, jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničice	K 6*—.
Amerikanski Hair Petrol. fäo^rTastTat
Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. V. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. William son a in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K IS-—.)
Saj pesnik ne poje zastonj:
„Lasje moji so ko svila gosta,
Bolj ko- popek so rudeča usta .	In obraz ko rožica in mleko“.
Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne I in dosego čarobne lep* te. Navodila in opisani izdelek pošilja
•. URANUS^-PARFUMERIJA.
I.Kosmetiška parfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11.
5000 kg perocida
v sodčkih in
250 kg galuna
ima na prodaj upräviteljstvo posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Cena po dogovoru.
barva ni LIU čisti
vsakovrstno blago PERE
domače perilo (pošilja po isto na dom)
obleke
SVETLOL1KA
ovratnice, zapestnice in srajce
tovarna JO S. REICH
f i iiKI iona Poljanski nasip štev. 4.
IJjllUljCtllcl) Podružnica: Šelenburg. ul. 3.
j Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38-
Dr. Ferdo Müller
:: preje advokat v Celovca ::
/ naznanja, da je
otvorit odvetniško pisarno
v Mariboru
::	'legelthoffoua ulica št tl. ::
Oddelek za Izvršitev mednarodnih dogovorov.
Pri nredsedništvu ministrskega sveta se je ustanovil oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov. V njegovo področje bo soadalo, da se bo brigal za izvršitev vseh obvez in pravic, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov in bo posvetovalni organ ministra za zunanje stvari v vseh pravnih vprašanjih mednarodnega značaja. Oddelek bo imel 4 sekcije:	1. politično: v njeno področje
soada zveza narodov, meje, . državljanstvo, zaščita manjšin, omejitev oboroževanja, razoroženje sovražnih dežel, zrakoplovstvo, vprašanja o kopni in pohiorski vojni sili itd., 2. sekcija za odškodnine. 3. ekonomsko-finančna sekcija, 4. finančna sekcija.
	Raaaanfis s ” r ■ e a ■ ■ ■ b	m
r 3	Ljubljanska kartontižna to-	B
3	varna in papirna industrija	c B
8	i. «i i in	m 3
m	dobavlja vse vrste	3
n	t arte naše, vreče in druge	s
c	papirne izdelke/a trgovino	B
s	in industrijo.	S
?	Lepenke, ovojni in phaleii	a
9	:: papir v vsaki množini. ::	S *
I	■ B 8 S B s	ta C ' a ti * * Ki H 18	1
KUPUJE
ASBEST
za čiščet je vin a zamaškein buteljke
PRODAJA pa praktične
ČEPOVLAKE *™Dk£
kletarstvo FRANJO RUD L,
Vila Alvis v Mariboru.
is r”
9 *,5»;	-
Prešičja črevesa po
100 metrov oddaja dokler je kaj zaloge
Uvoz — izvoz.
Ustanovitev Devizne centrale v Ljubljani. Pri Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani se je ustanovila za lastno območje Devizna centrala, ki naj bi odoomogla nedostatkom Centrale za plačevanje v inozemstvu v Beogradu, rod katerimi je do sedai močna trpela izvozna trgovina. Novoustanovljena Devizna centrala, v Ljubljani bo izplačevala izvoznikom tujo vrednost v jugoslovanskih kronah takoj ko ho dobila od za to določene banke obvestilo; da je pri njej zadevni računski znesek vrtačam Ut sicer no kurzu, ki ga bo določevala D. C. Na ta način bo izvoznikom izplačana izvoz-' na vrednost lahko že nar dni po plačilu inozemskega kunca, kar le zelo važno, ker bo izvoznikom na ta način dana za kalkulacijo v tuji vrednosti trdna kurzna baza. katere do sedaj niso imeli. Tudi bodo prišli tako takoj do svojega ' denaria, med tem ko se ic dosedaj izolačilo včasih no- več mesecev zavleklo. Ako odstoni izvoznik razpoložljivo tlijo vrednost D. C. v Ljubljani, je; s tem oproščen vseh obveznosti nanram liub-lianski ekspozituri centrale za plačevanje v inozemstvu.
