NOVA GEOMORFOLOŠKA 
DOGNANJA 
V KOPRSKEM PRIMORJU 
M I L A N Š I F R E R 
SPREJETO NA SEJI RAZREDA 
ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
DNE 24. APRILA 1964 
Uvod 
Šele po zadnj i svetovni vojni so se nam z obmejnimi spremembami 
odprle možnosti za sistematično proučevanje Slovenskega Pr imor ja . 
Inš t i tu t za geografijo SAZU se je lotil teli proučevanj . O storjenem 
delu nam pr iča jo številna objavl jena dela iz glacialne, širše geomorfo-
loške p a tudi ekonomsko geografske problematike teh krajev. Prouče-
van j a p a se še nada l ju je jo . Del teh rezultatov posredujemo v pr ičujoči 
študiji , s katero želimo nakaza t i vso zamotano in široko problematiko 
kvar ta rnega razvoja obmorskega rel iefa Koprskega Pr imor ja . K štu-
d i ju nas je vodila predvsem želja dognati, k a j vse je v obmorskem 
svetu pr ip isa t i delovanju morja . D a gre tu za hvaležno delo, so nas 
opozar ja l i že rezultati Vladimir ja Kokoleta, ki je prišel p r i prouče-
van ju Šavrinov do zakl jučka , da tu že skozi dolga obdobja ni prišlo do 
večjih orogenetskih tektonskih premakni tev (1). To nam je bilo nam-
reč važno opozorilo, da se bodo našli tu tudi sledovi splošnih tendenc 
razvoja Jadranske kotanje . To p a nas je opozarjalo tudi na zanimive 
pr imer jave z ostalim Sredozemljem, k j e r so s temi proučevanj i že zelo 
daleč. 
Doslej opravljeno delo in primerjava tega 
z rezultati drugod po svetu 
Raziskovalci Jadranske udorine so si enotni v tem, da je imela 
ta ko tan ja že ob koncu pliocena in ob prehodu v pleistocen v velikem 
zelo podobne oblike, kot j ih ima danes; do večjih sprememb je prišlo 
le v Padsk i nižini. Omeni t i p a moramo tudi delno dviganje vsega jugo-
zahodnega obrobja in lokalnega grezanja severovzhodne strani Ja-
dranske udorine. Zaradi tega je bilo že od vsega začetka pričakovati , 
da so bila velika glacialna evstatična n ihan j a morske gladine med 
pleistocenom zelo pomembna tudi za morfogenezo Koprskega Pri-
morja , ki mu je posvečena ta razprava . 
Po vsem tem smatramo za potrebno, da se pr i pregledu poglavit-
nih rezultatov iz kvar t a rne dobe ne zaustavl jamo samo pr i rezultat ih 
iz Koprskega Pr imor ja , ki je v središču našega zanimanja , a m p a k 
posežemo tudi po dognanj ih ob ostalem Jadranu oziroma Sredo-
zemlju. 
N a poglavi tne n a j m l a j š e razvojne tendence jugoslovanske obale 
in s tem na spremembe odnosa med mor j em in kopn im opozar ja ta že 
Cvi j ic (2) in G r u n d (3) z ugotovitvijo, da jugoslovanska obala tone 
pod morsko gladino. Cvi j i c je pr išel do tega z a k l j u č k a na osnovi zna-
čilne razčlenjenost i obale in fosilnega podmorskega rel iefa; t ako na 
p r imer : fosilnih dolin in po top l jen ih abraz i j sk ih teras. G r u n d p a se 
p r i svojih ugotovi tvah skl icuje na velike f luvioglacialne v r ša je jugo-
slovanskih rek, k i se n a d a l j u j e j o še pod mor j em ter končuje jo šele v 
globini 80—90 m. 
T a dejstva, k i t ako nedvomno izpr iču je jo t ransgresi jo p a so pr i -
pe l j a l a oba av to r j a do nekoliko razl ičnega m n e n j a o tem, k d a j je 
priš lo do te t ransgresi je . 
Po Cvi j ičevem m n e n j u se je začela jugoslovanska obala pogrezat i 
že v pliocenu. Ta proces bi se nada l j eva l skozi ves pleistocen in holo-
cen vse do da našn j i h dni. Grezan je bi se vršilo v sunkih, kot kaže ta 
obsežni abraz i j sk i terasi v globini 45—50 m in 65—66 m pod mor jem. 
Cvi j ic tud i že opozar ja na n a j m l a j š o teraso, k i je le n e k a j metrov pod 
vodo ter se loči od globlj ih po tem, da je še zelo nedovršena in je na 
n j e j polno ostankov star ih kl i fov (2, 493). 
V nasp ro t ju s Cvi j icem meni Grund , da je priš lo do t ransgresi je 
m o r j a šele po zadn j i ledeni dobi. P r i tem se skl icuje predvsem na 
ugotovitve, da so vrša j i , k i sežejo 80—90 m pod morsko gladino, v 
tesni zvezi s f luvioglacialnim prodom, ki bliže m o r j a potone pod 
holocensko naplavino . V izrazi t i s topnj i v globini 80—90 m p a vidi 
G r u n d dokaz za t r a jne j š e zad ržan je mor ja . Mor je n a j bi tu s tagniralo 
že v pliocenu in pozneje tud i skozi vso dolgo kva r t a rno dobo t j a do 
konca wiirmske ledene dobe. V pliocenu n a j bi nas ta le tud i v živo 
skalo vrezane doline, k i se n a d a l j u j e j o pod mor j em in so zapoln jene 
s pleistocenskimi sedimenti (3). 
Raz iskovanja B. Ž. Milojeviča med Reko in U k i n j e n i so v marsi-
čem izpopolnila shemo n i h a n j a gladine Jadranskega m o r j a v teku 
k v a r t a r n e dobe (4). Predvsem so pokazala , da je morska gladina med 
k v a r t a r j e m močneje n ihala , kot sta meni la s ta re jša raziskovalca in da 
je segalo mor je obdobno celo visoko nad d a n a š n j o gladino. P r i tem 
se B. 2. Milojevič skl icuje predvsem na morske sedimente, ki j ih je 
našel na razl ičnih k r a j i h vzdolž jugoslovanske obale celo v viš inah 
20, 30, 80 in 100 m nad mor jem. Avtor opoza r j a tudi na odnos kopen-
skih kva r t a rn ih sedimentov do mor ja . N a osnovi vsega tega ugotavl ja 
3 velike regresije, ki j ih povezuje s poledeni tvami in ustrezajoče t rans-
gresije, do ka te r ih bi pr iš lo v toplih obdobj ih k v a r t a r j a , ko so se 
stalile velike ledene gmote. D o zadn je t ransgres i je bi pr iš lo po zadn j i 
ledeni dobi in je še danes v nap redovan ju . P r i tem pa B. Z. Milojevič 
ne odgovori na vp ra šan j e , kako visoko je segala posamezna t rans-
gresi ja in tudi k a k o izda tne so bile regresije? 
