Mmjm trmak Ootr-tok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerdale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittorin 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Pommmomna it. 30. _ Itr N AROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Speditlone In abb. postale I. gr. TRST, ČETRTEK 20. JUNIJA 1957, GORICA LET. VI. ITALIJA IŠČE POLITIČNO RAVNOTEŽJE ZflKfll JE MORALA ZOLIJEVA VLADA ODSTOPITI? KD brez močnih in zanesljivih zaveznikov - Nasprotje med voditelji v Rimu in na Tržaškem Senator Adone Zoli, ki je kot naslednik Antonia Segnija. bil sestavil vlado iz samih krščanskih demokratov, se je moral po 15 dneh umakniti. Za tujii svet je bilo pri teni zanimivo, da je odstopil, čeprav je pri glasovanju v parlamentu dohi! večino ter bi bil zaito lahko mirno ostal na krmilu države. V za.padnem demokratičnem svetu je namreč povsod navada, da se vlade šele tedaj umaknejo, 'kadar zgube zaupanje večine ljudskih zastopnikov, in nikdar prej. Prvo vprašanje, ki ga je potrebno prečistili, je torej, zalkiaij je Zoli ravnal drugače. Čemu je odstopil prav v trenutku, ko sta mu zimski senail in poslanska zbornica izglasovala zaupnico? Dogodek je razumljiv, samo če poznamo in upoštevamo zgodovinske in politične razmere, iz katerih se je rodila italijanska demokratična republika.. Pred očmi moramo imeti važno dejstvo, da je italijansko ljudstvo prišlo spet do svojih človeških in državljanskih svoboščin šele po dolgi in krvavi borbi proti fašistični diktaturi. Enaindvajsetletno vladanje črnili srajc je v očeh množic najtemnejša in najbolj sramotna doba v zgodovini VSESPLOŠNO OGORČENJE V DRŽAVI Toda čeprav je fašizem pognal Italijo v nepotrebno in pogubno imperialistično vojno, jo spravil domala ob vse postojanke na Jadranu in v Afriki ter zakrivili, da jo danes Italija zbrisana iiz števila evropskih velesil, se najdejo še vedno ljudje, ki se za fašizem —- navdušujejo ter se z vsemi močmi zavzemajo, da bi iznova zagospodaril v državi. V ta namen je bila ustanovil jena stranka novofašistov ali Italijansko socialno gibanje (Movimento Sociale ItallLamo), ki ima mno-eo privržencev zlasti med mladino in šteje nič manj kt> 23 poslancev, med katerimi so Uidi nekdanji najožji Mussolllinijevi in Hitlerjevi sodelavci. In nesreča je hotela, da so ravno ti fašisti strnjeno in enotno glasovali *a Zolija. Stari senator je sicer zatrjeval, da on faustovskih gl asov niti ne potrebu je niti ne tu ara, da ima v parlamentu večino* tudi brez [ašistov, toda pri ponovnem preštevanju se je izkazalo, da je bil za obstoj demokristjan-"ke vlade odločil en ravno glas nekdanjega Mussolinijevega veleposlanika pri Hitlerju P* Anfusa! Brez pomoči fašistov bi Zoli ne hi»I mogel postati in ostati ministrski predsednik . Ko se je v javnosti razvedelo, da je življenje vlade popolnoma odvisno od fašistov, se Je demokratično in socialno čutečega prebi-valstva polastil o globoko negodovanje in Ogorčenje. Zelo močan odpor se je vzdigni! tudi v vrstah same Krščanske demokracije, lucajo. V njej so gledale odločno zagovorni-lNjen glavni tajnik Fanfani je takoj sprevi- co demokracije. Vedeti pa je treba, da ti mi-del, da je speljal stranko na krivo pot, in lijoui niso nasprotni* samo komunistični, mar-pustil Zolija na cedilu. V parlamentu je imel več tudi fašistični diktaturi! govor, v katerem je odklonil sleherno odgo- Temu primerno so vse dosedanje domokri-vornost za politiko vlade .in s tem izročil sta- stjanske vlado, od' De Gasperija do Zolija, rega moža njegovi usodi. Zolij.u ni preostalo uravnavale svojo politiko. Državo so uprav-nič drugega, kot da odstopi. Jjale v tesnem sodelovanju s socialnimi de- T, . ___________ mokrati, z liberalci in republikanci, dkirat- O JE MOGLO DO TEGA PRITI? z demokratičnimi strankami sredine, ter Nastop in nagli padec Zolajeve vlade je za dosledno odklanjale vsak sporazum s prista-Kršč. demokracijo precej neprijetna zadeva, ši tako imenovane proletarske ali fašistične Pomoč, ki so jo tako rade volje in brez po- diktature. go jev dallii monarhisti in fašisti Zoiliju, je, Dokler j.c 'bil De Gasperi živ, je stvar tdkla vzbudila v prebivalstvu, sum, da je njegova , več ali manj gladko. Mož je bil sicer na-stranlkia tajno domenjena s fašisti ter da bi sprotnik narodnih manjšin, ali drugače mo utegnila s časom usmeriti politiko Italije v nazadnjaške, protiljudske vode. Že sum sam na sebi, pa naj bo še tako neupravičen, je seveda zelo škodljiv. Bližajo se namreč državnozborske volitve in splošno znauo je, da Kršč. demokracija ni iizvojevala svojih velikih volilnih zmag z glasovi svojih vpisanih članov, temveč v prvi vrsti z glasovni milijonskih politično neorganiziranih množic, ki so stalno podpirale Kršč. demokracijo zavoljo tega, ker so videle, v njej naj ča.n in zelo prožen državnik. Iz vsake težave je znal najti izhod. Njegov naslednik/ Fanfani mu ni' dorastel, kar dokazujejo sami doogdki: iz Segnijeve vlade so izstopili najprej republikanci, nato še socialni demokratje, tako da so krščanski demokratje ostali sami z liberalci, zastopniki italijanskega kapitalizma, ter prišli povrhu še v spor z zastopniki kršč. socialnega delavstva, ki jih vodi poslanec Pastore. Ker je bil Fanfani nesposoben, da nastala nasprostva iz- zanesljivejši branik pred komunistično revo- ravna, je bil Segnii prisiljen odstopiti Nennijeva politična nemoč Kaj sedaj? Dejansko stanje v Italiji je tako, da brez Kršč. demokracije ni mogoče vladati. Stranka je najmogočnejša politična organizacija v državi. Z druge strani.pa ni dovolj močna, da b.i lahko* sama vladala. Nasloniti se torej mora na levo ali na desno. Če se hoče opreti na desnico, naleti na monarhiste in fašiste, ki jih večina Italijanov ne mara. Ako išče opore pri levici, ji republikanci in socialni demokrati morejo le malo pomagati, ker so sa.mii prešibki. V parla-rn.en.tu imajo premalo zastopnikov, da bi lahko tvorili z demokristjani trdino in zanesljivo vladno večino. Resnično pomoč bi Kršč. dieintokraoijii mogel nuditi le Nenni, toda. po zadnjem občnem zboru v Benet/kali on ni več brezpogojen gospodar v svoji organizaciji. V vodstvu je le tretjina članov njegovega mišljenja, medtem Ikio so vsi ostali izraziti pristaši tesnega sodelovanja s komunisti, se pravi zagovorniki diktature proletariata. V Italijanski socialistični stranki ima v nekaterih stvareh več vpliva Togliatti kot Ne.nmi. Na tako organizacijo se Kršč. demokracija tudi ne more zjanašati, nanjo se ne more oslo-nit.i, da bi skupno branili demokratične svoboščine y državi.. Nesreča Italije je, da v njej ni velike socialistične in resnično demokratične stranke, kakor so si jo znali ustvariti na priliko delavci v Avstriji, Franciji ali Veliki Britaniji. V sosedn.i Avstriji so1 se kršč. socialoi in socialni demokratje sporazumeli in že 12. leto skupno vodijo državo. Njihova vlada je stalna in trdna, ker imata obe stranki za sabo ogromno večino ljudstva. , Itali ja ne .pozna talke politične ustaljenosti. Vodilna de.mokristja.nska stranka zaman išče močnega in zanesljivega zaveznika, ne more ga najti niti na levici niti na desnici.. Ko so jo zapustili še maloštevilni republikanci in saragatovei in je zaradi tega padel Segni, so njeni voditelji menili., da jim ne preostane nič drugega, kot da sestavijo vlado iz samih demokristjanov, pa na.j glasuje zanjo ali zoper njo kdorkoli. ZRELOST ITALIJANSKEGA NARODA Tedaj je pa prišlo veliko presenečenje! Komaj je javnost doznala. da so za vlado glasovali fašisti, se je vsepovsod v državi vzdigni l odpor. Fašizem je pri ljudeh tako osovražen, da si nobena demokratična vlada ne more dovoliti niti tega, da bi sprejela tudi brez pogojev katerokoli pomoč črnosrajčnikov. V tem se izraža politična zrelost italijanskega naroda. (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ITALIJA ŠE VEDNO BREZ VLADE Ko je A done Zoli odstopili, je državni poglavar Gronchi naprosil predsednika, senata Merzagoro, naj v njegovem imenu stopi v stilkl z voditelji' strank ter poizve, ali bi' ne bilo vendarle mogoče obnoviti prejšnjo vlado, sesloječo iz demoikristjanoiv, liberalcev, socialnih demokratov in republikancev, tako da bi bodoči ministrski predsednik ne prišel več v položaj, da bi bil v parlamentu odvisen od glasov monarhistov in fašistov. Merzagora ni imel sreče. Po nekaj dneh je sporočil Gronchiju, da je njegov poskus propadel. Predsednik republike je nato povabil k sebi glavnega tajnika Kršč. demokracije Fanfanija teir mu poveril nalogo, naj sedaj on poskusi seslaviiti novo v1! a d o. Fanfani je ponudbo sprejel. • SOVJETSKI PREDLOG Splošno nasprotovanje, ki ga nevarna atomska razstreljevanja' izzivajo med navadnimi ljudmi in znanstvenilki v svetu, prinaša polagoma svoje sadove. Pod vse večjim pritiskom javnega mnenja so začeli državniki' popuščati. 