Nemške trgovinske pravice. ..Associated Press“ javlja iz Pariza: Nemška trgovina bode imela iste pravice, kakor trgovina zaveznikov.
Kredit jugoslovanskim trgovcem. Beograjska podružnica ..Muzeja za mednarodno trgovino in industrijo v Parizu“ nriobčuie, da; je uprava tega nodj.etia sklenila dati imeosjovanskim trgovcem, industrijalcem in obrtnikom za dvesto milijonov francoskih frankov blaga na kredit. Za .informacijo sc io obračati na podružnico omenienega zavoda v Beogradu, ul^a knieginie Ljubice št. 9.
Uvoz siadkoHa. ..Politika“ poroča: Med našim kraljestvom in čehoslovaško republiko ie sklenjen • nov trgovski dogovor, no katerem bo češkoslovaška renubüka dobavila našemu kraljestvu 1100 vagonov sladkoria.. 7a vsak kilogram sladkorja dobi od nas S1/» kg nšenice. Za nadalinib 400 vagonov sladkoria zahteva češkoslovaška republika, da- se' ü dobavi ■’i vsak kilogram sladkoria 1 kg mesa žive teže. Za vse izvožene predmete iz našega kraliestva mora plačati češkoslovaška država pristojbine no izvoznih tarifiii.
izvoz' hrpzIPkpgn mesa ..Neue Zürcher Zeitung“ noroča i" Pio de Janeira. da ie izvoz zrnrz-Ipga mesa iz Brazilije .prepovedan do konca februarja.	...
Cenienim čitateljem!
IVAN ZAFF, Maribor.
\ ZAJČJE KOŽE /
od divjih in domačih
kupuje po na j višjih cenah tvrdka
IVAN ŠMIGOVC - ŠOŠTANJ
izdelovalnica klobukov.
Padi tiskarske stavke v Sloveniji smo bili. žal. v svojem delovanju za dva -meseca prekinjeni. Nadaljevati hočemo započeto delo z neupogljivo vztrajnostjo: doseči hočemo že v tem letu stavbeni si čili., nostati ne samo iiairazširjenejši jugoslovanski strokovni list (kar smo postali že v nrvem svo’em letu) postati hočemo tudi najbobši Vigoslovanskl trgovski list. Pri tem sc ne strašimo ' nikakih izdatkov., nikakega deficita. Dokaz temu ie. da kliub ogromno večje režije (vslcd zvišan'a tiskarskih riaČ. nbdraženja ranirja itd.) n"e bodemo zvišali ne naročnhtc^ ne inseratnega tarifa, kakor ostali slovenski časniki. Vsied tega so sedai oglasi v . T 'h.“ ne sftpK) naiuč.mkoviteiši. nego tudi ceneiši. kakor., v večini drugih jugoslovanskih listih. TTnamočda bodo cc. tvrdke to deistvo nvažcvnle ter naš še nadalie podpirale s plačcvaniem naročnine & z inseriraniem. V to, svrho prilagamo za svoje naročnike v Slovenji! noštne položnice: ostale naročnike pa prosimo, da p im oakažeio malenkostno naročnino K 12:— na leto (polletno K 6:—) po poštni nakaznici.
Uredništvo & upravništvo
„Jugoslovanske Borze“.
sl;
BHEEE
Eser
F3
NAJMODERNEJŠE OBLEKE
lastnega izdelka, tu- in inozemsko
MANUFAKTURNO IN MODNO BLAGO
razpošilja	. '
E*r« a t sanjska razpoš Ijalnica
■ s im uiii
Dvorni trg. Pod Narodno kavarno.
s»	____________ *;
---	■ --BW •	■	■ «B
STflMPiLlE
üt Anion Čeme
GRAVEUR
Ljubi ena, Cvorni trg štev. 1.
