I 2
US , A V E SOCIALISTIČNE R h ' UBLIKE SLOVENIJE?
^7'cL Člen
i* v ščina družbenopolitične skupnostI lahko razpiše refer ; im» če -e delovni 3,jud,je in občani vnaprej izje Ijo o posaneznin 'pra FSi ;i jih Iz njene pristojnosti ali da potrdijt zakone,prt dpiae . 1
slovenski pravopis na 7^-2» strani: E E E R E N D II M »
L J U S I 0
GLASOVANJE
^ed.no sem bil za napredek kraj a in naše družbe »zato sem tudi za Samoprispevek za šolstvo in za komunalne zadeve=
gledam prostorsko stisko,v kakršni so nekatere šole v občini, ^B'ctavl j am»da so potrebe res velike; če pa hočemo to spremeniti r;& boljše,moramo volivci KS Šentrupert 7» in 10. decembra,ko bo Referendum za podaljšanje samoprispevka,glasovati ZA»
0(i sredstev,ki bi jih zbrali s samoprispevkom»je predvideno,da bi v Šentrupertu rekunstruirali strop v šoli. Vrednost teh del naj znašala preko 5000 000 din. Tako bo šola pridobila nove prosto-r'e in kar je še najbolj pomembno - učenci bodo v njej varni« ^zveseljivo je tudi,da je 2% sredstev samoprispevka namenjenih komunalne zadeve v krajevni skupnosti. Naša KS bo dobila i°50000 din in sem prepričan,da bomo naš kraj še lepše komunalno Cedili.
i2, prejšnjega samoprispevka smo dobili za komunalne zadeve nad 600 000 din. Prav tako so rezervirana sredstva za gradnjo telovadnic e g prostori za predšolsko varstvo»z veznim hodnikom in dvema kabinetoma v vrednosti 6075 000 din«
knzne Samoupravne interesne skupnosti so sofinancirale pri cen-tr'&lni kurjavi .pri ureditvi mlečne kuhinje »pri sanitarijah in pri UrovČku ze, učitelje ter pri asfaltiranju.
krajevna skupnost Šentrupert je in bo dobila iz virov samoprispev-k8 in od SIS oziroma od solidarnosti nad 15 000 000 din.
4i6lim,da bi referendum uspel tda bi na našem področju vsi rekli 2»A. ^alio bi lahko predvidene načrte v celoti uresničili,kajti le tako bo*o dosegli večji napredek.
Peter Zgonc,predsednik sveta KS Šentrupert

X


* I V L J E M J E NA N A til ŠOLI N L K O Č 1 D A N E S IN Z- E L J E Z 1 L E Pol J U I H I
[.u..
100e. mamica je končala šolo v oentruperbu pred petnajstimi leti« ^k’la jetda se je od takrat do danes a šoli mnogo spremenilo *če™ trQ.Y jQ ostala šolska stavba ista»
'^-i ste bili že takrat pionirji samov pravi jate i?" sem najprej vPrašala mamico.
‘ 0Pedala je,da niso imeli predsednikom razrednih skupnosti,imeli 3 O
samo predsednika pionirske organizacije. Povedala je tudi,da Ua° imeli razrednih ur,kjer bi skupne reševali razredne proble-in tudi vedenja niso ocenjevali skvpno in javno, imeli toliko krožkov,kot ih imaro sedaj?"
^ 'ti s m o imeli toliko lerožkov. Imeli sme samo pevski zbor, šahovski Gospodinjski krožek,nato pa je začel novinarski krožek«11 imeli šolsko malico?"
kedna malica se je začela šele,ko sem hodila v četrti razred *" imeli toliko knjig,zvezkov in drugih učnih pripomočkov,kot imamo danes?"
J"isiTjo imeli toliko učil,tudi za liziko in kemijo ne,da bi delali '0okuse* o brezplačnih učbenikih še sanjali nismo. Imeli smo peči 'ihVn. V razredu pa ni bilo lijakov in vodovoda,ampak so bili bivalniki,po vodo pa smo včasih hodili kar v bližnji potok Bi™
p-J°^nala sem,da imamo sedaj pionirji boljše pogoje za dober uspeh se tudi pri izvenšoIških dejavnostih vsakdo po svojih spo™ >°0ilostih lahko uveljavi. C e bomo s sredstvi iz samoprispevka pri™ v/Hli v prvem nadstropju e kakšen prostor,bo pa prav za izven™ °lske dejavnosti še bolj ugodno.