S tem v zvezi moramo opozoriti tud i na rezultate, do kater ih so 
priš l i raziskovalci z d ruge s t rani J a d r a n a in iz ostalega Sredozemlja. 
Ti poda tk i kažejo, da so bile t ransgresi je čim bl ižje geološki sedanjost i 
tem m a n j obsežne in d a nobena ni dosegla višine p redhodne (5, 6, 7). 
Tako je n a j n i ž j a terasa ki se n a h a j a 2—4 m nad d a n a š n j o gladino 
holocenske starosti, nas ledn j ih 7 viš j ih teras p a p r i p a d a že pleisto-
cenu, od ka te r ih je vsaka nas ledn ja viš ja tud i s ta re jša (5—10 m, 
15—20 m, 30—35 m, 55—60 m, 80—120 m, 150—250 m). Pos tavl jena je 
bila domneva, da bo raz lagat i to na ta način, da se je stalilo v vsaki 
medledeni dobi bliže geološki sedanjost i m a n j ledu. Temu enostav-
nemu tolmačenju nasp ro tu j e predvsem dejstvo, da sežejo pleistocenske 
terase še čez 150 m visoko, medtem ko bi se p r i s t a l j en ju vsega ledu 
na zemlji dvignila morska g lad ina le za okrog 30—60 m (5) odnosno po 
na jnove jš ih i z r ačunavan j ih za 54 m (7). To je sililo geomorfologe k 
i skan ju novih razlag in v zadn jem času čedal je bo l j p r ev l adu j e do-
mneva, da bo raz lagat i to zapored je z g rezanjem d n a morskih ko tan j . 
Za p r ime r j avo teras p a se nam zdi pomembna še ugotovitev, ki i zha ja 
iz vzhodnega dela Sredozemlja , k j e r je tektonska dejavnost še posebno 
intenzivna, da so 30 m terasa in n iž je p rav i loma nepremakn jene , 
medtem ko je pr i v iš j ih opazi t i že bo l j jasne znake tektonskega delo-
v a n j a ; so p r e m a k n j e n e ali celo dvignjene v razl ične višine (6). 
Veliko se je doslej r azp rav l j a lo tud i o izdatnost i regresij . O d vseh 
je doslej n a j b o l j p roučena wi i rmska regresija, ko se je znižala morska 
gladina za 80—90 m. V r iški in mindelski ledeni dobi p a je priš lo do 
še večjega zn ižan ja g ladine; po vsej ver je tnost i je bil nivo mor j a t e d a j 
okrog 115—120 m pod današn j im . Vendar moramo opozoriti , da po-
da tk i za p r e d z a d n j i dve regresi j i niso več tako vsestransko podpr t i , 
kot za zadn jo ledeno dobo. 
Na osnovi teh rezul ta tov so izdelane tud i že p r a v podrobne paleo-
geografske ka r t e za Jadransko morje . Na jbo l j šo tako kar to je za 
wiirmsko ledeno dobo rekons t ru i ra l Leonardi in p r ikazu j e obseg mor ja 
ob v išku regresije (8). Potek t ak ra tne obale je Leonardi vezal na da-
našn jo izobato 100 m. Severna j ad ranska obala bi po njegovih naved-
bah potekala t e d a j nekako od Kornatsk ih otokov pro t i mestu Pescara 
v s rednj i I ta l i j i in da l je pro t i jugu. Južno od te čr te je bilo Jadransko 
mor je tako močno zoženo, da je bila n jegova šir ina na neka te r ih 
k r a j i h za več ko t polovico m a n j š a od današn je . S k o r a j vsi da lmat inski 
otoki so bili t e d a j spojeni s kopnim. Vse glavne vode, ki se danes iz-
l ivajo v severni J a d r a n so se stekale t e d a j n a kopnem. Soča je bila 
t ak ra t levi p r i tok reke Piave, Na kar to je Leonardi vrisal tud i pr i toke, 
ki so imeli svoj izvir v neposredni bližini d a n a š n j e obale ali p a na 
tistih mestih, ki leže danes pod morsko gladino (9). Rakovec k temu 
še p r ipomin ja , da so bili k r a šk i po jav i v območju osušenega J a d r a n a 
omejeni le na ozka področja , ki j ih danes p reds t av l j a jo otoki, zgra-
jeni iz k redn ih ali tud i paleogenskih apnencev. Ostalo ozemlje je bilo 
namreč tako na debelo p rekr i to z morskimi sedimenti in pozneje z 
rečnimi, da živoskalna podlaga na morfološko izobl ikovanje površ ja 
p rak t i čno ni imela nobenega vpl iva (10, 192). 
V riški dobi, ko je regresija dosegla p rece j večji obseg, je J ad ran -
sko mor je omejevala d a n a š n j a izobata J 20 m. Po mnen ju A. C. Blanca 
bi v mindelski in ver je tno tudi v riški dobi severna meja Jadrana po-
tekala južno od Dubrovnika in Mljeta naravnost prot i zahodu. V bli-
žini Palagruže ter sosednjih otočkov, ki so bili še vkl jučeni v kopno, 
n a j bi se obala obrnila prot i jugu v smeri prot i Bari ju . Potemtakem 
je mor je t eda j obsegalo samo tisti del današn jega Jadrana, ki ga 
omejuje izobata 200 111. V južnem delu jadranskega kopna n a j bi se 
po mnen ju A. C. Blanca razprostiralo jezero v obsegu, ki ga označuje 
današn j a izobata 200 m zahodno od otoka Jabuka. V to jezero n a j bi 
se izlival tudi pad, ki je ob koncu jezera na južni s trani nadal jeval 
svoj tok. 