'Najprej so hoteli Amerilkanri predlagati. r.aj se vsaj za nekaj časa ustavi razstreljevanje bomb in ustanovi v ta namen posebno nadlzorstvo. Toda medtem ko so1 se Amarilkian-ci posvetovali s svojimi zavezniki1, so jih Rusi prehiteli. Njihov zastopnik v londonskem razorožit-venem odboru Združenih narodov g. Zorin je te dni predložil načrt, po katerem naj hi se razstreljevanja ustavila za čas dveh do treh let. Za načrtom je skrila misel, da bo, če se poskusi za nekaj let prekinejo, zelo težko, jih spet začeiti. Sovjetski zastopnik je, da bi olajšal sporazum, sprejel svojeea®no zahtevo Amerikan-cev, naj se za atomske poskuse določi mednarodno nadzorstvo. V Amerilko, Veliko Britanijo, na Tihi ocean in v Sovjetsko zvez o naj se pošljejo skupine strokovnjakov, ki bodo stalno pazili, da velesile spoštujejo Sklenjeni dogovor. Za pokojnega Stalina bi Rusija nikdar ne bila pristala na to, da inozemri kakorkoli nadzirajo sovjetsiko ozemlje. Današnje popuščanje dokazuje, 'kako so se medtem spremenile razmere v Sovjetski zvezi. Zorin je stavili predlog zavoljo tega, ker se je zavedal, da bo ta naletel na splošno odobravanje v svetu in naredil posebno ugoden vtis na ljudstva v Aziji im Afrilki. Sovjetski načrt sedaj pazljivo raizmotrivajo na zapadu. Predlagani ukrep je seveda le začasen in predlstaivlja samo rahel začetek splošnega mzoroževanja. Vse dotlej, dokler se pogodba ne podpiše, pojdejo seveda atomski poskusi naprej. Tako nam prihaja ravnokar vest, da so Ameriikanci razstrelili bombo v Nevadi. Ta je že četrta v tem 'letu. NASELJEVANJE SE NADALJUJE V Trstu so včeraj začeli izpraznjevati 3 hotele, v katerih je že več let nastanjenih okoli 700 istrskih beguncev. Prefektura je odločila, da jih je treba vse preseliti v slovensko okolico, in sicer na Opčine in Prosek, (kjer se bodo udomilii, ker so stalno uslužbeni v mestu. Tako se bo k dosedanjim tujim došlecem priključilo še 700, ki bodo pomagali izkrivljati slovenski značaj naše rodne zemlje. Ravnanje je v očitnem nasprotju z londonsko pogodbo iz 1. 1954. po kateri je prepovedano umetno spreminjati narodni sestav naših (krajev. Prefektura se pa, kakor vidimo, prav malo briga za londonski sporaziim ter načrtno nadaljuje kolonizacijo. Spet važen predmet, ki bi ga moral obravnati jugoslovansko-italijanski odbor. KARDINAL VIŠINSKI SE JE VRNIL Po 40-dnevnem bivanju v Italiji se je pri-mas Poljske kardinal Štefan Višinsfki, spremljan od trojice poljskih škofov, vrnil v ponedeljek skozi Dunaj domov. Moža. ki je zavoljo svojih idej presedel leta v ječi, je prebivalstvo v Rimu in na vsej poti z globokim spoštovanjem in navdušenjem pozdravilo. V časopisju smo brali, da so Višinskega sprejeli v Vatikanu s precejšnjo! udržanost-jo, ker da ne morejo povsem odobravati njegove politilke sodelovanja s komunistično vlado Gomulke. To pisanje je pa, -kakor se nam zdi, v nasprotju z dejstvi: Pij XII je Višinskega slovesno odlikoval s kardinalskim klobukom, njegovega somišljenika msgr. Baraniaka je povzdignil v poznan jslktaga nadškofa in sploh odposlanstvu poljskih škofov izkazal vse zunanje časti. Pri sv. stolici se morda v vseh podrobnostih ne ujemajo z Višinskim, toda osnovna črta njegove cerkvene politilke bo vendar cstala nespremenjena'. VOLITVE NA SARDINIJI Na otoku Sardiniji so bile v nedeljo volit-\e v ondotni deželni zbor. Zanje je vladalo v Italiji precejšnje zanimanje, ker so ilijudje menili, da je po volilnih izidih mogoče sklepati na splošni politični položaj v dlržavi. Komunisti so od 1. 1953 do danes nazadovali za približno 21 tisoč glasov in zgubili v sardinskem deželnem zboru 2 sedeža. Kršfr. demokracija je pridobila okoli 23 tisoč glasov in 1 poslanca. Precej so napredovali tudi nennijevoi im socialni demokrati1, medtem ko so novofašisti zgubili nad 14 tisoč volivcev in 1 sedež v deželnem svetu. V njem imajo sedaj še 3 poslance. ASUANSKI JEZ Predsednik Naser je izjavil, da bo prihodnje leto začel graditi pri Asuanu sloviti jez čez teko Nil, ki naj bi s svojimi namakalnimi napravami preobrazil gospodarsko lice dežele. Sezidati ga hoče brez vsake tuje pomoči, samo s prevozninami, ki jih bo dajal Egiptu Sueški prekop. Naser se je za to odločil, ker so mu pomoč najprej obljubili Amerikanci, nato Rusi, a ga zatem eni in drugi pustili na cedilu. Niti od enih niti od drugih ni Egipt dobil počenega božjalka. KRAJŠA VOJAŠKA SLUŽBA Belgijska socialistična vlada je v soboto sklenila, da bodo vojaki od ofkitobra' dalje služili pod orožjem le 15 namesto 18 mesecev. Krščanski sooiallci, ki so v opoziciji, gredo še dalje in zahtevajo, naj se vojaška služba zniža na 12 mesecev. NA SMRT OBSOJENI Dva tisoč ameriških učenjakov je, kakor smo pisali, izdalo poziv na velesile, naj tako j prenehajo z atomskimi razstrelitvami. Nobelovega nagrajenca dr. Paulinga so zavoljo spomenice hoteli klicati pred komisijo parlamenta, češ da uganja v sporazumu s komunisti politično propagando. Učenjalki je izjavil, da bi bil vesel, če hi mu dali priliko braniti svoje ideje. Razstrelitve atomskih in vodikovih bomb, je dejal, so povzročile do danes že nad 10 tisoč obolenj za levkemijo ali krvnim ralktonK Vsaka nadaljnja razstrelitev bo dodala k temu številu približno 1000 novih žrtev. Ker proti levkemij« ni leka, so ti ljudje na — smrt obsojeni! DOBRA ŠOLA V Turčiji so si dobro izmislili, kako je treba pijane avtiste strezniti. Čisto mirno peljejo vinjenega vozača 25 kilometrov daleč iz mesta in od tam mora sam peš domov. Če ga policija druigič zasači, da simirdi po alkoholu, mu odmerijo večje daljavo za povratek na ljubi dom. Talko bi miorala oblast v a tudi pri nas ravnati. MINISTER ZA SAHARO V novi francoski vladi sedi tudi poseben minister za paiščavo' Saharo. Prvi hip se zdi to čudno, toda če pomislimo, da1 so v Sahari odkrili zadnje čase zelo bogata petrolejska ležišča in velika rudna bogastva, postane vse skupaj razumljivo. Vlada bil rada izkoriščanje puščave nadzirala ter preprečila, da si iz nje kujejo dobiček le zasebni kapitalisti. LJUBEZEN DO BRANJA Ugotovljeno je, da je ljubezen do čtiva v Italiji zelo nizka. Dnevno časopisje bere le 25 od sto ali ena četrtina prebivalstva, ki se pri 'lem 'izgovarja, da za to »nima časa«. Končni račun kaže, da je v Italiji 19 milijonov oseh, ki sploh nič ne berejo. 50-LETNICA A. D. »BAI.KAN« Akademsko društvo »Balkan« slavi letos 50-letnico svoje ustanovitve. Obletnico bo proslavilo s prijateljskim sestankom bivših članov, ki je določen za 29. junija zvečer v Sežani, v hotelu Triglav. Poleg tega bo društvo objavilo spominsko brošuro, katera bo tudi na prodaj v Tržaški knjigarni od 26. t. m. dalje. Cena 200 lir, za dijake 100 lir. Ves izkupiček je določen za Dijaško Matico. Ker je naklada omejena, bo knjižica kmalu postala redkost. Zato pohitite z nakupom. Vsi prijatelji društva so prisrčno vabljeni na sestanek 29. t. m. Pripravljalni odbor OBVESTILO Ker je naročnina Novega lista že tako nizka, bi nam povzročilo preveč stroškov, če bi jo moral naš poverjenik osebno pobirati. Zato naprošamo vse, ki so zaostali 's plačilom, da sami čim prej naročnino poravnajo. Uprava. STRAHOTNA NEURJA V nedeljo je severno Italijo udarila nesreča, kakor je svet še ne pomni. Na vasi Broni, Hoibecco in Seuropasso južno od Pavie se je iznenada spustil tako silen vrtinec vetra, da so se v njem drolbile hišelkoit škatle žveplenk. Njegova brzina je dosegla 350 do 400 km na uro. Kolika je bila neznanska moč divje tulečega viharja, se vidi'že po telile prizorih: Kmeta Andreolija, ki je hitel zapirat hišo, je veter odnesel z vrati vred 200 metrov daleč in ga medpotoma slekel. Neki avtomobil, ki je stal na dvorišču, je dvignilo in vrglo čez zid, drugega, zaklenjenega v garažo, je veter izsesal skozi pločevina«! a vrata na cestoi. Natalimo Allonijevo, 60-letno ženo, je vihar odnesel več sto metrov daleč ter jo treščil s toliko močjo ob rob sosednih duri, da ji je odsekalo glavo. V drugi hiši je vrtinec odlkril streho ter izvlek dl skozi odprtino vse pohištvo. Od groze trepetajoča gospodinja je strme gledala, kako leti v zrak vsa oprema in z njo vred kokošnjak im perutnina. Pri tem je vse ozračje bobnelo in žvižgajoče zavijalo, kot bi jahala preko neba čreda razbesnelih zmajev. Vinograde je izravnalo z zemljo. Človek je imel vtis, da jih je pomendral železen valjar ali uničilo sovražno bombardiranje. V neurju je zgubilo življenje 6 oseh in nad 30 je bilo ranjenih. Vrememslke nezgode so zadele tudi druge kraje v Piemontu in Dolini Aoste. Povodenj je mnoge vasi odrezala od sveta, tako da so morali ljiudem metati hrano s helikopterji. Medtem ko to pišemo, 'prihaja vest, da se voda reke Pada dviga in da je oh spodnjem toku v krajini Polesine predrla jezove. V nekaterih krajih segajo valovi do prvega nadstropja. NOVI BONBONI Znano je, kako si otroci kvarijo zobe s slaščicami. Nemci so pa iznašli tudi proti temu sredstvo. Neka njihova tovarna je začela izdelovati bonbone, tki jih otroci lahko brez nevarnosti grizejo, ker je v njih kemična snov flour, s katero se preprečujejo zobne bolezni. NAPREDNI PARIZ Pariška policija je ugotovila, da prihaja dnevno k vedeže.valkaim okoli 100 tisoč ljudi, kli bi radii zvedeli za svojo bodočnost, za srečo v ljubezni, na loteriji in tako dalije. Čudno, da živi v kulturnem središču Francije toliko praznovernih ljudi! SONČNI GRAMOFON Poznamo že sončno peč in druge priprave, ki izkoriščajo sončno energijo. Neiki francoski inženir je izdelal zdaj še gramofon, ki ga vrti sončna moč. V pripravi je vdelanih nekaj fotoelektričnih celite, ki pretvarjajo sončno silo v elelkitrično. VRATA NA STREHI Znana nemška tovarna »Mercedes-Benz« izdeluje nove avtomobile, ki imajo vrata — »a strehi. Pri tein je gotovo le to, da med votžnjo nihče ne pade z vozila. Ob trčenju potnlilki lahko saimo zletijo v zralk. NOVI BABILON Kralj Iraka Feisal namerava zgraditi blizu nekdanje prestolnice novi Babilon. Tu naj bi bilo središče arabske kulture« V ta namen je kralj določil 28 milijard lir. Načrte ho nare- NOVIC E m dil eden največjilh svetovnih arhitektov 86-let-n;i Amerilkainec LJloyd W',right. Zgraditev mesta Wright ne bo učakal, ker je že prestar. ODNEHAJ ALI PODVOJI! K tej igri na televiziji se v Italiji priglasi tedensko okoli 600 oseb, ki vse hrepene po milijonih. Večina seveda ne zmaga im zato jim dajejo »v tolažilo« zlate