0 upam,da bo večina volivcev na referendumu za samoprispevek krožila DA.
Jelka Gregorčič,?• razred


N A u I	O L I
J E
V 3 D K O
KAJ
N O V 3 G- A
'ia. ,> •, .
l J1 *''e-ati’upGri. se je ue marsikaj spremeniloodkar sem jas ucen-
.. sole.
Mc
cbj
hodilo, v pivi razred,nismo mogli nikamc ? dajati plaščev, jo-.čevlje smo si sesuli pred vrati,v razred pa smo šli kar
3uenj'• 'J-° Pa zatotker nas je zeblo,, Mamo imeli centralne kurja-y 'le Peči na drva smo imeli,vendar so slab o ;rele.
<s , o0 vu.iii vsi oadaljeni učenci pes ali s kolesi« roda učenci
kpibc
bUi
■)ov se ne morejo voziti s kolesom» bele .slednje leto smo do* ^^:.i mu pravimo ‘ hanzi m. Preuredili so tudi kuhinjo in "''R t'0i’ nauest;ili nove umivalnike« Prej ao imeli na st. -' 1 en umivalnik, ki pa je bil bolj za v : iz e j kot pa za v So-g^r_ 0ki-bi am,; novo omaro za knjige« večkrat si. lahko o; ;ledamo raz-%aV° kn^is P^ateljev,ki praznujejo pomembno obletnico.
i*1 najvočja sprememba za vse učence pa bo nova telovadni— ^ ■. ^ °	u,5^";:0 P^iča kuj emo, zäto smo navduš o ai, ker ao jo zaceli
Damjana 3up- n,6. i - ;,red
^ A $ d
*0 T-
R O V E E čj n t. n
m i j ;
SKRAJŠAL
^ sem. na aalem Girnilcu. Rodim v osmi razred osnovne šole Šent-
^oza. Uns
^dprej sera obiskovala dve leti podružnično solo na Velikem Uir-v raarodu nas jo bilo le pet učencev. Tovarišica je poučeva-^ ^Va razreda naenlcrat. Ker pa so to šolo ukinili*sem :5» razred kovala v ^entjanžu» Imeli smo novo telovadnico,ki je bila dograjena, Jil. je velika in moderno opremljena.
^ sem izdelala 3. azrod.sem med počitnicami zvedela,da bo v šo-Šentrupert	i prevoz z vozilo. LaNi) ROVREJEm» V šolo
'"Qntdanž bi hodila uro in pol,do kraja,kjer ustavi šolsko vozilo, ^ de le pol umč Vezi nas šofer Matija Bandelj,ki je z nami selo jasen,tako do. nam čas vožnje hitro mine» Včasih se tudi pošali ^ ^ačun slabih cest. A če naše šolsko vozilo ne pelje,mi je zelo ^iPot as mi zdi zelo dolpa^pa tudi družbe imam nanj. h0 so uvedli prevoz v šolo,je to pomenilo velik napredek za našo »Saj je z,a otroke pot veliko krajša. Posebno se prileže v dez-3u in -pozi;.}!,pa tudi ob lepefh vremenu je bol je,da mi ni treba ho-peš,ker bi zu not porabila več kot uro časa,tako pa sem prej ?,0tts in 1 ako pomacma dona na kmetiji in tudi za učenje imam ved
■y v
6°lo Šentrupert se vozijo še učenci iz noženberka,s ilrasfcnega, :°da,z naven.is Kostanjevice,z Zaloke in iz Aabukovja. s‘io s prevozom icdovolj xi.
Vo.Q
Bernarda uamo
ü Č 5 jj N I K Jä BUB I ti O V i- O L I
Včasih učenci niso dobili učbenikov v čeli,ampak so jih morali kupovati v knjigarnah, ko pa je bilo zlasti težko z • družinet v katerih je bilo več šoloobveznih otrok.
hdaj je drugače. Učbenike dobi.ao v šoli ih plačamo le odškodnino. Za vse učbenike sem plačala toliko,du bi v knjigarni za ta den..r dobila komaj enega. Letos som dobila v šoli naslednje knjige:berilo ter učbenike za zgodovino,zemljepis,biologi jo, zu. nemški jezik in z o tehnični pouk» ‘la vso te učbenike sem dala le JO din. Ue pa bi jih kupila v knjigarni*bi dala zanje '■)'-} din. L o pa je velika razlike.