Tudi v riški in mindelski dobi je potekala regresija v več fazah 
in morska gladina je kot v wiirmski dobi nihala ustrezno znatnejš im 
kl imatskim spremembam. Regresija v r iški ledeni dobi je dosegla svoj 
maksimum že pr i prvem sunku (RI) , medtem ko v mindelski dobi 
šele pr i drugem sunku (R II). 
Vse novejše ugotovitve govore torej za to, da je gladina Jadran-
skega mor ja v k v a r t a r j u zares p r a v močno nihala. In ka r j s posebno 
važno, sledovi kvar ta rn ih transgresij , ki so segle še visoko nad da-
našnjo gladino Jadranskega mor ja niso ugotovljeni samo na zahodni 
i tal i janski strani, a m p a k tudi na vsej vzhodni jugoslovanski obali. 
Po vsem tem skora j ni dvoma, da preds tavl ja obsežna transgresija, 
ki jo je tako podrobno š tudiral Cvi j ic (2) in tudi Grund (3), samo 
velik dvig morske gladine po zadnj i ledeni dobi. Za to bi poleg samih 
glacialnih vršajev, ki sežejo še pod morsko gladino in j ih ugotavl ja že 
Grund , govorilo tudi dejstvo, da se ti v rša j i končuje jo nekako v globini 
80—90 m, k j e r je v zadnj i ledeni dobi domnevno potekala obalna črta. 
Problem obalnih l in i j v ostalih poledenitvenih in toplih dobah 
pleistocena ter tekom pliocena p a bi ostal s tem tolmačenjem za jugo-
slovansko stran J ad rana še v celoti odprt . S tem v zvezi bo t reba še 
veliko podrobnega š tudi ja morskega dna, naj raznovrs tnejš ih marin-
skih ter drugih pleistocenskih sedimentov, p a na jb rž tudi sledov plio-
censkih jezer, k i so se ohranil i v jugoslovanskem Pr imor ju v zelo 
velikih množinah. 
Obmorski relief Koprskega Primorja 
Izredno močna razčlenjenost slovenske obale med Trstom in Sa-
vudr i j sk im polotokom je že od vsega začetka pri tegovala pozornost 
geomorfologov. Že Melik je opazil, kako globoko v kopno sežejo Milj-
ski, Koprski, Piranski in tudi drugi manjš i zalivi. Opozoril je tudi , da 
so vsi ti zalivi ob izlivih rek in tako nič drugega kot potopl jeni spodnj i 
deli dolin (12). Genetsko zvezo med zalivi in nekdanj imi spodnj imi 
deli dolin je še podčr ta l z zapažanjem, da je velikost zalivov močno 
odvisna od velikosti rek in da se izlivajo v tr i glavne zalive vse večje 
reke Koprskega Pr imor ja ; v druge manjše zalive oziroma drage p a 
tečejo le m a n j š i po'točki (12). Nobenega dvoma ni, da so zalivi de jan-
sko po top l jen i spodnj i deli dolin, ka te r ih reke so prvotno tekle še 
n a p r e j pro t i zahodu. S tem p a je po ja sn jena tud i izredno močna raz-
členjenost obale, s a j je Koprsko P r imor j e p r a v v t istem delu Trža-
škega zaliva, ki ga ses tavl ja jo vododržne kamenine in je h id rogra fska 
mreža za rad i tega še posebno gosta. 
Še vedno nezadostno po jasn jeno p a je ostalo v zvezi s tem vpra -
šanje , k a j je povzročilo tako izdatne spremembe v odnosu med kop-
nim in mor jem? Dos le j se je tolmačilo to s k o r a j izkl jučno le s tekto-
niko (12). Tudi Grund , k i je dopušča l še d ruge možnosti ni pr išel 
p reko tega in se je omeji l s tem, da govori vseskozi le o t ransgresi j i (3). 
P r i tem p a je ostalo docela prezr to vp ra šan je , kako bo v okviru tega 
to lmačenja upoštevat i tudi splošen dvig morske gladine, od ka te rega 
je priš lo po zadn j i ledeni dobi, ko se je morska g ladina dvignila za 
okrog 90 m? Rekli smo že, da j e danes ta dvig morske gladine že 
docela dokazan, izdelani p a so tudi že p r a v podrobni diagrami, ki 
kažejo po tek same transgresi je . Tu n a j opozorimo samo n a Fa i r -
bridge-ov d iagram, k i je gotovo doslej eden na jpopo lne j š ih , s a j upo-
števa poleg s t ra t ig ra fsk ih in morfoloških kr i te r i jev tud i rezul ta te kar -
bonske metode C 14 (13). Iz d i ag rama je razvidno, da se je morska 
g ladina po wiirmu posebno močno dvigala v okrog 10.000 let dolgi 
dobi, med leti 16.000 in 6000 p r e d n. e. Vidi p a se tudi , kako se je 
kasneje dv igan je zaustavilo, n i h a n j a p a so se še ves čas nada l jeva la . 
V enih od teh n iha j ev je segala morska g lad ina celo nad današn jo , 
drugič p a se je spust i la spet pod njo. 
P r i posegu v nakazano diskusi jo smo sistematično proučil i šte-
vilne morfološke oblike in sedimente, k i so j ih zapust i l i v obmorskem 
svetu eksogeni procesi p r ed obravnavano transgresi jo. Zanimal p a nas 
je tud i odnos vsega tega grad iva do m o r j a in tud i vsi sledovi, k i kažejo 
na z n a č a j in potek same transgresi je . V diskusi jo smo pri tegni l i tud i 
še s tare jše morfološke oblike, ki so se n a m ohrani le v zelo s t rmih 
s tar ih k l i f ih in domnevnih abraz i j sk ih terasah, ki sežejo visoko nad 
d a n a š n j o gladino mor ja . 
O b že znanih Grundov ih ugotovi tvah, da je priš lo t ik p red 
slednjo t ransgresi jo do močne akumulac i j e vel ikih glacialnih rek, kot 
so to Nere tva , Soča itd. je razumlj ivo, da smo tud i našo pozornost 
usmeril i n a j p r e j na spodn je dele dolin ob Rižani , Badaševici in D r a -
gonji ter da smo posegli tud i n a samo morje , k j e r so n a m to omogočile 
vrt ine. Spr ičo ugotovitve, da je priš lo do te t ransgres i je šele po ledeno-
dobni akumulac i j i , je bilo namreč že od vsega zače tka pr ičakovat i , da 
se bodo našl i tudi v teh dol inah sledovi pospešenega nas ipan ja , k i ga 
je povzročila ledena doba v nepoledenelem svetu. 