Moderno urejeno
strojno mizarstvo
Fr. Škafar, Ljubljana,
Rimska cesta 16.
= ZALOGA POHIŠTVA. =
METLE
KRTAČE
$ metliiči (sa drškom) i
(kefe) za ribanje ic sirka
nudi za trgovce
Prva hrvatska tvornica metala V. Gorica
		
f —ji—	:—i	-^-4	A
Jabolka in vse ostale vrste sadja, se prevaža pri sedanjih slabih promet ni li razmerah najbolje v lesenih
trebušnatih sodih
(Tromoielobstfasser), katere nabavlja samo na vagone in v velikosti za vse-:::	bino pod 100 kg	:::
innumEii
Brod na Savi (Slavonija).
Oznanila „UNION PROPAGANDE“, Maribor. Zavod oglasne odprave in reklame.
LOJ ■ MAST - OLJE
in surovi loj kupi vsako množino po najvišji dnevni ceni .
PRI im 1ÜE1M ED v IMOI!!.
Telefon 47.	Brzojavi: Milana.
------ Ponudbe se prosijo z vzorci. =--
BH
Adresna pisarnai
Emil Janz
Zagreb. Visoka 4.
Agenture: Bureaux d’agente
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Dragotin Hafner,
Osijek Slavonija.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6
M. Tomažin,	z
Ljubljana, Pred Prulami. Živkovič,
Vinkovci,
Anontna eUsped.:
Expedition d’ amtonces.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Automobili: Automobiles.
J. Goreč,
Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
'Barvanje blaga:
Bojadisanje robe. Teinturerie d' Stoffes
Jos. Reich,
• Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3.
Brane: Reises.
»Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33.
C»m- nt (Roman) Opeka
Tvornica cementa, Laško.
ievlji (prodaja):
Cipele (prodaja). Souliers (vente)
A. Jelenc, Tržič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mirenska Čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje.
Črkoslikar:
Pismoslika. Peintre d' einseignes.
Filip Pristou,
Ljubljana (hotel Malič.)
čišfenje perila:
Čiščenje rublja. Blanchissage
Jos. Reich,
Ljubljana. Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3.
Cištenje stanovanj: in oken:
Nettoyage d’ appartements etde fenetres. Čiščenje stanova i prozora.
Fran Parkelj,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 0.
Damski krojač:
Krojač za dame. Tailleur pour dames.
»■ S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ul. G./I.
Deželni pridelki
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Dežniki: Kišobrani. Parapluies.
Jos. Vidmar,
Ljubljana, Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Drogerije: Drogueries.
I. C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Adrlja (B. Čvančara),
Ljut ljana, Šelenburgova ulica 5.
Drva (prodaja):
Bois (vente).
Jakob Belma In sin Podlehnik pri Ptuju. „Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 51
Dobavni viri:	Dobavna vrela:	Lieux d’achat:
Trgovina. - Commerce.	Obrt. - Metiers.
Elektro-oddelek
Strojne tovarne In liva ned.d., Ljubljana, Dunajska cesta 48.
Elektrotehnični
predmeti:
Elektrotehnički predmeti.
Objets d' člettotecbnigue.
„Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 A. Verbajs,
Ljubljana, Linhartova ulica 4.
Elektrotehnik:
Elektrotehničar. Eletlolecbnirien.
Vojnovič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta 22 Makso Sartorlj, Ljubljana, Žabjek Št 8.
Ka'tonaža
Kartonaža. Cartonnage.
L Bonač sin,
Ljubljana, Čopova ulica 16.
Knjigarna
Knjižara. Librairie.
Petar Žarkovič,
Bos. Gradiška.
Kolori jalno blago
Kolonijalna (oba.
Drobac & Kornp., Zagreb
Kolesa:
Koturi (bicikli). Bicyclettes.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14.