Starkem je všeč,da ima. 10 učbenike v šoli,saj imajo veliko manj stroškov za šolo. hvaležni smo Občinski izobraževalni skupnosti Trebnje.,ker n :	nudi brezplačne učbenike,,še posebo
zato,ker vemo,da učenem nimajo v vseh občinah po Sloveniji te ugodnosti.
SL-.vka Kovač,6« razred
‘^ša šola je bila zgrajena po vojni. Pri gradnji so prebivalci -iPecej prispevali s udarniškim delom» tidaj ta šola ne ustreza ao-^bnin zahtevam. Predvsem imamo veliko prostorsko stisko. Kimamo lslovadnicetkabinetov in letos tudi prostora zu malo šolo ni. vi-hodnik je prostor,ki nam služi za več namenov:za hodnik,za ^dišnicotza garderobo,za jedilnico,na hodniku imamo varstvo vo-^eev,izvenšolske dejavnosti,sestanke za odrasle in proslave® Ra-^ šola ima lesen strop«ki je zelo majav. Ko pišemo na spodnjem l:°^niku kontrolno nalogo in gre kdo po zgornjem hodniku»se vse ta io trese,da imamo občutek,da se bo kaj zrušilo na nas« delo luči 88 majejo. Se huje pa je,kadar imamo proslavo in gre kdo po zgor-hodniku. Takrat vsi gledamo kvišku in čakamo,od kod bo priie kakšen košček ometa, neprijetno je tudi,ker se vsak korale sli
želimo,da bi imeli nov strop.
^ referendumu bomo prosili starše,da bodo glasovali ZA in nam s 691 omogočili varno življenje v prenovljeni šoli.
Mojca Lokar,7» razred
G O ,5 T u J G
L U T K O V N I K R O ^ G K P O V o G J b O L I
Na naši Soli deluje vole" ostalih krožkov tudi lutkovni krožek.
V njem sem*odkar* je bil ustanovljen - četrto leto. Ker pa so na naši šoli vsi prostori kar naprej zasedeni,tudi lutkarji nimamo sa svoj krožek primernega prostora.Lutke imamo po vsej šoli. Ne~ k-j jih je v omari v delavnici,kjer je tudi material,iz katerega izdelujemo lutke, neka j jih im... »o v omari na hodniku, neka j pa v omarah po razredih. Lutkovni krožet imamo navadno v razredu m tam delamo tudi lutke. Ker so lutke iz gobe,potem leži ta goba Po vsej .učilnici in moramo lep čas pospravljati, največkrat pa še moramo pred razredom čakati,da učenci,ti so v razredu,končajo Pouk. Lato bi bilo zelo primerno,čo bi tedaj,ko bodo delali nov strop„uredili tudi kak prostor,kjer bi se lahko sestajali člani lutkovnega krožka, tako bi lahko naredili vec lutk in se naučili 'reč igric.
.Jelka Gregorčič,?, razred
)

B I V A i J J j5
I H A H
"t\T
« A
P O D A L J b A N O L E P B S P O H 1 H B
V podaljšano bivanje sera hodila tri leta„Ker je mama hodila v službo,sem bila prepuščena sama sebi in sera zato hodila na kosilo, nato pa sem sla v podaljšano bivanje» Prvo leto,ko sem ho~ co.la v podaljšano bivanje,sem obiskovala četrti razred» Takrat ti--13 je bilo v podaljšanem bivanju 25 učencev« Poleg učencev iz četrtega razreda so bili v bivanju tudi učenci is drugih razredov - vse do osmega razreda.
podaljšanem bivanju so se učitelji menjavali. Bilo jih je ]"ar pot. Vsak učitelj nam je največ pomagal pri tistem predme-katerega je učil dopoldne pri rednem pouku.