kovance. Doslej je družba razdelila 6068 takih kovancev in s tem potrošila okoli 250 milijonov lir. Najvišji dobitek v znesku 5 milijonov in 120 tisoč je doseglo 47 priglašene e v, 46 jih je pa prejelo v dar razne avtomobile. Televizijska družba sicer mnogo zasluži, a ti stroški se ji zdijo vendarle preveliki. Zmanjšati jih hoče s tem, da stavi čedalje težja vprašanja. NISO DOČAKALI KONCA Nedavno je v Ameriki umrla 82-letna knji-ževmiica A del a Garrison. Z njeno smrtjo je prenehal izhajati tudi najdaljši roman, kar jih je bilo kdaj napisanih. Izhajal je pod naslovom Izpovedi poročene ženske nepretrgoma 42 let v tedniku »Har-bour Week(ly«. Večina bralcev je medtem po. mrla in šla na oni svet, me da bi zvedela-, kako se kilometrski roman končuje. Bržkone ni bila zanje bogsigavedi kakšna nesreča! ZOBARSKI SVEDRI V Pariiziu je bila pred kratkim zobozdravnika razstava. Pokazali so tudi najhitrejši zobarski sveder na svetu, ki izvrši po 30 tisoč obratov na minuto, medtem ko so jiilh dosedanji svedri z/m ogli1 le 4000 do 5000. Zaradi velike hitrosti bolnik ne čuti skoraj nobene bolečine, ko mu zdravnik čisti zob. KOLIKO JIH JE BILO POD OROŽJEM V zadnji vojni so vojskujoče se države poklicale pod orožje približno 93 milijonov ljudi, kar niiso mačje solze. Samo Sovjetska Rusija je vpolklicala 22 milijonov vojakov, Amerika 14, Velika' Britanija pa 12. Vse to sta zakrivila Hitler An Mussolini, ki sta skupaj z Japonci in ostalimi zavezniki spravila (Nadaljevanje s 1. strani) Že sama pomoč fašistov je zadostovala, da' je moral A done Zoli odstopiti. Primerjajmo s tem politične razmere v naših (krajih. Tržaški župan Bartoli je bil izvoljen z gdasovi fašistov, z istimi glasovi so bili izbrani demolkrščanski članii tržaškega mestnega odbora. Pomoč, ki ga prejema tukajšnja Kršč. demolkiracAja od' fašistov, prav malo vznemirja 15 a rt olija in njegove tovariše. Niti v glavo jim ne pade, da bi zavoljo podpore fašistov odstopili. Kolika razlika med ravnanjem Zolija in Bartolija1, med politiko k rščan sk o d em o* kr at sik ih voditeljev v Rimu in — Trstu! Kako naj si razložimo to moralno in politično nasprotje? Vzroke je treba iskati v preteklosti naših krajev, kjer so se skozi četrt stoletja vodili ostri raznarodovalni hoji proti slovanski večini bivše Juiiijflke 'krajine. na noge okoli 30 milijonov vojakov, kar jih pa ni moglo rešiti poraza. STOLETNA ŽARNICA V Ameriki so izdelali električno žarnico, o kateri trde, da 100 let ne bo pregorela. Iznašli so baje posebne tungstenske nitke, ki so mnogo trpežnejše in pri tem dosti cenejše od dosedanjih. Če je res, da bo vsaka žarnica trajala eno stoletje, bodo morali tovarne Ikima-lu zapreti, 'ker ne bodo imele kaj delati. Po svetu Ko so Evropejci zasedli polotok 'Florido na jugovzhodu Združenih držaiv, ije tam prebivalo 10.000 Indijancev rodu Muskhogee. Danes jih je ostalo še kakih 500, ki so se ohranili na skrajnem južnem koncu sredi močvar, koder gomazijo kače in krokodili. Tu, sredi deviške narave, so še obranili svojo staro omlilko. Mesta, ki štejejo več ko en milijon prebivalcev, se v zadlnjih letih po svetu hitTO množijo. Danes jih je že 82 s 140 milijoni prebivalcev. Največ jiih je v Aziji (skupaj s Sovjetsko zvezo), in sicer 33. Sledi Evropa z 22 mesti. Potem prihaja Severna Amerika s 17, Južna s 5, Afrika jih ima 3 in Avstralija 2 mesti z več ko 1 milijonom duš. — o — Cvetlični trg v Italiji je eden izmed najbolj donosnih. Lansko leto so prodali za skoraj 27 milijard lir cvetlic. Največ cvetličnjakov je v Liguriji, 'kjer je skoraj polovica obdelanega sveta posajenega z rožami. Nato prideta Piemont iin Sicilija z diišavnimi cvetlicami. iNajvečji izvoz gre v Nemčijo in Švico. — o — »Geograf«, tako se imenuje najmanjši planet, ki Ikiroži okoli naše zemlje. V premeru ima komaj poldragi kilometer. — o — Podnebje Evrope in vzhodne Azije se bo močno omililo, ko bodo zgradili 85 kilometrov široki jez čez Beringov morslkli preliv. Jez ho ločil hladne vode in tokove severnega polarnega morja od toplih tokov Tihega oceana1. Gorlki zralk Pacifika bo vplival na podnebje ter obogatil tudi rastlinje v omenjenih kraj ib. Nestrpni nacionalizem mi bil program samo fašistov, temveč je s časom prešinil miselnost tudi številnih drugih ljudi, med njimi na žalost premnogih katoličanov, laikov im duhovnikov. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga noben trezen človek ne more tajiti, saj imamo na razplloago nepregledno kopico ne-ovržnih dokaizov. V vprašanju borbe proti našemu narodu so se strinjali s fašisti tudi številni možje, ki so danes na vodilnih mestih tržaške Krščanske demokracije. Miselnosti, s katero jih je okužil fašizem, se na žalost ne morejo več rešiti, a fašista jih druži nevede precejšnja sorodnost. Od tod prihaja, da z njimi tako lahko sodelujejo in da so od fašistov prevzeli težko dediščino raznarodovalnega dela zoper naše Ijuidstvo, kar je ena glavnih ovir sporazumu in trajnemu sodelovanju med «osedc)ima narodoma na Jadranu. Zakaj je morala Zolijeva vlada odstopiti žlc»[t!bi frTfrsfifrUetjit TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET V našem metu se dogajajo čudne stvari. Meditem 'ko apihi iz GORIŠKI POKRAJINSKI SVET V četrtek zvečer je iined goiriiSki pokrajinski svet dolgo sejo, ki je trajala od 20.30 do ene ure po polnoči. To 'pa zaito, iker vlagajo svetovalci prepovršno izdelana pismena vpra-šanja in jih večkrat ne za-ključijo z ulteme-ljeniirni konkretn-imli predlogi'. Zato je bil pouk, kako je treba točno 'izoblikovati razne interpelacije in vprašanja, Ikti ga je dail pred-sedmik našega pariamentiiča, zelo umesten. Saj nestvarno besedičenje le dolgočasi in utruja svetovalce An občinstvo. Na četrtkovi seji je polkiraijinski svet razpravlja] najprej o potrebi, da se podaljša zakon o prosti coni,'ki1 zapade 31. decembra t. 1. Njegovo podaljšanje je za go spod ar siki obstoj mesta in pokrajine življenjske važnosti; v tem so se vedno strinjale vse politične skupine v mestnem in pokrajinskem svetu. Po brez potrebe dolgotrajni: razpravi je pokra-jinski svet sogllasno sprejeli dnevni red, Ikii ga je predložil zastopnik KD svetovalec Cocian-ni. -Nato sio svetovailoi posvetiHii pozornost vprašanj« tujskega prometa in deiiovanjai pokrajinske ustanove (EPT), ki bi in oral a uspešneje skrbeli za njegov podvig. S 'to ustanovo je danes redkokdo1 zadovoljen, saj je zmano, da se premnoge občine na Goriškem puntajo proti plačevanju iprecej visokih prispevkov zanjo, češ da nimajo od' ustanove nobene koristi. Smatramo za svojo dolžnost poudariti, da je misovski svetovalec dr. Delpiin edini zadel jedro tega p-revažnega gospodarskega vprašanja; saj1 je izrekel prezdravo misel, da je resnični podvig turizma odvisen v prvi vrsti od zasebnega gospodarstva in ne od kakih birokratskih ustanov. Razprava o tujskem prometu se je morala zaključiti s splošno izjavo polklra j inskega odbornika dr. PolesLja, da »bo- pokrajinska Uprava podprla vse zasebne pobude na področju turizma«. Nato je sledila obravnava o škodi, ki sta jo povzročila kmetijstvu majski mraz in slana. Predsednik dr. Culot je najprej poročal o pomoči v znesku enega milijona, ki jo je dala kmetovalcem vlada, da si nakupijo izbrana semena. Finančno ministrstvo pa je odredilo, da smejo kmetovalci nekaterih vasi na 'Goriškem odložiti plačevanje zemljiških davkov do 1. oktobra. Komunist Poletto je zatem utemeljil svo j pismeni predlog, v katerem je od oblastev zahteval učinkovito pomoč hudo prizadetim kmetovalcem. Svetovalci so končno soglasno odobrili resolucijo K-ršč. demokratov, ki pa je vsebovala tildi nekatere predloige komunistov. Ti so namreč- poudarjali, da ministrski ukrep o odložitvi plačevanja davkov nikalklor ne sme okrniti pomoči, ki jo bodo oblastva nudila oškodovanim kmetovalcem. V resoluciji se zlasti poudarja, da je treba kmetijski davek sploh odpisati ter upoštevati pri razdelitvi pomoči v prvi vrsti male in uboge kmetovalce. Polklrajinski svet je končno zavrnil nekatere spremembe proračuna za leto 1957, ki jih je zahtevala prefektura, ter sklenil asfaltirali cesto od železniškega mostu do Faire. OBMEJNI PROMET Osebni promet s prepustnicami se je v mesecu maju na vseh goriških obmejnih prehodih znatno povečal. Saj je prekoračilo mejo kar 71.000 ljudi. V Italijo je prišlo 49.454 jugoslovanskih državljanov, tja jih je pa šlo 21.896 italijanskih. Pri obmejnem prehodu na Rafutu bo v kratkem sezidano novo poslopje za obmejno policijo in carinarje; 15. junija pa prično graditi enako poslopje tudi na obmejnem prehodu pri Rdeči biši. Stanovalci so že dobili poziv, da mo rajo do omenjenega dne zapustiti svoje hiše. IZ PODGORE Pred kratkim je domači župnik blagoslovil preurejeno dvorano, ki se nahaja v poslopju župnišča. Tako imamo Podgorci sedaj še eno- lepo dvorano, ki ima štiri izhode in primerno velik oder. Za Podgoro je ito veliika kulturna pridobitev. Obnovitev dvorane je z velikodušno podporo- omogočila tudi uprava naše predilnice. Odslej bodo v njej lahko tudi večje kulturne prireditve in ne le kino predlstave. V petek predpreteklega tedna sta bila na goriškem sodišču obsojena na plačillo globe po 12 tisoč lir lastnik podgorske predilnice Toniella iz Milana in ravnatelj Mamplo, fkter nista pri gradnji rajonskega oddelka ukrenila vsega, kar je potrebno, da sed elavci zaščitijo pred škodljivimi plini. Zato So delavci hudo oboleli in so nastale škode na poljih in v vinogradih v Podlgori in Ločniiiku. Zaradi ovadbe INCA je prišlo do sodne preiskave, ki je ugotovila, da so v novem oddelku postavili pet plinskih zbiralnikov, namesto treh, ki so bili dovoljeni. Novi oddelek je tudi začel obratovati, preden so dobili dovoljenje od občine. IZ DOBERDOBA Hudo vznemirjenje je vzbudil v na.