Mizarstvo:
Stolarsfvo. Menuiserie.
Fr. Škafar,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Mlekarna
J. Herman, Končanica, Slavonija.
Mlekarska Virovitica,
Udruga,
Hrvatska.
Motorna kolesa:
Kotači za automobile. Mofocycles.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
Oglje: Ugljenje. Chabon.
Belina in sin, Podlehnik pri Ptuju.
Papir: Papier.
Eksportna dr.:
Compagnie d’ expotalion.
„Impex“,
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Eksport čevljev:
Eksport cipela. Exportalion de souliers.
A. Jelenec, Tržič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Liubljana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Mirenska čevljarska zadruga. Vrbovec p. Mozirje.
Firnež
(pristni kranjski)
Pravi kranjski firnis.
Kemis (original de Camiole).
Ivo Premrl,
Ljubljana, Kolodvorska ul. 18.
Fotog'af. zavod
Etablissement pbotographique.
Atelje „Helios“" eličan Bešter, Ljubljana, Aleksandrova ulica 5
Fotomanufaktura:
Pholomanufacture.
Adrlja „B. Čvančara* Liubljana, Šelenburgova ulica 5. L C. Kotar,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Guml-tehnlčnl:
Gumi-tehnički. Gomme technigue.
J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.
Galanterijsko blago
Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
Hotels Hoteli (svatišta). Höfels.
„Hotel Šturm“
Poljče pri Beganjah, Gorenjsko. Hotel „Vovk“ Bled.
Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jekler“ Bled.
Hotel „Strgulec“ Bled.
Hmelj: Houblon.
Rudolf Pevec, Mozirje, Šlajersko.
Import: Importalion.
„Impex“
Ljubljana, Franca Jožefa trg.
Jabolka: Jabuke. Pommes.
Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko.
Jajca: Jaja. Oeufs,
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Ključavničar:
Bravar. Serrurier.
Josip Rebek.
Ljubljana, FranČevp nabrežje 9.
Kefir
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta d
Komisijska trgovina
Komisijonalna radnja.
Commerce en cemmission.
Borowicz i Rosenberg,
Vinkovci.
D. Kolarović, Brod n/S. Brača Linhardt, Daruvar.
I. Mohorič,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. M. Tomažin,
Ljubljana, Pred Prulami.
F, & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Kose:
Kose (srpovi). Faux, faucilles.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. „Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Kože: Fourrures.
I. v. Bacho, Celje.
Krojač; Tailleur.
S. Potočnik,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Jos. Rojlna,
Ljubljana, Aleksandrova cesta
Lekarne
Ljekarne. Pharmacie.
Lekarna k „Sv. Obitelji“ (Ph. Mr. Alb. Šepac) Dubice.
Letovišča:
Ljetilišta. Villčgiature.
Poljče pri Begunjah.
Bled ob jezeru. Rogaška Slatina.
Ličar: Ličilac. Polisseur.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16,
Jenko In Šetina, Ljubljana VII, Celovška c 89.
Lepenke: Ljepenke. Cartons.
I. Bonač sin,
• Ljubljana,- Čopova ulica 16.
Manufakture
Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Žiga Klarič,
Križevci, Hrvatska.
Med: Mie!.
Martin Pleterski,
Cerklje pri Brežicah.
Mineralne vode:
Eaux minčales.
Srečko Potnik,
Ljubljana, Slomškova ulica 7..
Rogaška Slatina,
I. Bonač.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana,
Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigarn hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb.
Parfumer j«: Parfüms.
0. Bračko,
Ljubljana, Dunajska cesta 12
Parketi: Parquets.
Anton Bokal,
Ljubljana, Ambrožev trg 9. *
Pemlja: Penzinati. Pension.
Penzija Vovk, Bled.
Pisalni stroji:
Pisati strojevi. Machines ä čcrire.
The Rex & Co.,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Pisarniške
potrebščine:
Pisatnicke potrebšline. Dstensiles de bnrean.