Vpogled v sestavo ta l v akumulac i j sk i ravnic i ob Rižani in v 
b l ižn jem m o r j u na zahodu ter p ro t i Kopru in tud i ob Badaševici v 
za led ju Kopra , so n a m omogočile vrt ine, k i so j ih izvrtal i v z adn j ih 
letih v zvezi s koprsk im pr is tan iščem in razn imi regulaci jskimi deli; 
š tevi lne v r t i ne p r i Sečov l j ah p a so na red i l i m e d obema sve tovnima 
v o j n a m a v zvezi s t a m k a j š n j i m premogovnikom. 1 
P r i ogledu r ezu l t a tov v r t a n j na u s t j u R ižane ter zahodno od tod 
na s amem m o r j u in p ro t i K o p r u smo pos ta l i posebno pozorn i n a več 
me t rov debelo p la s t p r o d a , k i se n a h a j a nepos r edno na ž ivoskaln i 
osnovi in jo p r e k r i v a j o več m e t r o v debele p l a s t i pe ščen ih ilovic. P r o d 
se s t av l j a jo 3—5 cm debel i p r o d n i k i iz p e š č e n j a k o v , l a p o r j e v in t u d i 
apnencev . Poveč in i se ta p r o d močno p o v e z u j e z ilovico, k i v n e k a t e r i h 
p l a s t eh docela p r e v l a d a . Ke r je bil p r o d odložen nepos redno n a živo-
ska lno pod lago se debe l ina nasu t ine že n a k r a t k e r a z d a l j e močno 
s p r e m i n j a . T a k o je p l a s t p r o d a p r i v r t i n i S 1 n a u s t j u R ižane debe la 
12,84 m, le okrog 200 m vzhodno od tod p a le še okrog 6,57 m (S 2); 
v podobno debel i p las t i n a s t o p a p r o d t u d i p r i v r t i n i S 72 (5,69 m), k i 
je b i la z a v r t a n a n e k a k o n a sredi p r e g r a d e , k i loči Škoc j ansk i zal iv 
od m o r j a . P r i v r t in i G 15 zahodno od iz l iva R i ž a n e v m o r j e p a so 
v r t a l i v p r o d 14 m globoko in še niso p r i š l i do žive skale. 
D a tega d robno r a z g i b a n e g a re l i e fa pod n a p l a v i n o ne bo raz-
l aga t i s t ek ton iko . l ahko r azbe remo po sami povr š in i p r o d n e a k u m u -
laci je , k i se v g l a d k i povr š in i zn i žu j e p ro t i z a h o d u in jugozahodu , 
k j e r seže že pod samo morsko gladino. 
Vr t ine n a u s t j u R i ž a n e S 1, S 2, S 3, S 4, S 5, S 6, S 7, S 8, S 9 in 
S 73 z a d e v a j o ob t a p r o d že v g lob inah : 26.6 m, 25,30 m, 25,90 m, 
25.80 m, 25,10m, 25,38m, 25,10 m, 25,20 m in 24,90 m (glej k a r t o 1). 
Os t a l e v r t i ne zahodno od tod že n a samem m o r j u in t u d i p ro t i K o p r u : 
S 71, S 72, G 6, G 7, G 14 in G 18, pa šele v globini 29,65 m, 30.28 m 
28,50 m, 28,30m, 29,90 m in 28,70 m. V r t i n a G 15, k i seže od vseh opi-
san ih n a j b o l j p ro t i z a h o d u p a doseže p rod celo šele v globini 33,40 m. 
Iz tega se raz ločno pokaže , da bo g leda t i v t e j p r o d n i nasu t in i del 
ve l ikega fosi lnega v r š a j a . k i ga je nasu l a R i ž a n a . ko je tek la še n a p r e j 
p ro t i zahodu , po dolini , k i jo danes za l iva mor j e . 
S k o r a j ni dvoma , da bo g ledat i v t e m fos i lnem v r š a j u ekv iva len t 
vel ike p r o d n e a k u m u l a c i j e , k i jo u g o t a v l j a j o raz iskovalc i (2, 3) t u d i ob 
d r u g i h vel ik ih j a d r a n s k i h r e k a h , ter se p o d o b n o kot p r i nas n a d a l j u j e 
še pod morsko gladino. 
Z r a z m e r a m i d r u g o d p a se u j e m a j o t u d i debele p las t i i lovna t ih 
sedimentov, k i p r e k r i v a j o ves t a p r o d ter s e s t av l j a jo n a n o t r a n j i s t r an i 
zal ivov obsežne a k u m u l a c i j s k e ravnice . Č e p r a v so te ilovice v celoti 
zelo podobne , p a so se p r i pod robnem ogledu teh ilovic n a u s t j u 
1 Vrtanja v Koprskem zalivu je vršil Zavod za raziskavo materiala in 
konstrukcij SRS, deloma pa tudi Zavod za geoustraživalačke radove v Za-
grebu. Rezultate vr tanj Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij SRS 
nam je dal na razpolago tov. ing. Puli, ki se mu na tem mestu za prijaznost 
najlepše zahvaljujemo. 
Pri Sečovljah pa smo se poslužili rezultatov vr tanj iz obdobja med 
obema svetovnima vojnama, ki so bila izvršena po različnih kriterijih ter 
so zato samo delno uporabna. 
Rižane venda r l e p o k a z a l e raz l ike , na k a t e r e kaže p r i tem opisu 
opozori t i . 
T a k o j nad p r o d o m (A) sledi v vseli dos le j op i san ih v r t i nah okrog 
2—4111 debe l s loj (B), v k a t e r e m se h i t ro i z m e n j a v a j o peščene in ilov-
n a t e p las t i . V vseh teh p l a s t eh je vel iko o rgansk ih os tankov (lesa, 
Karta 1. V tekstu imenovane vrtine. S — vrtine Zavoda za raziskavo ma-
teriala in konstrukcij SRS; G — vrtine podjetja »Geoislrazivanja« Zagreb; 
K in VS — vrtine Geološkega zavoda v Ljubljani 
t r ave itd.), k i v p o v r h n j i šoti p o d o b n i p las t i docela p r e v l a d u j e j o . 