^o kosilu smo skupaj odšli na igrišče,kjer smo se igrali različne igre „ Redno delo z učenjem se je z--c el o oh 15,50. Raj prej sho napravili nalogo,nato pa smo se začeli učiti. Ko sera naredi-U nalogo,sem jo dala tovarišu,da jo je pregledal,če je bilo kaj darobe,pa sera popravila. Ko smo se naučili,smo skupaj vadili in Poizkušali,koliko soo se naučili. Podaljšano bivanje mi je pri-deslo veliko boljših ocen,zato sem v bivanju ostala še dve leti. Včasih sva se po dve učenki učili skupaj in si zastavljali vpra-lje-rij,, ali pa sva prinesli zemljevid in se ob nje m učili. Ko pa ve bilo podaljšano bivanje končano,pa smo odšli domov» Podaljša-do bivanje pa ni bilo celo leto v r.--zre du. Ko se je začela mala J°la{srao se morali preseliti na hodnik. Na hodniku pa se nismo
tako dobro učiti kot v razredu,ker so venomer hodili učenci nižjih razredov iz razredov in nas motili. Pa tudi mi smo jih kotilitker so se stoli kar naprej premikali in vse to se je sli-3a-lo v razrede»
^ podaljšanega biv.mja sera odnesla mnogo lepih vtisov,ki jih liQ bora pozabila« Sedaj pa,ko sein večja,hodim v solo samo na ico-®ilo,učim se pa doma,ker ni mama več v skrbeh,da bi bilo z menoj
narobe, ker sem z e malo večja»
Branka Lukek,7» razred
4 A K A J SEM RAD V PODALJŠANEM BIVANJU
^ Podaljšanem bivanju sem rad zatotker tam slišim veliko pravljic,
Milan Jaklič t.lo razred
V Podaljšanem bivanju sem rada zato»ker naredim nalogo in se
^reuao
Nataša -^evec »1. razred
^ aem zato»ker se igramo,rišemo,telovadimo in gledamo filme»
Tomaž ^ aklič,2» razred
^ Podaljšanem bivanju sem red zato»ker naredim nalogo in se tudi
Wau
Goran Pevec»2. razred
Podaljšanem bivanju sem red zato»ker tam prav naredim nalogo in a dŠim»
7 Podaljšanem bivanju nared: n nalogo»se igram»telovadim in rišem»
Slavko Oplotnik,5o razred
V
^ Podaljšanem bivahju sem n ia zato,ker naredim domačo nalogo*
61 ovadim in se včasih igr ar .
Berta Ramovš,40 razred
Podaljšanem bivanju sem n ia zato,ker pri domačih nalogah nimam
Cl'Pak»ker se lahko igram in gledam filme«
Darja Tomaž in, 4-. razred
t)3-ca telovadnica ja v coli* Je	-. V nje ni volilo prostora.
i;fi tleh so blazine, obroči,desce in ■ oze, Sc pridemo o e mi v telo-v»dnico,ni ni'cjer več prostora. Zdaj gradijo zraven tole novo in v°li*:o večjo telovadnico. aislim*da bo veliko bolj če kot ’ t ..ro ^ djej bono če raje telovadili.
borno Jaklič,2. razred
Malu bom dobili novo telovadnico, do zelo velike ačali so ...e Mpati. uislii:io,da bo 'tnalu z, raj ena. Vsi bi radi Čimpreg telovadi-v njej, leer je v sobi, kjer zdaj telovadi ic.zelo malo pro st or a. se je zelo veselimo.
Goran *. evec ,2. razred
-
^osoliao! Posekali so breze,zakoličili ir ■udi teme!,e ro se rio-
Gredice pred colo so mio pot la-.' .11leer se j in ne norečo 1" bati* telovadnico gradijo delavci podjetja ire-rad.
iliro i>re mikar,4. razred
1 '-liko sa je spremenilo,odkar so začeli fpnditi u olovadnico. * red y°!-o so posekali skoraj vse brezo,sonc "dve drevesi st- ostali* "^ibrumoli so .roji Ob cesti i oj v . lih cu; a o ,:.j.c ■ ■ a .pr ' i-l; e° tudi leseno barako. Zo so Eri .ieli stroji pred rolo ^sno v"i obcu-^ovali kako hit:
o jradili in zakoličili. Pripeljali so nateria . za zen me
5 Mbre»
jelo se veselim telovadnice.
;ka i ;k •’. ca’ • -
v ponedeljek gern zagledala pred šolo buldožer5i.i je kopal in potiskal zemljo na kup» Takoj sem vedela.da delajo temelje za novo telovadnico. Zelo sem se razveselila« Stekla sem na igrišče in S-iedala delo.
i’oaa sem povedalastar-šem.da so zače .i graditi novo telovadnico« i'u-di ntama se je čudila in veselila»
Rada bi zelo veliko telovadnico »da ;>i se lahko igrali še veliko ^iiigih iger »katerih se do sedaj nismo mogli«
Ani Starič»5o razred
Ž6lim$da bi bilo v novi telovadnici veliko prostora za žoganje»
Henrik Ajdišek,5» razred
R,eUm,da bi bilo v telovadnici čimveč telovadnega orodja«
Toni Krnc»3« razred
'Sliši si^da bi bila telovadnica velika»da bodo lahko vsi otroci telovadili, ^ada telovadim.