I. Bonač,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
Plakatiranj«: Affichage.
Al. Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon št. 174.
Pleskar:
Pokostar. Peintre en bStiments.
Jos. Jug,
Ljubljana, Rimska cesta 16.
Jenko in Šetina, Ljubljana, Celovška c. 89.
Poljedeljski stroji:
Poljedjelski strojevi.
Machines agricoles.
„Komet“ dr z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33..
Pohištvo: Pokufho. Meubles.
Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16.
Brata Sever,
Ljubljaua, Gosposvetska cesta (Kolizej).
Poljski pridelki:
Poljski proizvodi. Produits des champs.
Anton Stergar, Kamnik. „Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 64.
Popravilo strojev:
Popravljanje strvjeva. Reparation de machines.
The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
J. K. Chudj? Tynlste n/Orl. Češka Čeholovaška Rp. (Sptcialiteta: „Seljačke vodenice14 — za jarmu, brašno 1 gerstle.
Industrija. - Industrie.
Premog llgljev. Houiile.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Pralnica
Pravnica. Blanchisserie.
Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šclenbur. ul.V4.
Razglednice
Marija Tičar Mjubljana,
Šelenburgova ul. 1
Sadje
„Balkan“
Zagreb, Vlaška ulica 54.
Semena
Sjemenje. Semences.
Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Skladišče (javno):
Balkan d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366.
Slamniki
Slamnati šešii. Ehapeaux de paille.
Franjo Cerar,
Stob p. Domžale.
Komis-jonalni poaö dalmatinskim vinom
Marko Jutro«ič, Sutivan (Dalmacija) Brač Split (Dalmacija), Trumbićeva obala 8.
Sol Sel.
Fran Krepek, Maribor.
Strojno mizarstvo
Dmjetno stoiarstvo.
Menuiseie manufacture.
Fran Škatar, Ljubljana, Rimska cesta 16.
Anton Rojlna in drug Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Sveliolikalntca
Praonica i gladionica rublja. Repassage fin.
Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
Švatije (lese*e)
Kutije (drvene). Boites en bois.
Julian Kahn,
Dunaj VI., Hirschengasse 1.
Špecerijska trgovina
Nikola Udragovič, Banova Jaruga, Medjimurje, MihiniČ 1 drugovi,
Gjurgjevac.
Stampilije
Štambilje. Estampilles.
Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1.
Transport, podjetje
Transpofno poduzete. Etablissement de transport
Balkan d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. . 66.
F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.
Trg. posredovalnica
Tgovatki posedovni zavod. Kčgotiations d* affaires.
„Slovenija“,
Jesenke-Fužine, Gorenjsko.
Ti govina z deželnimi pridelki
Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays.
Anton PauU,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 4L
Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ulica Iž.
Trgovina z modnim blagom
Trgovina modnem robom.
Magasin de nouveautes.
I. Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta.
Trgovina vina.
Borowicz 1 Rosenberg,
Vinkovci.
Viktor Nöthig, pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehov ac.
Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima
St. KugU,
Knjižara hrv. sveučilišta L jugoslavenske akademije, Zagreb.
Ure
Montjes, pendules.
Pr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova uL 7.
Vinske preše
Prtssoirs.
„Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Vinska Met
Vinski podjum. Cave.
„Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Veletrgovina
Commerce en groš.
R. Stermecki, Celje. Ljubljanska
komercijalna družba z o. z. Ljubljana.
Žarnice
Žarulje. Becs D'čleclricitč.
„Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25.
Zavarot-alnica
Osigtiravaonica. Ässurance.
„Croatia“, Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. „Prva Zavarovalnica“, Glavno zastopstvo Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Zobotehnične
potrebščine
Zubolehničke potrebšline.
Objets pour dentistes.
0*Golob,
Ljubljana,
Hiša Jadranske banke.
Zelišča
Zelenila. Herboisterie.