ši občini ukrep vojaškega tehničnega'urada v Trstu, ki hoče zgraditi neke vojaške naprave med Doberdobom im Ronkami. S tem bi bila neozdravljivo prizadeta cela vrsta doberdobskih kmetovalcev. Njihovo gospodarstvo bi bilo uničeno. Kraševcemi zemlje primanjkuje in zato je naravnost vnebovpijoče dejanje, če se jim zemljišča raizlaščajo za javne naprave, za katere ne manjka drugod primernejšega prostora. Naši kraški kraji so bili1 od majskega mrazu in slane že tako hudo' prizadeti. Sodimo, da vojaška oblastva niso svojega ukrepa vsestransko in temeljito1 preučila. Zanj so se morda odločila zato, ker so o gospodarskem položaju naših občanov premalo poučena. Naša občina je takoj pismeno obvestila prefekturo o nevarnosti, ki preti doberdobskim kmetovalcem, to je 49 posestnikom. Občinskemu odborniku Pahorju Jožefu iij pokrajinskemu svetovalcu Černetu je bilo sporočeno, da je prefekt dr. Niitri že pisal v tej zadevi tržaškemu uradu, a da ni še prejel odgovora. Pozivamo- prefekturo' preko- Novega lista, naj stori nemudoma pri; vojnem ministrstvu in predsedništvu vlade vse, da ta nečloveški ukrep preprečita. O vsej zadevi je obveščen tudi pokrajinski predsednik dr. Culot. Gre za obstoj 49 posestnikov in njihovih družin ter 420 ha pašnikov in obdelovalne zemlje. TRŽIČ V nedeljo so splovili 19.200-tonsko petrolejsko ladjo »Pia Costa«, ki je največja te vrste v Italiji. Zgrajena pa je bila po naročilu podjetja Giacomo Costa L)ioyd Tiigulio v Genovi. Blagoslovil jo je nadškof rnsgr. Ani-brosi. V sredo so pa izročili italijanski vojni mornarici štiri vojne ladje po 140 ton. Naročilo jih je poveljstvo atlantskega palklta (NATO). Naše ladjedelnice so pričele z zgradnjo še ene tako velike petrolejske ladje, kot je »Pia Costa«, nujno pa pričakujejo še nova in čimprejšnja naročila, da bodo mogli trajno zaposlili 1000 ladjedelniških delavcev. V torek se je pričela pri goriškem sodišču sodna razprava- proti 13 delavcem naših ladjedelnic. Gre za dogodke, ki so se odigrali 18. aprila 1955, (ko so delavci vdrli v urade ravnateljstva v Tržiču im pri teirn povzročili tudi telesne poškodbe enemu izimed policistov. USPEHI NA SREDNJIH ŠOLAH V GORICI Višja gimnazija: IV. razred so izdelali: Ceščut Marija (z odliko), Devetak Venceslav in Elsbacher Marija. V. razred: Vsi dijaki so pripuščeni k sprejemnemu izpitu za licej. Licej: I. razred so izdelali: Brumat Irena, Primožič Mirko, Susič Emil. II. razred so izdelali: Bednarik Jožef, Brauč Be-nito, Budihna Anamarija, Strgar Branko. Učiteljišče: I. razred sta izdelala: Cej Jožef in Koršič Adrijan. II. razred sta izdelala: Jakin Marija in Sereni Vijolica. III. razred so izdelali: Berlot Silvana, Cerno Viljem in Peric Jožica. NIŽJA GIMNAZIJA I. razred so izdelali: Hvala Valter, Kuzmin Branko, Prašelj Marij, Radetič Emil, Saksida Andrej (odličnjak), Barbarino Irma, Brajnik Miroslava, Carrara Zmaga, Ceščut Metoda (odličnjakinja), Gravner Nadja, Knez Helena, Komjanc Ana, Kunej Franka, Vižintin Emilija, Vižintin Katarina. II. razred so izdelali: Berdon Ivan, Bučinel Anton, Cotar Danilo (odličnjak), Franko Vanja, Ger-golet Karel, Klanjšček Vladimir, Lavrenčič Marjan, Pelizzo Lucijan, Pertot Vojko, Pintar Danijel, Quinzi Ernest (odličnjak), Zavadlav Jordan, Bevčar Bogdana, Figelj Antonija, Košuta Teodora, Lapanja Marija, Makuc Lucija (odličnjakinja), Nabergoj Ivica, Peric Severina, Rutar Marija, Sinicco Gracijana, Tomažič Daša (odličnjakinja). STROKOVNA ŠOLA I. razred so izdelali: Ambrožič Aleksander, Berlot Franko, Buzin Miroslav, Cingerli Zoro, Cingerli Zvonko, Devetak Marijan, Dušman Bruno, Frandolič Silvan, Jelen Franko, Kobal Marijan, Koren Ivan, Marega Danilo, Marinič Edvard, Zavadlav Ivan, Bregant Zmaga, Brisco Jožica (odličnjakinja), Ferligoj Renata, Figelj Lucijan, Jakin Alenka, Komjanc Miroslava, Kosič Marija, Lavrenčič Hadrijana, Makuc Sonja, Matežič Rafaela, Pahor Nevenka, Šuligoj Tatjana, Vižintin Anica, Vižintin Nadja, Grilc Franc, Mervič Mirjam, Ožbot Ivan, Peršolja Orland, Sed-,4.iak Jakob, Sedmak Valentin, Terpin Alojz, Tomšič Boris, Tretjak Žarko. II. razred so izdelali: Brajnik Ivan, Ferletič Ivan (odličnjak), Cernic Branislav, Hoban Uroš, Humar Ivan, Lavrenčič Albert, Lutman Boris, Pavlin Ivan, Petejan Marino, Rustja Bruno, Tence Marij, Carrara Silvana, Kumar Lucija, Levpušček Ljubka, Lupin Ivana, Marvin Berta, Pintar Nadja, Sinicco Lucijana (odličnjakinja), Šuligoj Sonja. SPREJEMNI IZPITI Na Nižji srednji šoli v Gorici so izdelali sprejemni izpit naslednji dijaki in dijakinje: Ambrožič Branko, Boškin Ladislav, Černič Karel, Devetak Vojko, Dugaro Paskal, Hlede Alojzij, Klem-se Vladimir, Kocman Drago, Komac Peter, Lapanja Jurko, Madon Stefan, Markočič Alojz, Mikluš Darko, Mikulus David, Pctarin Venceslav, Predan Aldo, Predan Alfred, Semolič Savo, Tabaj Božidar, Tence Boris, Terpin Robert, Tomažič Florijan, Vogrič Silvan, Barut Ana, Delpin Renata, Figelj Marija, Hmeljak Radika, Hvala Stanislava, Klanjšček Dragica, Klanjšček Milojka, Koren Jerica, Mikluš Ksenija, Peršolja Tatjana, Peršolja Vladimira, Pe-teani Stana, Šekli Tatjana, Simčič Ema, Valentinčič Slavka, Velušček Vanda. OBVESTILO BEGUNCEM V sredo, 26. junija, bo ob 15. uri delitev živeža za begunce, in sicer od abecedne črke A do vključene L. Ostali prejmejo živež v petek, 28. junija, ob 8.30. Marijan Komjanc ŠT. LENART Majski mraz je tudi v naši občini povzročil ogromno Škodo v vinogradih, sadovnjakih in na poijili. Sredi junija pa je začeilo hudo deževati in Aborna že na več krajih prestopa bregove in odnaša zemljo z naših ujiv. Največ š’kode so naredile poplave med Škrutoivom im Čemurjem. Ob hudih nalivnih so vsa polja in travniki pod vodo. Pridelki na poplavljenih zemljiščih zgnijejo ali jih pa sploh nii, ker jih odnese voda. Že večkrat smo prosili občinska oblastva, da bi nas z zgradnjo primernega nasipa rešila pred škodo, ki nam jo povzročajo poplave. Do danesi pa se mi nihče še za to zmenil. Ker so nam letošnje poplave napravile izredno težko škodo, pričakujemo, da se bodo oblastva končno le zresni] a ter zgradila ob Aborni primeren nasip. Te kratke vrstice naj bodo resen opomin naši občinski, deželni in drža vni upravi. IZ AHTNA Naša občina je precej velika, saj šteje 3.35») ljudi. Slovencev je 1300, ki žive v treh vaseh, in sicer v Malimi, Porčiinju in Subidu. Naših ljudi je torej v občimi okrog 40 odstotkov. Občinska uprava ima sedem uradnikov, a niti eden ni Slovenec. V občinskem svetu je 20 mož: sedem jih je iz Relkluža, šest iz Ahtna, trije so iz Subi-da. trije iz Maline in eden je iz Po-rčimja. Gorske vasi, v katerih žive Slovenci, imajo v občinskem svetu sedem svetoval cev in v upravnem, odboru kar dva člana. Kljub temu lepemu številu pa se v občini dogaja, kar ho- čejo občinski uradniki, ki so vsi iz Ahtna in Relkluža. Prebivalstvo iz drugih treh vasii je z občinsko upravo v Ahtmu zelo nezadovoljno, ker prehudo zanemarja njihove Ikteristi. Gospodarske razmere teh vasi so zato zelo slabe, tako da se je izselilo nad 40 odstotkov prebivalstva. Vseh izseljencev iz naše občine je pa okrog 1000. Pričakujemo, da bodo naši možje v občinskem svetu raztolmačili naše želje in potrebe, kajti današnje razmere so zares nevzdržne. IZ TIPANE Edina vas, ki nima doslej nobene poti, po kateri bi bila povezana s sedežem občinske uprave v Tip a ni, je Prosnid. Pri tem gre za vas, ki spada med največje v naši občini. Saj danes niso več časi, da bi morali lljudje hoditi čez gore in doline, da pridejo do sedeža občinske uprave. Prosnidci pa morajoi danes napraviti velik ovinek skozi Ahten in Neme, če hočejo dospeti do županstva. In to zaradi tega, ker naš občinski svet ne smatra za nujno potrebo, da bi zgradil cesto, ki bi povezala Prosnid z Mostom na Nadiži. Gre pa končno le za 2 kilometra dolgo pot. Čudimo se, da občina do danes te kratke cestice ni še zgradila, čeprav ima Prosnid Ikiar šest .svetovalcev. Ti so edini krivd, če to delo ni bilo še izvršeno. Vseh 6 svetovalcev Ja Tipane hodi vsak po svoji poti, kakor da bi se med seboj ne poznali. Potrebno je, da se možje zedinijo in v občinskem svetu složno nastopijo z zahtevo, naj se čimprej zgradi potrebni košček občinske ceste. Delo je skromno, a je za Prosnid odrešilnega pomena. IZ PORČINJA Zvedeli simo, da se bo rimsko kasacijslko sodišče v tem tednu pečalo z zmiamiimi medvojnimi dogodki v naši) vasi: 36 obtožencev in tudi državni pravdmiik so namreč vil ožili priziv proti razsodbi florentinskega sodišča z dne 30. aprila 1954, ki je v glavnem povečalo' kazni, izrečene na sodišču prve stopnje v mestu Luocii. Državni pravdnik zahteva, maj se nekateri partizani ganilialdinci obsodijo tudli >po čl. 241 kazenskegai »alkiomika, češ da gre za veleizdajo, medtem ko je prizivno sodišče v Florenci obtožence tega zločina oprostilo. Člen 241 predvideval kaizen dosmrtne ječe. Vseh obtoženih garibaldincev je bilo 23. Mi smo že večkrat poudarili, da so taki procesi v nasprotju z določili mirovne pogodbe in da gre pri njih za dvojno- mero, ker Se taki procesi ne vodijo proti fašističnim zločincem, ki se mirno sprehajajo po vsej državi. T O V A R N A Plineie KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdelnje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Irvrii vsako delo po naročita. Prodaja po tovarniških cenah, jamči ca solidno delo. {fted 100 leti „ V Postojnski jami Domoljubni Kranjci —i pravzaprav cesarski