Ioozemski strokovnjaki na naših gradbiščih
v 10 letih industrijskega ra*-    yeg pozomosti plačevtmju takih strokovnjakov
voja   smo   dostikrdt   uporabljulj            r                  ..........        • ..   ..
in>z*mSke strokoviraika. To j«     — Onemogociti je treba, da Di zlorabljciii svoj
za pogoje hitre industrijalizacije                                              nnlnTfli
države    popolnotna    razumlj.<va                                                pOlOZUj
stvar ka-itt visoko  kvalificirai.o  tem  ^eT ^, ne j^ mogli ^.  n^o&rt. ielezami pa ;« prod*.
osobje ne raste z ssto hitros*..'«.  pra^iti   dela  bodisl  ker   nimajo  jal izključno apremo svojega pi>-
Razen tega pa piomeru izmenji-  p^^bnii,   jzkušeni,   tt^Jisi   ker  djetja, pri čem«r je še posebej
va strokovnjakov eement med-   4ih  ai ^,,11                                    dobival nesorazme-no visoke vs::
narodnega gospodarskega sodelo       2                   .           droCiu „, ?)     te.  N«  bd  mogli   rači,  da   e   bil.
OZN.  V okvi,ru pnograma so S'.i  ^^z! ZL nal :>odieLT^"   Za*top»l ]«  preprosto svoje  ko-
v   druge   države.   Ta   moment  zta9^ XI  ±če^anta TnJze"-  stopek vodikiih Ijudi fa, arganW
rnedn.a.radne.ga    sotolovanj«     ^n  ^f s?loVS^   TalJ, ^ na   v  železarni. ki  tega  aUo  takoj
naše ze;o velike  patrebe po vi-  sklil srokovnjaMnv.   lafto  so  na                         Morda iP lo>e'6no  da
bodn  v  bodafe  ve'tvate   da   sp  aSrokovnJaka   iz   mozemslva   ^3   inozemjci  strokovnja*  m   ra«u-
^užu=^ inUmskfh^trekrf  hMramontežaa   dela   potrošili   v  nal z zaposlltvij« domafe stro-.
posluzu.-eino uitKamskih stroKov.                     milUoiit»v din   To jfi  gradnje pri izdelavi opr?me,   h-
njakov. Tlr, zlasti velja za mon-  ie u a";    D m-"J1p™"lv um-   LO J*  °    ^^jLajL ^ji,,^ „«, w; ,m»'«
kje.r almamo Se tako bogatih ."B.  '*  enak*  obraftunskemu   sklatlu  t^ga opiatifc.
kušenj kakar v razvitih državch.   Plač      povprecneg?.      domaiega      Ne glcde na te aegativne poja.
Pr,i    tc.m   mora-no   upoštevatl   montažnega podjetj*.                       ve pa je treba tudi na :em po~
tudi to. d>a se jie na5a skupnost     Bosamezai inozemski s^jalccvv.  diročju vsekakor tnlsliti  na pri-
v teh 10 letih zelo liudila vn pr>.  njaki razen tega po.vkušajo izko- hraake.  Inozemskih stmV-hvnja-
tirošUa   visoke   vs^-te   za   šolanje   ristiti svcj vpliv 111 si neopravi-  naj bo pri nas sam-o toli'ko, kol..
in   specialiaacijo   domačih   stro-  feno   prldobi-ti   vtisoke   vsote.   V  kor nam jUi je nUjno po-irebno.
kovnjakov v inoz3-mstvu   Mno?i   tem pogledu ja značilen primer   Tlj tem prej, ker =<o se naJa 00-
naSi ijilinerji, tehn.iki in delavri  nekoga inozemškega striakovnia    djetja ž« usposobiln, da opravjo
dn se mapsifcad  naučili  tn se u-  ka, ki |e več lat d*'.ai v zenišid   več dela kakor prejšnjia leta. Ua
spasiobili  za opravljanje najbol)  železarni. Ko je montlral ^rpaliie je temu tako, nam dotoazuje tudt
zapletenib  del.   Kljub   femu   .>a  postaje za hladit«v visokib p^č',  primer, da so pre>?ola vsa mon-
vmaimo še vilitee poiretoe po shro-  ni upošteval, ali jmumo možnosi1   tažna dela za 7  termoelekitraTn,
kovnem  osehju.  To pomeni,  da  za   nabavo   potre.bne  ppreme   iz   5   hidnocentral    in    za   tovairno
V|imo   tudi   vnaprej   uporabljali  domače proravodnoe.  Nasprotno. umetnlh vLaken »Jugovlskoza« v
in(»einas.ke  strokovnjake  povsod  moTDtažo domače opreme j« one- Lozniti.                         B.S-V.M.