R. Luckmann,
Ljubjana, Ahacljeva cesta 10.
Zdravilišča
Ljetilišta. Eaui et bains.
Rogaška Slatina,
R. Sušnik,
Ljubljana, Marijin trg.
Zlatnina
Orfčvrerie.
Pr. Čuden sin,
Ljubljana, Šelenburgova ul 7
Iv. Iv.:	.
Kartoteka.
V prejšnji številki „J. B.“ smo predočili šema-tično sliko sprednje in hrbtne strani t v r d k i n e-5ra kartotečnega lista; tokrat hočemo pokazati še črtež krajevnega kartotečnega lista. Hrbtna stran (statistika) ostane lahko ista, sprednja pa naj vsebuje pred vsem podatke: spodnjega načrta.
Opomba. Vsled pomanjkanja prostora priobčimo kraj. kartotečni list v prihodnji številki.
Kjer je uvedena razporeditev kartoteke po i krajih, se vstavijo za krajevne liste tvrdkinl listi ; dotičnega kraja; tvrdkini listi pa morajo biti radi ; večje preglednosti približno 1 cm nižji kakor krajevni listi, poslednji morajo namreč štrleti nekoliko preko prvih, käkor nekaki mejniki, ki kažejo, kje se nahajajo in začenjajo posamezni kraji.
Kakor že enkrat omenjeno, se pošiljajo potnikom par dni pred obiskom vsacega kraja prepise dotičnih krajevnih in tvrdkinih kartotečnih listov. Ti, za potnika namenjeni listi seveda niso iz kartona kakor kartotečni, nego iz navadnega papirja.
Črtež in tisk ostaneta v bistvu enaka. Pri tvrdkl-nem listu se opusti le razpredelba za dneve in mesece na gornjem robu. zato se pa mora določiti za del „Potniško delo“ čim največ prostora, eventualno se vzamejo celo dvolistnl formularji, od katerih sta notranji dve strani določeni za potniška poročila in za navodila za potnika; prva stran takih dvolistnih prepisov je približno ista kakor sprednja, četrta (zadnja) stran pa ista kakor kartotečna hrbtna stran (statistika prodaje). Notranji strani dvolistnih tvrdkinih in krajevnih potniških formularjev nam kažeta naslednji sliki.
Notranji strani dvolistnih krajevnih potniških formularjev:
2	Navodila za potnika: N. pr. Glasom statistike promet zaostaja! Vzrok? Kaj priporočate? Potrudite se za naročila! Prilagamo vzorce, plakate, brošure. 	 prilog.	6. XI. 19.	Prejel naročil 	 skupaj 	 obiskal 		Potniško poročilo:	3 Močna konkurenca! Priporočam iuseriranjc v „Jugoslov. Berzi“, je zelo razširjen list! Pošljite brošure in albume trgovcu I. \
So plakali v redu? Kaj dela konkurenca? Prilagamo 2 men?ci v podpisi ter načrt za prihodnji teden. 	 prilog.	3.xn- 19.	Prejel naročil skunaj 	 obiskal	Konkurenca močno plakatira; Ima najlepše prostore (pri Mateliču). Prihodnjo pošto pošljite v 	
	 prilog.		Prejel naročil ... skupaj ... obiskal ....	
	 prilog.		Prejel 	 naročil skupaj . obiskal 		
	 prilog.		Prejel 	 naročil	
		skupaj obiskal	
Notranji strani dvolistnih tvrdkimh formularjev.
^	Navovila za potnika: Priskrb. nove informacije! Zaostaja-v plačilu. Glasom statistike (zadnja stran) naročil v prvem četrtletju dvakrat toliko!! Vzrok?	6.rv. 19	Potniško Poročilo: Informacije prilagam. Kupuje pri grosistu L [.. kar je vzrok domnevnega nazadovčnja. Naročilo: 0
Preglejte emajlne table (2 po 30X8Q).		Ima lepo izložbo, pošljite materijal. Forsira kouhurenco. Zelo vljudno korespond.! Table v redu. Naročilo: 0
		Naročilo: 0
		Naročilo: 0
Vsled prepozno došle pošte izostanejo borzna poročila.