oblastniki — so že v Gorico poslali prošnjo cesarju, naj ob povratku iz Italije obišče njih podzemski biser — Postojnsko jamo. Tudi tam se je zbralo nad 2000 ljudi, katere so razvrstili po vseh kotičkih podzemske votline, da je od vsepovsod odmevale živio: Tedanji narodni prvak dr. Lovro Toman je za slovesni trenutek zložlii prigodmioo o jami: »Čudo največje zemlje, preveličasten je hram; jamo Postojnsko odprem — prečarno poslopje natore, ki pod kamnito zemljo ta-mno zakrita leži, v njem pa je taki zaklad, da slednji osupnjen se čudi«. Jamo je razsvetljevalo 16.000 luči. Povsod so bili razpeti »razsvitlenei« ali transparenti z napisi. Na vidnih točkah so bili razpostavljeni pevslkli zbori, ki so peli cesarici na čast pesem »Rose von Biaierland« (Roža z Bavarskega), s katero so jo sprejeli, ko je prvič prišla na Dunaj. Na »plesišču« v jami so razdeljevali' tiskamo »Pomladno pesem« v nemščini, katero je zložlii dr. Kostia, ki ui hotel zaostati za Tomiamom. Vojaška godba je igrala Levičnikovo »slovensko polko s petjem«. Na »Kalvariji«, 30 metrov visokem gTi'č)ku iz kapnikov, ki je ves žarel v rdeči bengalični luči, je skupina bogoslovcev pe- la pod vodstvom skladateljia Riharja psalme in »Stahat mater«, ker je bil takrat ravno postni čas. Dve uri je trajal ta obisk v jami, ki so ga na dolgo in široko opisovali, kako da je pokazal »goreče bijoča serca za cesarski dom«. V resnici je pa vse slklupaj bila le spretna režija, da je ljudstvo imelo vsaj veselice, če je že primanjkoval kruh in je monarhija na vseh mejah pokala. Ker smo že spremljali cesairjia in cesarico po njuni poti skozi naše dežele, se spomnimo tudi, kako je prav tiste dimi v marcu pred silo leti bobnel po naših krajih hud potres. Okoli četrte ure zjutraj dime 7. marca je volilo bučalo pod zemljo; prihajalo je od severovzhoda. Štirje močni sunki so .po nekih krajih, posebno na Gorenjskem, naredili mnogo škode. Piri nas je marčni1 potres najbolj preplašil Vipavce. Nič čudnega, če pomislimo, da je že tretji v šestih mesecih stresal njih vasd. Tiste dni so govorili samo o cesarju in potresih. Takrat se je razširila pravljica, da je že zdavnaj vsa Vipavska dolina v hudi nevar-nosti pred velikim potopom. V Rimu da to dobro vedo in zato tudi sveti oče vsak dan moli za Vipavee, d;a bi jih Bog obvaroval poplave. Ta se bo zgrnila nad dolino, ker je ves Čaven votel in je ob vsakem potresni nevarno, da bo voda bruhnila z vso silo skozi požirala ali pihala, kakor jim pravijo pod- eavenski kmetje. Še bolj je vse take uganke in pripovedke potrdil velikanski usad pod romarsko cerkvijo Matere Božje na Vitovski gori. Za okoli sto njiv zemlje se jie takrat utrgalo in zbobnelo kot plaz navzdol. Na mnogih krajih okoli Vitovelj jie pa voda privrela na dan kar skozi apnenec. Katerega izmed jezikoslovno vnetih bralcev bo nemara zanimalo, dla so takrat te naravne nesreče zbudile tuidii znanstvene razprave. V »Novicah« se je prav tiste dni oglasil zmami Davorin Terstenjalk z razlaganjem krajevnih imen. Med drugimi imeni navaja tudi izvor imena Čaven, o katerem si še danes jezikoslovci niso ma jasnem od ikioid priba jia. In vendar se zdi, da je Terstenjakova razlaga pred sto leti zemljepisno im jezikovno še najbolj osnovana-. Terstenjak pravi1, da je čaven nastal iz »kalen«; v litavščiini pa pomeni »kalnas« toliko- kot »breg« -ali kraj, gora ob vodi. Tudi kraišlki »klal« ima jezikovne in na naravnem pojavu osnovane temelje in je torej »prostor z vodo«. Opomniti sem vas hotel na to jezikovno drobtinico, ki kaže, kako so se maši' predniki zanimali, vse bolj kot se mli damies, tudi za miaile ipojave -otk-oli sebe in si iz njih imiansikaj razložili, kar je prešlo' v mašo skupno kulturno bogastvo. To'(1b, pripovedujmo, kako so sie vmteii' dogodki dlailje. ( Naclal jevan je ) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ^o^feei>tii flsiiftu Časniki so v naših dneh polni vesti o filmskih igralcih in igralkah. Marsikak list posveča tem »novicam« cele strani. V dolgih člankih obravnavajo brezpomembne dogodke iz njihovega zase*5ega življenja, kakor da bi šlo za vprašanja največje važnosti za ves svet. Tako imamo n. pr. vsak dan priložnost brati ugibanja, ali se bosta vzela Ava Gardner in VValter Chiari, in če bi se vzela, bi že razmišljali, kdaj bosta šla narazen. Zelo menda tudi zanima bralce po vsem svetu, ali si bo bikoborec, ki je vzel igralko Lucio Bose, kupil helikopter, ali kakšne barve bo novi avtomobil tega ali onega hollywoodske-ga zvezdnika, kakšen nov »dekolte« si je spet izmislila Zsa Zsa Gabor. Cemu naj bi to bilo tako zanimivo za javnost, je seveda težko razumeti. Svet ima dovolj drugih skrbi: v Italiji je vladna kriza, v Alžiru se tolčejo, Nemčijo skrbi, kako se bo nemški narod spet združil, v Angliji se tresejo za svoj imperij, v Ameriki se boje Rusov in Rusi se spet tresejo pred krivoverskimi ideologijami, vse človeštvo obhaja pa groza prod atomskimi bombami. In pri vsem tem naj bi MLADIM IZOBRAŽENCEM Krožek mladih izobražencev iz Trsta trt Krožek mladih izobražencev iz Gorice priredita na praznik Sv. Petra in Pavla, 29. t. m., poldnevni izlet z avtobusom v Koper, Piran in Portorož. Mladi izobraženci, ki se ga nameravajo udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do torka, 25. t. m., v Trstu., ul. Commerciale 5/1 desno (tel. 28-770) ali pa v Gorici na Travniku 18/11, kjer dobe vsak delavnik od 10. do 12. ure vsa potrebna pojasnila. Udeleženci z dežele se lahko prijavijo po poštni dopisnici. ljudi zanimalo, v kakšni obleki, ali bolje rečeno »ne-obleki«, hodi okrog Anita Ekberg in kaj počenja Al berto Rossellini v Indiji. VAL BEDARIJ Prav gotovo so tudi bralci, ki jih te stvari zanimajo in celo bolj kot resnični politični, gospodarski in kulturni problemi, vendar so ti bralci v razum skem pogledu bolj malo razviti ali so že pri rojstvu dobili s seboj manjši obrok pameti. Prav težko je pa razumeti, zakaj bi se morala tudi velika večina drugih bralcev zadovoljiti s tako duševno hrano, ki jim jo hočejo časopisi za vsako oeno vsiliti. Od časa do časa se zgodi, da val teh časnikarskih bedarij naravnost vzkipi in doseže neslutene viške. Tako se je zgodilo n. pr. ob poroki filmske igralke Grace Kelly. Vsa zadeva je imela podobo operetne burke, kar bi samo po sebi ne bilo še nič hudega, zakaj življenje je stkano iz tragedij in burk. Hudo je bilo le to, da so ljudje vso stvar jemali silno resno. Človeško potemtakem ni čudno, če se ljudje, ki jim časopisje posveča toliko pozornosti, začno tudi sami smatrati za silno važne ter prestopajo pri tem meje dobrega okusa. To smo doživeli n. pr. pred nekaj meseci, ko sta izseljenec Milko Škofič in njegova žena Gina Lollobrigida priredila tiskovno konferenco, na kateri sta naznanila »urbi et orbi«, da bosta dobila potomca. Le štiriimdvajset ur prej pa je Škofič še trdovratno zagotavljal angleškim čas nikarjem, da on o tem nič ne ve! Da se je pri tem zakonski mož osmešil, mu očividno ni šlo bogsiga-vedi kako k srcu, ker je najbrž že davno izgubil občutek za smešnost. Glavno mu je bil le uspeh njegove tiskovne konference. Nad njegovim neokusnim obnašanjem so se tedaj skupno zgražala glasila Katoliške akcije, komunistov in liberalcev. OD SKROMNIH RAZMER NAVZGOR Škofič je zanimiv tudi kot primer parvenija. (Par-venu pomeni v francoščini človeka, ki se je povzpel iz skromnih razmer navzgor, nakar si daje videz imenitnika in precenjuje svoj pomen). Se prej, med vojno, ko se je večina slovenske mladine požrtvoval- no bojevala na tej ali oni strani, kakor ji je pač narekovalo prepričanje, se je pa Škofič strahopetno in previdno umaknil študirat v Italijo. Po vojni se je menda spet iz razlogov, ki mu jih je narekovala previdnost, zatekel v Rim. Zdaj se pa napihuje in dela važnega kot pravi parveni, kar je med drugim dokazal tudi s svojim neotesanim nastopom na Dunaju. Te dni je potrdil mnenje, ki ga imajo ljudje o njem, s tem, da je skupno s svojo ženo spet naznanil svetu, da ga je stal otrok, ki se ni še rodil, baje 200 milijonov lir. S tako neokusno baharijo sta se zakonca hote ali nehote ponorčevala iz milijonov tistih ljudi po vsej Italiji, ki morajo shajati s 50.000 lirami mesečne plače ali še manj, da prehranijo sebe in morda še več otrok. Škofič pa pri vsem svojem — ali bolje rečeno ženinem bogastvu — ne zmore nekaj sto lir, da bi z njimi plačal kako slovensko publikacijo, ki mu jo je tu pa tam poslal kak idealen slovenski literat s Tržaškega ali Ko roškega. Književnik je bil prepričan, da bo našel v tako bogatem človeku, če drugega ne, vsaj kupca enega izvoda. Toda Skofic je dokazal, da je kot pravi parveni top za kulturne vrednote, da se je v bistvu nekako že odrekel svojemu narodu. Morda ga bo še kdaj iskal, a tedaj bo tudi njegova domovina zanj gluha. RAZPOROKE NA TEKOČEM TRAKU Take in podobne ljudi prikazuje časopisje naivnim bralcem kot nekake nadljudi, pri čemer izkrivlja tudi vse moralne pojme. Kar je pri drugih ljudeh grdo in nemoralno, je pri junakih filmskega platna samo zanimivo, in vse, kar je pri navadnih ljudeh samo po sebi razumljivo, je pri njih vredno največjega občudovanja. V moralnem pogledu naj omenimo samo vprašanje razporok. Razporoka je v vsakem pogledu tragedija, je za dva človeka nekak čustveni in moralni brodolom, še mnogo večja ža-loigra pa za njune otroke. Toda časopisje nam prikazuje razporoke filmskih igralcev kot najbolj nedolžno in preprosto stvar, kot golo formalnost. Pri tem se celo dogaja, da še tisto časopisje, ki je drugače v teh rečeh strogo in dosledno, pozablja, da bi morali vezati