Z a r a d i n a k l o n a vseh teli p las t i p ro t i z a h o d u in jugozahodu , t o r e j v 
smer i nagn jenos t i s p o d a j ležečih p r o d n i h p las t i domnevamo, d a so 
p las t i , podobno kot p r o d s p o d a j , f l uv ia t i l nega p o r e k l a ter da so se 
od laga le n a k o p n e m . 
N a d temi p l a s tmi (B) sledi navzgor v p r o f i l u okrog 16—18 m 
debe la p l a s t d robnopeščen ih ilovic, k i so v g l avnem p r e c e j homogone 
(C). Razl ika med posameznimi deli te plas t i se pokaže le v množini 
polžkov ter školjk. Domnevamo, da so se odlagale te ilovice že v 
samem mor ju , čeprav puščamo dokončno odločitev še veliko podrob-
nejš im pe t rografsk im in paleontološkim anal izam. 
N a d temi ilovicami sledi na to okrog 2—3,8 m debela plast grobo-
peščenih ilovic in peskov s p r imešanimi p rodn ik i (D). Ta plas t je 
razločna le p r i v r t inah na u s t j u Rižane ter v p l i tvem mor ju zahodno 
od tod, nekako do globine 2 ali 3 m, k j e r opazu jemo v morskem dnu 
pregib prot i globljemu mor ju . V vr t inah zahodno od tega pregiba p a 
ta plas t povsem m a n j k a . 
T a seri ja i lovnatih in peščenih plast i (B, C, D) se zakl juč i z okrog 
2—3,5 m debelo p la s t jo drobnopeščenih ilovic (E), ki ses tavl ja jo ob-
režne dele mor j a in tiste dele akumulac i j ske ravnice ob Rižani, ki so 
postal i kopno šele z mel ioraci jskimi deli in se n a h a j a j o še danes pod 
morsko gladino. V ravn in i navzgor ob Rižani p a se v t e j p o v rh n j i 
plas t i h i t ro poveča množina peska in posebno na severni s t rani 
ravnine tud i p roda , ki so ga nanesli na ravnino večj i hudourn išk i po-
toki. V p r a š a n j e geneze zgorn j ih dveh plast i (D in E) smo pust i l i v 
g lavnem še odprto, čeprav govori veliko znakov za to, da se je od-
lagala plas t D na kopnem, p las t E pa v mor ju , ki je ponovno pre-
plavilo kopno površino. Pr i tem zelo opozar jamo, da se konča grobo-
peščena plas t D nekako ob pregibu, ki ga opazu jemo pod morsko 
gladino v globini 2—3 m, k j e r je po naši domnevi mor je d l je časa 
stagniralo. Plast E p a bi se odložila ob nas lednj i t ransgresi j i . Po-
drobnosti o vsem tem p a moramo prepus t i t i seveda še bodočim veliko 
podrobnejš im pe t rogra fsk im in paleontološkim raziskavam. 
Po tem opisu p rodn ih ter čez odloženih i lovnat ih ter peščenih 
plast i na us t ju Rižane ter zahodno odtod na m o r j u in tud i prot i Kopru , 
p a nas zanima še vp ra šan j e , v k a k š n e m odnosu so si ti sedimenti 
navzgor po dolini Rižane, k j e r doslej še niso bila izvršena podobna 
raz iskovanja? Pr i i skan ju odgovora na to v p r a š a n j e smo se oprl i 
p redvsem na razl ike med naklonom prodnega v r š a j a pod i lovnato 
nap lavn ino ter nagn jenos t jo d a n a š n j e akumulac i j ske ravnine ob spod-
njem toku Rižane. Rekl i smo že, da se po jav i prod na us t ju Rižane 
okrog 25—26 m pod i lovnato nap lav ino medtem ko je okrog 700 m 
zahodno od tod na odp r t em mor ju , že v globini 33,40 m. Iz tega se 
jasno pokaže velik naklon, ki ga je imela fosilna p rodna ravnina , s a j 
p a d e na razdal jo 600 oziroma 700 m za nič m a n j kot 8 m. Nagnjenost" 
recentne akumulac i j ske ravn ine ob spodnj i Rižani je veliko m a n j š a , 
s a j znaša na razda l jo 1 km le okrog 1,5—2 m. T a ugotovitev je bi la za 
nas zelo pomembna ; opozorila nas je, da po temtakem mora pr i t i p rod 
s tarejšega na s ipan j a nek j e v srednjem oziroma zgornjem delu doline 
Rižane izpod i lovnate nap lav ine na jmla j š ega dolinskega dna. 
Zato smo postali še posebno pozorni na teraso pod Dekani , k i se 
dviga na svojem sk ra jno vzhodnem koncu okrog 5 m nad d a n j o rav-
nico, prot i zahodu p a se razmeroma hi t ro zniža in potone pod njo. 
Terasa je vrezana v fliš in je čez 150 m široka. Pokr iva jo okrog 
0,3—2 m debe la p la s t p r o d a , m e d k a t e r i m je poleg p e š č e n j a k o v in 
l a p o r j e v t u d i n e k a j a p n e n c a . Po vsem tem se je še b o l j u t r d i l a do-
mneva , da bo ta p r o d v e r j e t n o ekv iva l en t p r o d n i nasu t in i , k i se n a h a j a 
n a u s t j u R i ž a n e pod okrog 25—33 m debel imi p l a s t m i peskov in ilovic. 
To m n e n j e p a se n a m je še b o l j po t rd i lo , ko smo s p r e m l j a l i t e raso 
navzgor po dolini. V ozkem de lu dol ine n a d D e k a n i je u s t r eza joča 
t e rasa samo f r a g m e n t a r n o o h r a n j e n a . Vel iko š i rša p a je v s k r a j n o 
p o v i r n e m delu dol ine pod vasmi P o d p e č in Bezovica, k j e r jo opazu -
Sl. 1. Pogled na široko akumulacijsko teraso ob zgornji Rižani. Na sredini 
slike se lepo vidi globoko erozijsko korito 
jemo na obeh s t r aneh rečnega ko r i t a (glej si. 1). Zan imivo je, k a k o 
v i š inska r az l ika med do l insk im dnom in to te raso navzgor po dol ini 
še ves čas na ra šča . T a k o je v ozkem delu dol ine nepos redno n a d D e -
k a n i okrog 6—7 m n a d do l insk im dnom, navzgor po dol ini p a t a 
r az l ika n a r a s t e na 10 in celo na 15 m. Terasa je t u d i tod, podobno ko t 
p o d D e k a n i , k j e r po tone pod recen tno a k u m u l a c i j s k o r avn ino v r e z a n a 
v živo skalo ter jo p r e k r i v a okrog 0,5—3 in debe la p l a s t p r o d a (glej 
si. 2 in 3). S to nasu t ino se p o v e z u j e j o obsežni v r š a j i , k i so posebno na 
s t rmih in visokih desnih poboč j ih zelo obsežni in p r a v t ako kot nasu -
t ina v teras i v glavni dolini , že r az r ezan i po globokih e roz i j sk ih kor i t ih . 