Mali oglasi.
Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilu, osebno in po pošli stare file in pliš klobuke za gospode in dame.
Ženitna ponudba. Gospodična prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled ne-
nadnih razmer i oditi sama veliko ugledno trgovino želi poročiti inteligentnega trgovca. Ozira se samo na delavnega dobro situira nega in potjetn-ga gospoda Prednost g. primorcem in v železniški stroki iz-vežbanim. Diskreci a zajamčena. Resne ponudbe s sliko se p^osi pod „SOČA" 378 na Anončno ekspedicijo Al Matelič, Ljubljana.
Lužinu sodu (Aet/.natron) tražim pol vagona. Odprema brzo vt zna. Molim
objezalno brzojavnu ponudu Ignac Berkeš, Drnje, Jugoslavija.
Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na ogl d v upravi lista.
Posestvo na prodaj, v prijaznem prometnem kraju Sp. Štajerske, obstoječe iz velike gostilne (hotel) poleg 4 hiše z različnimi obrtnimi lokali in stanovanji, arondirano na bolje zemljišče, Ijmeli-ska črna prst, veliki sa-donosniki in vrtovi, gozd.
vinograd, ristava, vila še posebej. Bogat inventar za 30 prašičev, 10 glav goveđe, 2 konja, stroj, posoda, vino, poljski pridelek i. t. d. Le pismena vprašanja pod „Posestvo 1,200.000 K na Anončno ekspr dicijo AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg3
Zastopstvo išče v jugoslov. delu Koroške bivajoč trgovec za vsakovrstno blago zgornjo ali celo Slovenijo in sosidno ozemlje. Ponudbe pod „B. K. 87“ na upravo tega lista.
Iščem kot kompanjon udeležbo. Ponudbe pod „Zdravo podjetje" na upravo lista.
Prodam 4 kom malo rabljenih duš (zračne cevi) za auto 895-f-135 in novo Fromer pištolo Uprašatl na naslov „I. F K." Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju.
Imam večjo množino modernih srajc in vratnikov vseh velikosti za gospo le. Zamenjam jih za dobro vino. Ponudbe pod „SRAItE“ na upravo lista.
okrugla i uglasta, dobavlja uz pretplatu iznosa, ako se naruči 500 komada, komad po 30 h, ako se naruči više komada, primjerno jeftinije: mehanička radionica
Josefa Guggenberger-a u "Hinterbrüh u, N. Oe., Njemačka Austrija. Tamo je i veliko skladište vsakovrsnih kresiva.
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor polaganje novih, struženje in čiščenje s'arih podov. — Naročila se izvršujejo solidno in točno po najnižjih cenah. Pismena naročila sprejemam na naslov Anton Bokal Spodnja Hrušica 39. pri Ljubljani, ustmena pa: Ljubljana, Ambrože' trg 3
Anton Bokal,
pokladalec parketov.
Veliko božično razprodajo
irlitlliltklnMIia „SVETLA“ liiMjaii, ttaloi trg25.
Dospela je velika pošiljatev sortiranih električnih svelilk za sobe, spalnice, pisarne i. t. d. v izredno okusni izvedbi; obenem žarnice vseh vrst, med drugimi tudi v .obliki
-- okraskov božičnih drevesc --
ter žarnice in baterije za žepne svetilke.
Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo
.SLOVENIJA'
Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča
čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in tino salamo.
Cene po dogovoru.
Prevzame tudi razna trgovska zastopstva.