filmske igralce isti moralni zakoni kot druge ljudi, ter objavlja zgodbe njihovih razporok in porok samo kot »zanimivosti iz filmskega sveta«. Tako smo se naravnost začudili ,ko smo v zadnji številki katoliške revije »Mladika« opazili, da so uredniki priobčili sliko, na kateri se znana filmska igralka, ki je zapeljivcu na ljubo zapustila moža in otroka in se drugič poročila, prikazuje kot nekak vzor družinske matere in ne morda umetnice, ki kot taka zasluži vso pohvalo. Menimo, da bi bilo treba napraviti temu bedastemu poveličevanju filmskih igralcev že enkrat konec. Saj obstajajo poleg filmske še druge umetnosti. Toda kdo poveličuje tako pretirano likovne in gledališke umetnike, pisatelje, pesnike in glasbenike? Tudi jugoslovansko časopisje posveča vse preveč strani ho!lywoodskim zvezdnikom. Zaman iščemo pa na straneh ljubljanskih dnevnikov vesti, ki bi nam kaj več povedale 'O zasebnem življenju umetnikov besede, čopiča in zvoka. In vendar smo prepričani, da bi veliko večino slovenskih bralcev to mnogo bolj zanimalo kot zgodbe o razporokah in ljubimkanjih Ave Gardner. Najbrž bi tudi bralci drugih narodov mnogo rajši brali kaj več o svojih resničnih umetnikih kot pa o napihnjenih in domišljavih tujih filmskih zvezdnikih. Prvaki slovstva Italijanska Accademia dei Lincei je prisodila lovorov venec in podelila tudi nagrado po 20 milijonov lir dvema najboljšima pisateljema sedanje dobe. Ta dva sta Aldo Palazzeschi in Anglež Hugh Auden. Florentinec Palazzeschi, ki ima že 72 let, je začel v tako imenovanem književnem gibanju »crepusco-lari« in se je razvijal preko futurizma v popolnoma samostojno stvariteljsko osebnost. V njem se druži pesnik z romanopiscem. Znan je njegov roman Le sorelle Materassi in novejši I fratelli Cuccoli in Roma. V njegovih delih se prepleta fin podsmeh s patetično ubranostjo, kar ga naredi zelo svojskega. še bolj zapletena literarna osebnost je drugi nagrajenec Auden. Ima šele petdeset let, a njegova trnjeva življenjska pot je polna premaganih ovir. Preživel je državljansko vojno v Španiji, svetovno vojno v Kini in spoznal se je tudi z zloglasnimi nemškimi taborišči. Tudi notranje se je boril sam s seboj .dokler ni postal konvertit in je prestopil v katoliško vero. Vsi ti pretresi so v njegovih pesniških zbirkah — najvažnejša je In time of war (V času vojne) — pustili globoke brazde. Čustvo tesnobnosti in iskanja gospoduje nad vsemi in sili bralca, da Audena bere le z globokim psihološkim razglabljanjem. Z manjšimi nagradami so bili odlikovani pisatelj florentinskega načina Vasco Pratolini, nato Antonio Baldini in tržaški pesnik Virgilio Giotti. Ta je pristna tržaška duša, sicer že 72 let star, a še vedno svež pesnik v narečju. Njegove pesmi so barvite, v njih se preliva sivina Krasa in modrina morja. Kritika pravi, da je Giotti eden izmed redkih italijanskih pesnikov, ki so poezijo v narečju postavili v isto vrsto s pesmijo v knjižnem jeziku. r. b. FILM O ARMSTRONGU Neka ameriška filmska družba pripravlja scenarij za film o slavnemu umetniku črncu Louisu Armstrongu. Glavno vlogo bo igral trobentač sam. Stari otroci z atomskimi igračami Dan za dnem se oglašajo fiziki in drugi znanstveniki, ki poznajo nevarnosti jedrne sile ter svarijo človeštvo pred strašnimi posledicami, do katerih lahko pride, če ne bodo prenehali s poskusnimi razstrelitvami jedrnih in vodikovih bomb. Proti poskusom so protestirali najuglednejši književniki, filozofi in duhovniki ter papež sam. A vse nič ne pomaga. Nekaj desetin mogočnežev, ki bi jih lahko označili za norce ali stare otroke, se mirno naprej igra s svojimi atomskimi igračami. Proti tisočem lizikov, ki protestirajo in' svare pred jedrnimi poskusi, se jim že posreči dobiti od časa do časa kakega znanstvenika, ki je sam udeležen pri poskusih, da skuša »pomiriti« ljudi z dokazovanjem, da ni nobene nevarnosti. Medtem pa dajejo krave na Švedskem od radioaktivnosti okuženo mleko, na Kitajskem ljudje ne morejo več uživati sadja, če ga ne operejo v vroči vodi, in sredi Indije se je radioaktivnost ozračja tako namnožila, da postaja nevarna. Ljudje na najrazličnejših koncih sveta umirajo od krvnega in kostnega raka, ne da bi sami vedeli, da so žrtev jedrnih poskusov. Zdravniki le redko mrliče skrbno preiščejo, a vendarle so že marsikateremu našli v kosteh stroncij-90, ki nastaja pri jedrnem izžarevanju. Oba velika tabora valita krivdo za nadaljevanje jedrnih poskusov drug na drugega, a kriva sta v resnici oba. Oblastniki obeh taborov izzivajo Boga in se ne menijo za ljudi, za usodo bodočih rodov in za mnenje drugih narodov. Zagrizli so se v medsebojno tekmo, ki se tiče samo njih samih. Nobeden noče popustiti, ker meni, da bi bila s tem prizadeta njegova čast, oziroma čast njegove države. Zaradi te dozdevne časti pa naj bi trpeli ne le vsi drugi narodi, ampak tudi njihova lastna ljudstva. Kdaj se bodo ta zavedla ter napravila konec taki zlorabi oblasti? KULTURNE VESTI * Srbski pisatelj Erich Kosch potuje po skandinavskih državah in išče stikov s skandinavskimi pisatelji. Trudi se, da bi pripomogel k tesnejšemu kulturnemu sodelovanju med skandinavskimi in jugoslovanskimi narodi. * V Ljubljani so začeli predvajati film »Kruh in sol«, uspeh hrvatsko-nemške koprodukcije, ki pa je zelo razočaral, tako da so se spet razvnele po časopisju polemike, ali je sploh dobro iti v koprodukcije s tujimi podjetji. Nekateri menijo, da pri tem trpi domača filmska proizvodnja. * Zadnje delo, ki ga je uprizorila ljubljanska Drama v tej sezoni, je bila komedija ameriškega pisatelja Norberta Nasha »Mojster za dež«. Režiral je Viktor Molka. GOSPODARSTVO PROIZVODNJA IN POTROŠNJA MESA V ITALIJI Po zaključnih podatkih za 1. 1955 je znašala v Italiji vrednost .potrošenega mesa okoli 500 milijard lir ali okoli 15°/o vrednosti celotne krnetijstke proizvodnje. Če n»značilno s 100 celotnoi vrednost mesa-, odpade 54.2% na goveje meso, 21.7%> na svinjino, 5.8% na ovoje in kozje meso, 3% na konjsko, 10.2% na perutnino in 5.1°/o na kunčje meso. Navedena množina pa ne zadostuje notranjim potrebam in zato mioraijo meso uvažati iz inozemistva. V ta namen je Mo 1. 1955 uvoženih zia nekaj nad 26 milijard lir živih živali, mesa pa za nekaj nad 22 milijard, skupno torej več ko 48 milijard. Srednja potrošnja mesa je znašala 1. 1955 na glavo po 19 kg. S to količimo zavzema Italija 16. mesto med 19 važnejšimi državami 'n'a svetu. V tem pogledu ni le dlaleč za ZDA, Argentino, Avstralijo in Novo Zelandijo, Ikljer presega srednja potrošnja 100 kg letno (na glavo), temveč je daleč tudi za Francijo z letno potrošnjo 72 kg, Anglijo s 65 kg in Zahodno Nemčijo s 46 kg mesa na leto in glavo. Po posameznih pokrajinah je v Italiji zelo različna potrošnja mesa. Medtem ko se v naših krajih, to je na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji potroši na gliavo in leto po 19 kg mesa, kar odgovarja srednjemu merilu za vso državo, je potrošnja v južnih pokrajinah mnogo nižja im znaša; na Siciliji 'klomiaj 9 kg. V drugih pokrajinah je pa potrošnja mnogo večjia, kar velja predvsem za Lombardijo, kjer doseže 30 kg na osebo. V Piemontu, Emiliji, Laciju in v Markah znaša povprečna potrošnja 26 kg na leto. Velike so tudi razlike glede vrste mesa: pri nas predstavlja goveje 80% potrošnje, prašičje 16°/o, vse ostalo pa le 4%. Srednje merilo1 za vso državo pa je za goveje meso 66%, svinjino 21% in 13% za ostale vrste. Na Sardiniji zaužijejo letno 21 kg mesa na glavo, od katerega je koma* 39% govejega, svinjina predstavlja 21%, ovčje in Iklozije meso 30%, ostale vrste pa 10%. ŠKRLUP ALI KRASTAVOST NA SADNEM DREVJU Če s sadnega drevja že poleti odpada porjavelo listje, če so na drevesih krastavi, razpokani in iznakaženi plodovi, imamo opraviti s š kri upom, ki jc najhu.jsa in najbolj •kodljiva bolezen na jablanah in hruškah, ki pa ne prizanaša nlitii breskviam in češnjam. Škrlup je glivična bolezen — kot perono-spora in oidij na trtah — povzroča pa jo neka glivica, ki ima dve različni imeni, za vsako razvojno obliko poseben naziv: «vemtu-ria iinaequaliiis« liin »fusiolaidliii.m dendriti-cum«. Glavno žarišče okužbe so bolni listi iz prejšnjega leta in suhi ter nakaženi pllodo-vii, Ikli ostanejo na ali pod drevesi. Zalo ne moremo našim ljudem nikdar dlovolj priporočiti, da vržejo v ogenj vse pod sadnim drevjem nagrabljeno listje im vse suhe plodove. Na gnoj tega ne smemo metati, ker z gnojem le širimo bolezen. Kakšenkrat je lalilko popje žarišče, iz katerega se razvije kužna bolezen. Kako preprečimo okužitev Okužitev preprečimo, če zavarujeano tiste dele rastline, ki bi lahko postali okuženi. Zato poškropimo vse drevo, brž Iklo je popije nabreknjeino', in sicer s 3/4% raztopino modre galice in apna (kol za trite) ali z 1% raztopino bakrenega osslcioruira (Caffairo) ali z 1% raztopino tiobara (— barijeva žveplena brozga). Drugič moramo škropili po od-cvetenju s 1/2% raztopino modlre galice in apna, z asporjem (150 gramov na 100 litrov v oide) allli z 1 % raztopimo tiobara. Pravilno škropljenje Z v prejšnjem poglavju priporočenim škropljenjem preprečimo okužitev v zgodnji pomladi. Če pai nastane bolezen pozneje — koinec maja in junija; — in že odkrijemo umazane pege na zgornji strani; jablanovih ali na spodnji strani hruškovih listov ter če se te pege večajo, zdlružiljlo in lllst porjavi, moramo drevje poškropiti že pri prvem pojavu. Po dosedanjih izkušnjah najbolje učinkuje šibka mešanica aapiotrja (125 gramov na 100 litrov vode). Tej primešamo enako količino koloidnega žvepla, 'kil ga prej raztopimo v nekaj litrih voide. Če je vreme toplo im vlažno, Imajo glivice škrluipa posebno močno življenjsko silo lin v tern slučaju moramo škropljenje ponovitiii po kalkih 2 teidmih. Močnejših škropiv ne smemo rabiti, ker bii na mladju lahko nastale opekline. * * * Na kratko: škrlup ali krast a vosi vedno bolj razsaja na- sadnem dlrevju peiškarjev. Razširjenje onemogočimo’, če sežgemo odpadlo listje in zigrbančene plodove. Da zaišoiitiiimo drevo preid škrlupom, ga poškropimo enkrat pred cvetenjem in enkrat po- ode vetju. Če se bolezen Ikljuh teinu pojavi, moramo drevesa ponovno škropiti. KASTRIRANJE PRAŠIČKOV je najprimernejše v času, ko So prašički stari 45 dni ailii poldrugi mesec. Takrat je najmanj motenj v rasti. ZA KOKOŠEREJCE NA TRŽAŠKEM Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je pooblastilo Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, da sme ko-košerejcem nuditi prispevek za nakup: 1. že izdelanih ter iz propustnega cementa izg> tovljenih kokošnjakov za 25 do 30 kokoši. 