P r o d v v r š a j i h kot t u d i v t e ras i ses tav l j a jo v p o v i r n e m delu dol ine 
p re t ežno apnenc i , navzdo l že t a k o j v ož jem delu dol ine n a d D e k a n i 
p a v nasu t in i h i t ro p r e v l a d a j o l apo r j i in n a j r a z n o v r s t n e j š i pešče-
n j a k i , k i s e s t av l j a jo b l i ž n j a poboč ja . 
Ugotovi tev, da je t e rasa in p rod tega š i rokopoteznega n a s i p a n j a 
navzdo l po dolini R i ž a n e čeda l j e bliže d a n a š n j i s t rug i ter da p r i D e -
kani l i celo p o t o n e pod i lovnato in peščeno n a p l a v i n o , n a m je zelo 
važno opozorilo, d a bo to a k u m u l a c i j o zares poveza t i s p rodom, k i so 
ga r azkr i l e v r t i ne pod delto. R i ž a n e ter na vse j no t r an j i , j u ž n i s t r an i 
Kopr skega zal iva. 
N a v p r a š a n j e , k d a j je p r i š lo do tega n a s i p a n j a in k a j ga je po-
vzročilo smo dobil i n a j b o l j š i odgovor p r i p r a v s i s temat ičnem ogledu 
odnosa med p r a v k a r op i sano a k u m u l a c i j o in is točasnimi procesi n a 
poboč j ih . S tem v zvezi so da l a posebno hva ležne rezu l t a t e desna 
SI. 2. Značilne golice D erozijskem, koritu ob zgornji Rižani. Takoj pod prepe-
relino (A) sledi okrog 0.5—3 m debela plast proda (B), navzdol pa fliš (C) 
p o b o č j a v p o v i r n e m de lu dol ine Rižane , ki j ih ses tav l ja f l iš , v zgorn j ih 
del ih p a apnenec . 
Pokaza lo se je, d a p r e k r i v a a p n i š k i d rob i r na debelo vsa p o b o č j a 
t j a do dol inskega d n a ter se p o v e z u j e z nasu t ino v h u d o u r n i š k i h gra-
p a h ter t ud i v te ras i v g lavn i dolini , k i smo jo že opisali . Posebno 
vel iko je tega d r o b i r j a nepos redno pod a p n i š k i m i s tenami , k j e r ga je 
na š tevi ln ih k r a j i h še čez 10 m na debelo. 
Zelo dober vpogled v te debele p las t i d r o b i r j a n a m je omogočila 
okrog 15 m dolga in 10 m visoka golica n a z a h o d n e m koncu Bezovice. 
Drob i r ses tav l j a jo poveč in i 10—30 cm debel i os t rorobat i kosi a p n e n c a , 
vel iko p a je vmes t u d i b o l j d robnega g r a d i v a p a t u d i več j i 1—2 m 
debel i ska ln i b loki v t e j nasu t in i niso redki . N a več k r a j i h smo opazi l i , 
k a k o so n e k a t e r e ska le in t u d i že cele s k u p i n e ska l m e d seboj po-
vezane s t enko p l a s t j o sige. Vse to p r e k r i v a okrog 20—30 cm debe la 
p la s t p repere l ine , k i p r o d r e posebno t am, k j e r je med d r o b i r j e m m a n j 
s ipk ih delcev, še posebno globoko v tla. Ska le ob p r epe re l i n i so že 
močno iz lužene ter iz n j i h n i mogoče več r a z b r a t i p r v o t n e oblike. 
Zelo š tevi lne golice, ki n a m r a z k r i v a j o to gradivo, smo naš l i ob 
po teh in globoko za r ezan ih žlebovih, ki so poveč in i že p re reza l i to 
nasu t ino in si v r e z u j e j o svojo s t rugo v n e p r o p u s t n o f l išno podlago . 
Povsod smo opazi l i , k a k o je d rob i r robat , nepos redno pod p repe re l i no 
p a že močno izlužen. Ker smo naš l i na š tevi ln ih k r a j i h med tem dro-
b i r j e m tud i n e k a j p repe re l ine , n a m je bi la p r a v ta i z redna p repere los t 
SI. 3. Prod bolj od blizu. Lepo se pokaže, kako so nekateri prodniki samo 
delno zaobljeni 
d r o b i r j a n a povr š in i eden od g lavn ih a r g u m e n t o v za t rd i t ev , da je ta 
d rob i r zares fosi len in d a d a n e s ne n a s t a j a več. To n a m r e č i z k l j u č u j e 
to lmačenje , d a bi se vrš i lo in tenz ivne j še po l zen j e d r o b i r j a izpod sten 
v n iž je lege p o b o č i j še v d a n a š n j i dobi. 
Po vsem tem je pos ta lo jasno, da izvira t a d rob i r iz neke dobe, 
ko je bilo po lzen je g r u š č a po poboč j ih veliko i zda tne j š e kot je danes . 
I z d a t n e j š e p a je mora lo b i t i t u d i m e h a n i č n o r a z p a d a n j e žive skale , 
s a j si d r u g a č e s k o r a j ne moremo razloži t i t ako debel ih p las t i a p n i -
škega d r o b i r j a na vseh poboč j ih . S tem p a n a m je pos ta la r a z u m l j i -
ve j š a t u d i t ako abso lu tna p r e v l a d a a p n i š k e g a d r o b i r j a v v r š a j i h , k i 
se p o v e z u j e j o z nasu t ino v p r v i terasi . Nobenega d v o m a ni, da je p r a v 
ta š i rokopotezni do tok g rad iva po poboč j ih v dol ine povzroči l obrav-
n a v a n o š i rokopotezno a k u m u l a c i j o . 