Mae;.SaYBeE2IIHBHeiBEXBHgBä*UBH«HBBKl£a«n
uvnzmzE&asma
Bsaazasa^aaEB
m i
KNJIŽARA ::Sf» ^ÜGitäl HRVATSKOG = MpkaniPnH
SVEUČILIŠTA I JUOOSLAV. AKADEMIJE - ZAGREB |	Vilfa
aaaBa-.Basczas Basaeaasps s b bbbbsb-bsbbbbsebbbbb?' bbi
Hseane
"SS"
i radionica
Muzikalije, knjige, šasepisi, učila svih jezika i svake struke. ■— naklada knjižara, tiskara i knjigovežu ca.	a a
TVORNIČKO SKLADIŠTE PAPIRA sv; ke vrsti na veSikOu Sve šolske i pitam, potrepštine.
TVORNICA PAPIRNATIH VREĆICA sa strojevima. Cjenici rta zahtjev badava i franko.
111111111111111111111111111111
i I I I I I I I I II I I I 1 I I I 1 11 l I I I IM I I I II
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
I I I 111 I I 111 I I I I I I I
m
'B
Najveće poduzeće svoja vrste u Jugoslaviji. “
n
BaBBSBQBBB3B!aSSQ3 „L BZBBlaSBuB . Sia3-BSSTSH - r.S BBS i B3B
&
Radića & Fabrls
16)
Split CDsliaacila)
Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega biaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže.
(Sl.
iriiiiuiiiiiiiiiiMiiiiUiiii Brzojavni' naslov: Hadfab.
.. 9)
SUŠAK * iŠUEtCil.
Sada u Zagrebu (Medukieeva ulica 41).
Dionička glavnica 3 milijona.	Brzojavi: Jugoslave, Zagreb.
Bavi se: importom inozemne in eksportom tuzemno robo Kupuje: sve vrsti žitarica i vunu.
Ponude sa uzorcima slati na gornju adresu u Zagrebu.'
. . . « VM ßV ii s;1. * a i ü . r. a » .
ii
ii
5
prima izradnju sviju mogućih isvje-tinskih roba; kao i izradnju ii iivtoge-nom svaru.
Dopisi neku sei u putuju na Jose t'a Guggen berge r-a, mekanička radionica" u Hinterbrühl, N. Oe., Njemačka Austrija
»5-eEllSanHEBBBBBHeBB
...i
Mm
pridelano leta 18. in 19. Pošiljam ga od 56 1 naprej po dnevnih cenah.
ALOJZU HKART,
Pragersko - Šikolje.
* Miama oa Savnah
(Georg Gra? v. Thurn‘sches Siahlwerk Streiteben) ustanovljenu leta 1774. — Gtištanj-Ravne. Koroško (Jugoslavija). Poštna pc:-taja Gnš'anj. železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarni Gust a nj.
Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legiranu in ne-1 egi ra n a topilmška jeli 1 a ža v s a ko vrstno ‘v r od je naj večje trajnosti. Jekla za or. d je,, drugovrstna, za kladiva,"žlebe, mul ripe;. za dleta in nože, za o bdelo V a uje' železa: za svedre za rti d o, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Legi ra n a in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagonske Vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v av.tomobi.ini in letalni industriji; za kolesna, obroeja : >a kose, srpe, sekire, motike, let ate itd. Izgotavlja: VTozne o-i.s pušami in nakončniki; transmisijske valke (o,strug;; ne do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine*; v žlebih kovane deleža avtomobile in vagone: krogle za cementne mline itd.
SS3B8eBiaSB2SaHSB B BHBtiSE&S ZBaZSan
Rezervirano za tvrdko - - -
Jos. Vidmar,
Izdelovanje in prodaja dežnikov,
Pred Škofijo 19 Ljubljana, Prešernova ul. i
BBS
SE DOBIVAJO ZOPET PO DNEVNIH CENAH BBoaasBa V ZALOGI TOVARNE ecceebtd
PETER KOZINA & C».
!M£ ”■ LJUBLJANA UM ”
PRIPOROČA SE OSEB.X1 NAKUP.