Snežana ^abljak»?® r&zred
V telovadnici bi lahko igrali nogometerokomet in še druge igre. Rslim tudi»da bi bilo v novi telovadnici toplo»
Marjan Lamovšek,3« razred
Esenci šentruperške šole že dolgo težko pričakujemo telovadnico« ^ostor»kjer zdaj telovadimo»je zelo majhnen in brez ustreznih ^skvizitov. Zelo težko telovadimo v tem prostoru»zato ob lepem vre.
telovadimo raje zunaj na igrišču»ampak tudi igrišč-- je veliko Premajhnoe Ko bomo imeli noxro telovadnico»bomo lahko bolj razvila ^älo šolskega športnega društva.
2elo 3mo veseli,da so začeli pripravljati prostor za gradnjo telo-
Va-dnice»saj je to zagotovilo »da jo bomo kmalu imeli-
Polde Koščak»4» razred
a šola ima težave s prostori» Nimamo dovolj učilnic ne kabine ~ in ne telovadnice»
^išel je težko pričakovani trenutek»ko so prišli že zdavnaj ob~ 3dubljeni delavci. Izkopali so temelje. Tovarna Marles iz Maribo-^ pa nam bo postavila montažno telovadnico»
^Umo si veliko in svetlo poslopje,da se bomo v njem res lepo Gostili, Sedaj nam je velikokrat prava telovadba tudi odpadla 2^adi stiske.
VSem tistim učencem po Sloveniji»ki so v taki stiski kot mi$želi-
rQ°$da bi tudi oni dobili novo telovadnico»
Martina Krajšek»4. razred
V>si učenci iz naše šole si želimo »da bi dobili telovadnico,ker je ^ostor,kjer zdaj telovadimo»pretesen.
i:o so začeli kopati temelje za to pomembno stavbo »smo se tega ot-zelo razveselili» Spoznali smo»da se nam bo želja uresniči-Najprej so skopali prostor,kjer bo stala telovadnica. Ogradi-^ so ga z leseno ograjo. Bore»ki ao rasli pred šolo»so visoko po-?'aSalitda je naslednji dan prišel stroj in štore izpulil iz zem-■^de.s koreninami vred» Zraven telovadnice bodo zgradili otroški ^‘oc. Tako bodo del veselja namenili tudi majhnim otrokom»ki še ^ hodijo v šoloŽ
Vsi se že veselimo telovadnice in otroškega vrtca. Ponosni smo»
^ hosta tidve pomembni poslopji zgrajeni s samoprispevkom oboa-
hoVe
Bojan Ramovš,4. razred
Ko sem prišla nekega dne pred solo,sem takoj opazila spremembot ker so pred solo bili delavci 8 pomočjo strojev kopali zemljo* Malo sem ai že mislila^da bo telovadnica,o kateri so že dolgo časa govorili. Tudi drugi sošolci in sošolke so govorili,da bo is tega nastala telovadnica. Med glavnim odmorom smo vsi hitro pojedli,kar smo dobili za malico.potem pa smo stekli ven in se postavili ob zakoličenem prostoru. Ko je zazvonilo,smo neradi odšli v razrede.
Naslednji dan sem se začudila,ko sem prišla pred šolo in nekaj časa premisij©vala,kaj manjka. Ugotovila sem,da so posekali ne~ kaj brez in borov.
^si komaj čakamo,kdaj bo telovadnica zgrajena.
Tadeja Zupan,4-. razred
Moja mama je dejala,da bi bilo dobro popraviti geste in strop v šoli ter zgraditi telovadnico-Rekla je tudi,da da kdor ima otroke RAD, '
30 NA REFERENDUMU GOTOVO GLASOVAL 2 A 1
Janko Krnc,4» razred
SAMOPRISPEVKA
0 B	REFERENDUMU
2 A	PODALJŠANJE
2 A ŠOLSTVO IN
Komunalne storitve
preproste besede
glasilo novinarskega krožka osnovne sole Šentrupert
šolsko leto 1978/79	let0 IXo številka 1
Likovne priloge so pod vodstvom mentorice Ivanke Konests Naredili člani likovnega krožka
Uredniški odbore: Damjana Zupan,Mimi Lamovšek,Alenka Kotar, Zvonka Tišina,Andreja Urbič in Kristina Majcen
Mentorj a:Danica in Jože Zupan
Raklada: 290 isvodov