2. različne opreme kmečkih kokošnjakov (vzre-jališča, napajalnike, zaklopna gnezda, domače baterije za vzrejo piščancev za zakol itd., izvzete so umetne valilnice). Prispevek znaša največ do 50% kupne osne. Prošnjo je treba vložiti na živinorejski oddelek Kmetijskega nadzorništva v Trstu. Kdor namerava kupiti kokošnjake, mora prošnjo vložiti do 15. julija, ostali pa do 15. septembra 1957. VSE JE KONČANO — TUDI ZA TRIESTINO1 V nedeljo so odigrali tekme zadnjega kola italijanskega državnega prvenstva. Državni prvak je zasluženo postal Milan, ki je ves čas tekmovanja pokazal najlepšo in najbolj učinkovito igro. Za uspeh se imajo navijači zahvaliti izkušenim igralcem, kot so Schiaffino, Liedholm in Bredesen ter Fontana in Bean, ki je zadal kar 17 golov. Omeniti je vredno, da je Milan zmagal tako na prvenstvu rezerv kot na tistem mladincev. Skupno s Palermom bo zapustila A ligo naša tržaška enajstorica, ki je bila v nedeljo na lastnem igrišču in v odločilni tekmi poražena od Atalante. Triestina bo tako prvič v zgodovini igrala prihodnje leto v »B« ligi, kjer življenje ne bo lahko. Tržačani so to kruto in nepričakovano odločitev sprejeli hladnokrvno, ker jim je enajstorica nudila dolgo let sama razočaranja. Vzroki nazadovanja so neizkušenost nekaterih novincev in predvsem razni obrambni načini igranja. Nekateri trde, da se bo Triestina rešila zaradi preiskave, ki jo je nogometna zveza uvedla, ker ji je bilo sporočeno, da je neka enajstorica hotela »kupiti« zmago na »neki tekmi«. Atalanta, ki je bila najresnejši kandidat za B ligo, se je rešila s štirimi zaporednimi zmagami proti moštvom, kot so Fiorentina, Inter, Roma in Triestina. Genoa si je ravno tako v nedeljo zagotovila z zmago nad Napolijem obstanek v A ligi. Igra za prvenstvo je bila bojevita, čeprav je potekla v znamenju premoči Milana. Lanskoletni prvaki so se uvrstili na drugo mesto pred Laziem. Na četrtem mestu je presenetljiva ekipa Udinese in na petem (po Marja-novičevi zaslugi) Torino skupno z Interjem, Bologno in Sampdorio. V ortni brealec) Kljub izvrstnemu strelcu, kot je Da Costa (zabil je namreč kar 23 golov) je Roma zaključila svoje tekmovanje na dnu lestvice. Vrstni red je naslednji: 1. Milan 48 točk; 2. Fiorenlina (42); 3. Lazio (41); 4. Udinese (36); 5. Inter, Bologna, Torino in Samp-doria (35); 9. Juventus in Spal (33); 11. L. R. Vi-cenza, Napoli in Padova (32); 14. Roma in Atalanta (31); 16. Genoa (30); 17. Triestina (29) in 18. Palermo (22). V »B« ligi je prvo mesto osvojila Verona, medtem ko bo tekma Alessandria-Brescia odločila, kdo bo prešel v A ligo. Izpadla sta Pro Patria in Le-gnano. V »C« ligo sta se enajstorici Prato in Lecco uvrstili na prvo, oziroma na drugo mesto. Izpadli so Siracusa, Treviso in Molfetta. CONSKI TURNIRJI IN DVOBOJI PROTI SZ Prejšnji mesec so najboljši šahisti tekmovali kar v treh conskih turnirjih. Septembra pa bo na Nizozemskem še četrti turnir, ki se ga bosta gotovo udeležila tudi Ivkov in Trifunovič. Jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorič si je v Dublinu skupno s Čehom Pachmanom in z Madžarom Benkojem priboril pravico, da nastopi na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo. V Sofiji pa so nas Jugoslovani nekoliko razočarali. Trifunovič je bil izločen, Ma-tanovič se je sicer uvrstil na drugo mesto (zmagal je Ceh Filip), toda igrati bo moral še s Poljakom Sliwajem in z Bolgarom Neukirkom, da se lahko uvrsti med nadaljnje tekmovalce. V Benetkah pa je bil turnir šahistk. Najbolje so se izkazale Jugoslovanke. Zmagala je Nedeljkovičeva, na drugo mesto pa se je uvrstila Lazarevičeva skupno z Angležinjo Prichard. Jugoslavija bo od 1. do 20. julija nastopila v Moskvi proti ruski reprezentanci. Šahovska zveza Jugoslavije je že izbrala svoje igralce, ki so velemojstri Gligorič, Ivkov, Trifunovič, Matanovič in Pirc, mednarodni mojstri Karakljajič, Nedeljkovič in Milič ter mojstra Udovčič in Bertok. ŠPORT PO SVETU Lahka atletika — športna sezona je po vsem sve-lu v polnem razmahu. Poleg številnih dobrih izidov je treba zabeležiti kar pet svetovnih rekordov. Najbolj pomemben višek je brez dvoma dosegel Američan Guttowski, ki je skočil s palico 4,819 m visoko. Američan Robinson je s časom 22”2 izenačil svetovni višek na 220 y zapreke; njegova sorojaka Morro\v ter Murchinson pa tistega na 100 y (9"3). Rusinja Itkinova je tekla progo 400 m v času 54 sekund, kar je nov svetovni višek. V Italiji so tekmovali za državno prvenstvo v ekipah. Najboljši izid je dosegel metalec krogle Meconi, ki je orodje sunil 17,41 m daleč (državni višek). Tudi Jugoslovani so se častno izkazali in dosegli kar tri nove državne viške: na 1500 m - Mugoša (3'43”); v skoku s palico - Lešek (4,36) in v metu kladiva - Bezjak (64,73). Nogomet — Tudi Madžarska je odigrala prvo tekmo za svetovno prvenstvo. Bila je tesno poražena (1:2) od izbranega moštva Norveške. V prijateljski tekmi je pa zaigrala neodločeno (0:0) s švedsko. Na sporedu so bile še tri tekme za svetovno prvenstvo: Romunija je premagala (2:1) Grčijo, Češka je porazila (2:0) Vzhodno Nemčijo in Uruguay je zaigral neodločeno (1:1) s Kolumbijo. NA. MOR3E?.. NIMAM ČAGaJ; DELAM NA 6V03EM IZUMU PRIDITA POGLEDAT) L KO BC .KO BO GOTOV, GE Z N3IM BRIPEL3EM ZA VAMA RAZ PA BO W »M/ KAKO NAJ VAMA TOLE? j-^"RAZLOŽIM..,TO BO 4 STR03.G KATERIM BOM LAHKO POTOVAL PO GUHEM PO VODI IN PO ZRAKO HE3, LAKOTNIK, GREG Z NAMA NA MOR 3E?! PRIDI, TABORILI BOMO! ČUT, LAKOTNIK,DOBER NASVET. IZ TEGA NE BO NIČ.1. PRIDI Z NAMA PSE ZDAJ 3£ NA3LEP&E NA MORJU. Jlfl/lP wf ifOvOa |7~ mmmm HOHO, VAT Y AKODA ČAGA, KI GA PRAVI G K A BO ZAPRAVIL 9> Tl= TEMU, TR- ffl STIM ZAB03EM.GLE3 DON3A? JfL AVTO!USTAVIVA GA! AH,VIDIM,DA Ml NE VER3AMETA! NO PRAV, Ml BOSTA ŽE VER3ELA, KO BOM POTOVAL OKOLI SVETA' 'TAKO STA PREBILA KAK TEDEN... Z AVTOSTOPOM STA KMALU PRI 6PELA NA ZADRAN IN SE UTABORILA... DOLGOČASIM GE.SKODA,DA NI LA= KOTNIKA-ON BI POSKRBEL ZA ZA BAVO..UAAAAHH. MALO BOM ZA DREMAL!.. SREcNO POT LAKOTNI K, PA KA KO KARTIČO NAMA POŠLJI S TURNEJE. Qq mm mmm MED TEM, KO JE TRDON3A ZAGLE DOVAL TOLSTO RIBO... + LE PAZI,DA SE V GANJAL NE PREVRNEŠ V VODO. 3Al GREM LOVIT. 03ETI MORAM KAT ZA VEČERJO-.UH, ŽE SMRČI ! IN ZAGLEDAL V ZRAKU ČUDNO LETALO... ,.3£ ZVITOREPEC ZASLIŠAL illDEN 4UM". % m m aroka ob jezeru Ogorčen se je spet obrnil k bratu: »Zame ima samo eno lice. In to jaz odklanjam. Da, ne strinjam se«. Mirno je Miihael ugovarjal: »Toda saj smo imelii prav lepo mladost!« »Saj prav zato«, je-zamrmral Vito. »Spomin nanjo iui je zdaj pokvarjen. Kdor je venomer poudarjal, da ne smemo imeti nikako skrivnosti med seboj? Skoraj bi se smejal. Ali sta imela ona dva zaupanje do nas?« Razdražen se je obrnil in je zginil v lemi. * * * V delovni sobi se je Tomo skušal zbrati in nadaljevati s pisanjem napete povesti. Že tretjič se je lotil enega stavka. Vedno so mu ubajale misli ik sinočnjemu razgovoru. Razdražen je odložil pero, ko so se vrata s truščem odprla. Vilo je stal na pragu. »Oprosti, oče«, je rekel. »Če mi dovoliš, imam še eno vprašanje.« Krčevito se je trudil, da bi ostal miren.« Oče je pokazal na stol: »Prosim, sedi! Kaj bi rad še vedel?« Vito je kljuib povabilu obstal. »Rad bi znal, kaj se je potem zgodilo z nami —< po našem ro jstvu, mislim.« Tomo je zajel sapo. Olajšan si je mislil, da ga stvar le ni tako hudo prizadela, ker zopet povprašuje o prejšnjem življenju. »Poslali smo vaju v otroško zavetišče, na jug. Ko ste bili stari tri leta in je Eda postala moja žena, smo vas pripeljali semkaj.« Viito je kar zastrmel, kako lahko se je ta vozel razmotal. »Hvala, tudi zalo, da nas niste pozabili vzeti iz zavetišča!« Tomo Vrbič je postal razočaran: »Poslušaj, dragi moj, čemu si tako jedek:? Čemu se upiraš priznati, da smo vama hoteli le nekaj dobrega. Pomisli, kakšna bi bila tvoja mladost brez matere. ,1 iv/, sam sem odrast el brez materine nege in dolbro vem, kaj to pomeni!« »Dobra dela niso za to, da se z njimi bahaš.« Vito je zbežal iz sobe. Na pragu je trčil ob služabnico, ki ga je opomnila, da sploh še ni večerjal. Vito je jezno zabrundal: »Meni je tek že minil«, in je zginil. Sobarica je zmignila z rameni in je vprašala hišnega gospodarja: »Gospod, koliko časa naj še hladim večerjo?« »Kaj je naročila gospa?« je raztreseno vprašal. »Popolnoma nič.« »No, potem pa kar nesite kako malenkost v mojo sobo.