N a osnovi dosedan j ega z n a n j a vemo, d a so bil i t i p o j a v i n a j b o l j 
in tenz ivni v l eden ih dobah , ko je pr i š lo z a r a d i n izk ih t e m p e r a t u r in 
pogostega n ihan j a t empera tu re okrog 0° C do intenzivnega r a z p a d a n j a 
kamenin ter tudi do solif lukcije. Ker sežejo plas t i d rob i r j a navzdol 
po pobočj ih vse do obravnavane p rve terase, se po j av l j a celo domneva, 
da je moral biti v t e j dobi tud i gozd, v kolikor je v povi rn ih delih 
doline Rižane sploh uspeval , zelo redek. Seveda moramo p r i tem pol-
zenju d rob i r j a upoš teva t i tud i dejstvo, da je polzel p r eko fliša, k i še 
posebno pospešuje solif lukcijo. 
V zvezi s to akumulac i jo p a moramo opozoriti še na ugotovitev, 
da se n a h a j a ta prod na širokih v živo skalo vrezanih policah. To 
govori za domnevo, da je potekalo istočasno s tem nas ipan jem tudi 
znatno bočno vrezovanje . Tenka plast p roda p a kaže tudi na isto-
časnost globinskega vrezovanja . Plast p roda je namreč pogosto le 
okrog 0,30—0,50 cm debela in je bila tako v sa j ob visoki vodi še vsa 
v p r emikan ju . 
Kako je vse to na s ipan j e zares svojsko p a nam kaže tud i ugoto-
vitev, da v vsej nas lednj i dobi do danes ni pr iš lo več do podobnega 
nas ipan ja . Vseskozi je p rev ladova la erozija, kot kažejo globoka erozij-
ska kori ta , ki so se skozi p rod ali drobir že globoko za jeda la v živo-
skalno podlago. Že sprot i smo opozar ja l i , kako je vrezala Rižana v 
zgornjem delu doline po t e j dobi še čez 15 m globoko erozijsko korito, 
podobne žlebove p a opazu jemo tudi ob vseh n jen ih pr i tokih v tem 
delu doline. Po t e j erozijski fazi p a ni pr iš lo samo do poglobitve dolin, 
a m p a k tud i do zadenskega p o d a l j š a n j a in do nas t anka povsem novih 
dolinic. Neka te re dolinice so se tako podal j ša le in pr ibl ižale ena drugi , 
da so ostale številne z apn i šk im drobi r jem p rek r i t e površ ine odrezane 
od viš j ih poboči j s ka te r ih se je drobir napolzel . Tud i te n a j m l a j š e 
dolinice so povečini že prerezale apn iško nasut ino in se za jedle glo-
boko v fliš, k j e r erozija za rad i slabe odpornost i kamenine še posebno 
hi t ro nap redu je . Erozi jo p a gotovo pospešu je tudi ostrorobat apn išk i 
drobir in slabo zaobljen prod , ki se pr i eroziji naval i v doline. Tega 
je bilo na jb rže ob p rv ih začetkih erozije zelo veliko. Kasneje p a je 
med prodom v strugi čedal je bo l j p rev ladoval fliš, v ka terega so si 
potoki vrezali svoja kori ta . P r ipomin jamo, da v sedanj i strugi f l išni 
p rod celo v zgornjem delu doline Rižane močno prev ladu je . Vsa ta 
dejs tva so nas še bo l j p repr iča la , da je priš lo do širokopotezne akumu-
lacije, ka te re sledovi so se nam ohranil i v p rv i terasi in na pobočj ih 
zares v zelo h ladni dobi, ko je bilo mehanično r a z p a d a n j e kamenin 
zelo intenzivno, izredno hi ter pa je bil t ud i dotok tega gradiva po 
pobočj ih v doline. Ker r az rezu je sledove tega na s ipan j a samo eno-
stavno erozijsko korito, ki je rezul ta t še ves čas t r a j a joče erozije se 
vs i l ju je domneva, da p r i p a d a nasu t ina v p rv i terasi, ki pod Dekan i 
potone pod na jmla j šo holocensko nap lav ino zadn j i ledeni dobi. ko je 
priš lo zadn j ik ra t do močnega zn ižan ja t empe ra tu r e in gozdne meje 
ter s tem do izdatne solif lukcije. D o erozije p a bi pr iš lo po tem tol-
mačen ju z nas topom tople jšega podneb ja , ko so se t la spet porasla 
z gozdom in so nehali vsi tisti procesi, ki so povzročili v p r e j šn j i dobi 
akumulac i jo . 
Sledove is točasne p r o d n e a k u m u l a c i j e p a smo naš l i t u d i v pov i r -
n e m delu dol ine Badašev ice in t u d i v do l inah ve l ik ih h u d o u r n i š k i h 
po tokov , k i p r i t e k a j o v a n j o z leve (glej si. 4). P rod , k i je r a z r e z a n in se 
n a h a j a v t e rasah , p r e i d e t u d i t u podobno ko t ob R i ž a n i navzdo l po 
dol in i pod i lovnato in peščeno n a p l a v i n o , k i n a m jo posebno bl iže 
K o p r a r a z k r i v a j o š tevi lni i zkop i za nove hiše. V a n j e p a so p r o d r l e 
t u d i š tevi lne v r t ine j užno od de l te R ižane v Š k o c j a n s k e m zal ivu in 
ob s p o d n j e m toku Badašev ice v z a l e d j u K o p r a . Zan imivo je, d a k l j u b 
SI. 4. Tudi ob zgornjem, toku Badaševice je potok že prerezal prodno nasutino 
in si vrezuje strugo v živoskalno osnovo. Živa skala (A) in prod (B) sta na 
sliki lepo vidna 
t emu, d a so š tevi lne v r t i ne dosegle ž ivoskalno osnovo, ni p r a v n o b e n a 
zade la ob p rod , a m p a k so se vseskozi vgreza le v samo i lovnato in 
peščeno nap l av ino . V o s r e d n j e m delu a k u m u l a c i j s k e r avn i ce ob spod-
n j i Badašev ic i sledi t a k o j pod površ insko p las t jo , k i jo ses tav l ja ru -
m e n o r j a v a gl ina (1—5 m), okrog 13,30—18,60 m debel s lo j s ivomodrega 
g l inas tega m u l j a . Še globl je je na to okrog 0,5—3 m debe la p la s t zelo 
t r d n e g a temnos ivega g l inas tega m u l j a , na to p a slede vse do ž ivoskalne 
osnove sivo in r j avoze lene mes toma r u m e n k a s t e ilovice, k i niso ko t 
vse kaže n ič d rugega kot p r e p e r e l i p r eos t anek ž ivoska lne podlage . Po 
vsem tem smemo domneva t i , da v dobi ve l ikega n a s i p a n j a ob Rižan i , 
Badašev ica ni imela tol iko moči . da bi p r e n a š a l a debe l p r o d še n a p r e j 
navzdo l p o dol ini in je zato n a s i p a l a v s p o d n j e m delu dol ine p ro t i 
K o p r u p r e d v s e m i lovna te sedimente , podobno kot se to d o g a j a danes . 