« TEDENSKI KOLEDARČEK 23. junija, nedelja: Jožef K. 24. junija, ponedeljek: Janez Krstnik 25. junija, torek: Viljem 26. junija, sreda: Janez 27. junija, četrtek: Hema 28. junija, petek: Presveto Sroe Jez. 29. junija, sobota: Peter in Pavel VALUTA — TUJ DENAR Dne 19. junija 1957 sil dobil oz. dal za: ameriški dolar 624—627 lir avstrijski šiling 23,75—24,50 lir 100 dinarjev 88—94 lir 100 francoskih frankov 149—153 lir funt šterling 1660—1700 lir nemško marko 146—148 lir pesos 14—16 lir Švicarski frank 145,50—146,75 lir zlato 710—712 lir napoleon 4925—5025 lir RADIO TRST A Nedelja, 23. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Mirko Kunčič: »Kaj nam pa morejo!«; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Lalo: španska simfonija za violino in orkester; 19.15 Trst v 16. stol. do Napoleona; 20.30 Verdi: Otello, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 24. junija, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Srbske folklorne pesmi in plesi; 18.00 Liszt: Koncert št. 2 v A-duru; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Biografije slovenskih literarnih revij; 22.15 Brahms: Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68. Torek, 25. junija, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Haydn: Koncert za violino in orkester v C-duru; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder — Stanko Majcen: »Dediči nebeškega kraljestva«, komedija v 3 dejanjih. Sreda, 26. junija, ob: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva; 13.30 Schumann: Otroške slike, op. 15; 18.00 Beethoven: Godalni kvarteti; 18.30 Pisani balončki, rad .tednik za najmlajše; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Italijansko povojno gledališče. Četrtek, 27. junija, ob: 12.00 Iz kraljestva živali; 13.30 Odlomki iz znanih koncertov; 18.00 Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru; 19.15 Sola in dom; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Dramatizirana zgodba — Duilio Saveri: Kateri izmed treh? — »Maroško bodalo« (l.a zgodba); 22.00 Nove knjige in izdaje; 22.15 Vokalni kvintet. Petek, 28. junija, ob: 12.00 O vitaminih; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Prokofieff: Koncert za klavir in orkester, št. 3 v C-duru; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22,00 Velika arheološka odkritja. Sobota, 29. junija, ob: 9.30 Bach: Brandenburški koncert št. 5 v D-duru; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.20 Schubert: Godalni kvartet v d-molu; 12.00 Orkester Bojan Adamič; 13.30 Ma-cedonske folklorne pesmi in plesi; 15.30 Klavirska glasba Bela Bartoka; 17.00 Debussy: Morje, simfo nična pesnitev; 18.00 Od melodije do melodije; 19.15 Novela: Stanko Canjkar: »šolski izlet«; 21.00 Slovensko Narodno Gledališče za Tržaško ozemlje: Robert Brinsley Sheridan: »Šola za obrekovanje«, komedija v 5 dejanjih, nato Nočne melodije. VPRAŠMJA m ODGOVORI Vprašanje št. 378: Noben čebelar ne čebelari zaradi voska. Ta je popolnoma postranskega pomena v čebelarstvu. Njegova proizvodnja je nizka, a kljub temu, njegova cena pada. In vendar delajo iz če-belinega voska sveče in ga rabijo še v druge namene. Kje tiči vzrok njegovi nizki ceni? Odgovor: Sveče samo iz voska se krivijo in kapljajo, zato uporabljajo čebelni vosek samo za majhen odstotek sveč. Ostale so napravljene iz parafina, stearina in drugih snovi. Kot loščilo za parkete je vosek že popolnoma nadomeščen z umetnimi snovmi. Enako je tudi pri večini drugih industrijskih izdelkov, kjer so do sedaj uporabljali čebelni vosek. Že ta dejstva so občutno pritisnila na ceno. V zad njem času pa je dobil čebelin vosek novega hudega tekmeca, in sicer v rastlinskem, katerega pridobivajo iz luba Douglasove jelke. Lub zdrobijo in zalijejo z bencolom, ki raztopi vosek. S segrevanjem do bijo plin, z ohlajenjem plina pa vosek in tudiben col. Drevesni vosek stane malo, uporabljiv pa je v najrazličnejše namene: iz njega delajo loščila za čevlje, mazilo za smuči, celo mazilo za lase, milo in na stotine drugih predmetov. Vprašanje št. 379: Ali naj se za škropljenje trt proti .peronospori držimo starega in preizkušenega sredstva, to je modre galice ter apna, ali pa naj ga nadomestimo z asporjem, ki ne vsebuje bakra? Odgovor: Borba proti peronospori se je v zadnjih 80 letih že nekajkrat spremenila. Od prvotne raztopine iz 15 kg modre galice in apna na 100 litrov vode, smo prišli na mnogo redkejše brozge iz komaj 1/2 do 1% kg modre galice na isto količino vode. V zadnjih 5 letih se uveljavljajo nebakrena škropiva. Tako danes lahko svobodno trdimo, da je aspor vsaj tako učinkovit, kot je modra galica. Pri izbiri se le vprašajmo, katero sredstvo je cenejše in bolj praktično. Odgovor je odločno v korist asporja, ker je škropivo cenejše in ker ga lahko hitro pripraviš. Nočemo pa trditi, da ne bomo tudi asporja prej ali slej nadomestili s kakšnim drugim škropivom proti peronospori. Poskuse delajo z mnogimi nebakreni-mi sredstvi in se zdi, da bo aspor v nekaj letih izpodrinjen s »kaptano-m« ali še kakšnim primernejšim sredstvom. Trenutno priporočamo aspor. Guspodinjsbi kotiček Naš recepte JAJCA Z BELUŠI Razpolovi 4 trdo kuhana jajca in jim odvzemi rumenjake. V skledi jih dobro zmešaj s 5 dkg surovega masla, z žličko gorčice, s ščepcem soli in z dobro sesekljano rezino kuhane gnjati. Zmes dobro stolči, da bo kot krema in z njo napolni beljake. Beluše (šparglje) kuhaj dvajset minut v slani vo di tako, da bodo glave nad vodno gladino. Ko so ku hani, jih pomaži s 5 dkg surovega masla. Nato potresi vse s sirom ter na primeren način razvrsti in postrezi. ZA LEPŠE IN BOLJ ZDRAVE OCI Prav gotovo ne bi rada nosila naočnikov, toda to se ti bo zgodilo, če ne boš pazila na oči. če jih stal no utrujaš, postanejo sčasoma kratko- ali daljnovidne. Oči potrebujejo tudi primerno telovadbo. Krvni obtok pospešiš, ako rahlo masiraš senca. Nato obrni oči desetkrat z desne proti levi, od zgoraj na vzdol in obratno. Naposled napravi s pogledom velike kroge. Dobro je tudi, da vsako jutro nekaj sekund oči čim počasneje odpiraš in zapiraš. Ako želiš, da se ti nekoliko odpočijejo, zapri jih za nekaj sekund, nato pa upri globok pogled v prazno. Priporočljivo je oči vsak dan oprati z vato, pomočeno v neprehladno vodo. Premočno barvanje oči stara obraz. Zato upoštevaj tele nasvete: Vsak večer namaži robove vek z mazilom, živosrebrnega oksida, ki ga dobiš v lekarni. Kadar ti spodnje veke otečejo zaradi joka ali utrujenosti .nadeni si obkladke s toplo vodo. če hočeš, da bi se oko zdelo večje, potegni s svinčnikom tanko črto proti sencam. Trepalnice nekoliko zrastejo, če jih namažeš z ricinovim oljem. Ker dajejo lepe obrvi obrazu poseben čar, ne puli nikdar dlak z gornjega roba obrvi, čim več prostora je med očesom in obrvmi, tem večji vtis mladosti boš delala. Idealne obrvi imajo obliko vejic, ki so pri korenu nosa debelejše in se v loku tanjšajo proti sencem. Prekratke obrvi podaljšaj s svinčnikom. Dobro je, da jih okrlačiš ,nato pa namažeš z briljantino. MALI OGLAS Naprodaj je udobno urejena enostanovanjska hiša z vrtom. Za pojasnila obrnite se k družini Pod-bršček, ulica Scogli 61 v Gorici, od 12. ure dalje. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiia Tiska tiskarna »Gral>his« - Trst, ul. Sv. Franiilka 30 Telefon 2»-477 Besen se je Vito zaprl v spalnico. Pa naj kdo ohrani spričo vsega mirne živce! Kaj takega svet še mi doživel! Mati ni njegova miati. Vsaj oče je ostal oče. Toda1 Gabi ni več njegova sestra... Vito je st okel ik njeni sobi. Potrkal je. Nič! Še enkrat — nič. Obotavljaje ste je pritisnil na ikljuko. Potem pa je odločno vstopil. Nobenega ni 'bilo- v sobi! Vito je odprl okno in je strme1! v svetlo noč. Zunaj so se približevali koraki. VitO' se je obrnil. Vrata so se odprla in Gabi je odprla luč. Vsa osupla je ugledala Vita. »Kaj pa počenjaš tokaj?« je začudena vprašala. »Rje si bila?« je odgovoril Vito. »Kiaij te briga'?« »Oprosti! Seveda me ne briiga, sedaj več ne!« Gabi se ga je oklenila okrog vratu. »Nehaj godrnjati, medved«, ga je nožno pirosila. Posadila ga je na silol in se oprla na naslonilo. »Ti, saj gre vse skupaj res na živce. Pravkar prihajam od matere. No, nekdo jo pač mora potolažiti. Posehno če natanlko pomislimo, da ima samo še mene«. Gabi je umolknila. Je morda rekla kaj preveč? Nežno je položila roke na Vitova ramena. »Mislim namreč, da se le jaz in mama prav razumeva — no, daj, razumi vendar! Ti si in ostaneš vedno moj godrnjavs, kaj ne Vito?« UitrujenO' je fant povesel glavo. »Pravzaprav me že vse skupaj nič ne zanima, jaz fcom...« Gabi pa se ni puslila prekiniti, talko je bila prevzeta od novic. »Predstavljaj si-, Vito, kako je nelkoč v mesecu septembru z otrokom v naročju prišla domov k staršem. Kaj vse je morala prestati! Pomisli, v snegu in mrazu sva obe morali iz hiše. Njeni starši so jo zavrgli. Šli sva ven, v noč. Končno je prišel dia.n, ko je brala oglas. Ugani kdo je bil tisti pisatelj?!« »Velika reč. V vsakem omlednem romanu najdeš in rešiš tako uganko.« »Tepec«, in mu je obrnila hrbet. Dolgo pa ni kuhala jeze. Že »e je obrnila in hotela nadaljevati zgodbo, ikair so se vrata odprla iu noter je pokukal Mihael. Tudi vi ne spite?« Viito je jezno pogledal brata, češ, kako neki bi mogel 'kdo po- 1 alkem večeru spati. Mihael se je usedel na posteljo. »Čudovito, sedaj si pa nismo niti v sorodstvu več. Povejta, ali sta vidva to (resnico že jasno doumela ?« Gabi je potrta stopila k Vitu:. Res, sedaj so si popolnoma tuji' V*c bolj J0 presunilo, ko je Vito vstal in šel iz sobe. Kar zazeblo jo je. Kam gre? Kaj namerava? Pogledala je Mihaela. »Ti, Miha, ta jemlje vse preveč tragično. Poglejmo malo *a njim. Saj si bo še kaj storil.« »Neumnost! Komtu drugemu bi morda kaj napravil, sehi gotovo' ne. Vito je največji sebičnež, kai jih poznam!« (Dalje prihodnjič)