Bol j raz ločne sledove a k u m u l a c i j e p r o d a , čez p a ilovic in peskov, 
zas ledimo na to spe t ob D r a g o n j i , k j e r nam n u d i j o š tevi lne v r t ine p r i 
Sečovl jah dober vpogled v sestavo ta l (glej k a r t o 2). 
Og led rezu l ta tov teli v r t a n j je pokaza l , d a v p o v r h n j i h p l a s t eh 
š i roke a k u m u l a c i j s k e r a v n i n e ob s p o d n j e m toku D r a g o n j e p o p o l n o m a 
p r e v l a d u j e j o i lovnat i in peščen i sediment i , g lobl je p a sledi vse do 
ž ivoska lne pod lage p rod . M e j a med i lovnat imi in p r o d n i m i p l a s tmi tu 
n i os t ra in tud i ne p r e d s t a v l j a neke enotne r avn ine . T a k o se po j av i 
p rod , n a p r i m e r južno od Sečovel j že v globini okrog 25 m pod ilov-
na to nap lav ino , m e d t e m ko se n a h a j a vzhodno od tod celo v globini 
60 m. V r t i n a O / l , k i j e o d d a l j e n a od m o r j a le okrog 1000 m p a zadene 
n a n j v globini okrog 42,5 m. Seveda tud i sam p rod ni povsem čist, 
poveč in i se močno p r e p l e t a z ilovico, k i mes toma t u d i v debel ih p l a -
steh p o p o l n o m a p r e v l a d a . Po vsem tem je r azuml j ivo , d a debel ina 
p r o d n e a k u m u l a c i j e ob s p o d n j i D r a g o n j i od k r a j a do k r a j a zelo 
var i i ra . 
Iz opisa te a k u m u l a c i j e se dobro pokaže , da D r a g o n j a tud i v dobi 
n a j i n t e n z i v n e j š e g a n a s i p a n j a p r o d a ni p r e k r i l a z n j i m vse ravn ine , 
a m p a k je nas ipa la p rod le v bl ižini s t ruge, med tem ko je n a p l a v l j a l a 
bo l j s t r an od n j e le i lovnate in peščene sedimente . S p r e s t a v l j a n j e m 
s t ruge na eno in d r u g o s t r a n dol ine p a se je p r e s t a v l j a l a t ud i a k u m u -
lac i ja p r o d a , s tem p a je p r i š lo t u d i do znač i lne m e n j a v e i lovna t ih 
in p e š č e n i h ter p r o d n i h p las t i . T a k z n a č a j a k u m u l a c i j e p a n a m po-
j a s n j u j e t u d i v p r a š a n j e , z a k a j začen ja p r o d v t ako raz l ičn ih g lobinah. 
V zvezi z de j s tvom, da ob vsem severnem robu ravn ine , jugo-
vzhodno od Sečovel j p r o d v n a s u t i m p o p o l n o m a m a n j k a in to celo v 
v r t i nah , ki sežejo še čez 80 m globoko (1/2, 88,05 m), se v s i l j u j e do-
mneva . da je s p r e m l j a l a vse to n a s i p a n j e močna d e n u d a c i j a g r a d i v a 
s poboči j . D e n u d a c i j a je bi la močne j ša kot n a s i p a n j e D r a g o n j e ter 
zato D r a g o n j a ni p r o d r l a do obrob ja . Še docela o d p r t o p a je p r i tem 
pus t i t i v p r a š a n j e , k a k o je p r i vsem tem sodeloval rel ief , ki se n a h a j a 
danes pod nap lav ino . N a to misel smo pr i š l i p r e d v s e m ob ugotovi tvi , 
da je ž ivoskalna p o d l a g a pod n a p l a v i n o močno r a z g i b a n a in razčle-
n j e n a . Vs i l ju j e se p r e d s t a v a , da dol ina D r a g o n j e v dobi n a s i p a n j a 
p r o d a še zdaleč ni bi la t a k o š i roka kot je danes in d a so se istočasno, 
ko se je od laga l v o s r e d n j e m delu dol ine p rod , od laga l i v dol in icah na 
ob rob ju i lovnat i sediment i . Šele p r i n a d a l j n j e m n a r a š č a n j u debel ine 
na su t i ne v tem delu dol ine D r a g o n j e so p r i š l e pod n a p l a v i n o več je 
povr š ine d robno r azč l en j enega re l iefa . 
Ke r se n a m ob ob l ikah ž ivoska lnega d n a o d p i r a j o še d rug i geo-
mor fo lošk i p rob lemi je m o r d a p r a v , d a se ob tem še nekol iko zaus ta -
vimo. Ogled v r t in je pokaza l , da je n a j b l i ž j i okolici p r emogovn i šk ih 
z g r a d b v Sečovl jah n a p l a v i n e le okrog 8,70—25,14 m n a debelo, za-
hodno od tod ob D r a g o n j i p a debe l ina n a p l a v i n e p ro t i m o r j u h i t ro 
n a r a s t e na 57,70 m (vr t ina D c 100), 66 (vr t ina 69) in 94 (vr t ina 1/9) te r 
p r i v r t i n i 0/1, k i se n a h a j a že okrog 1 k m s t r a n od Sečovel j k a r n a 
112,20 m. Še h i t r e j e p a se spus t i ž ivoskalna osnova od Sečovel j p ro t i 
severu, k j e r je t ik p r e d vas jo P a d e r n a že okrog 113 m globoko (vr t ina 
21) pod i lovnato in p r o d n o nap l av ino . Južno od Sečovel j so raz-
po re j ene v r t i ne n e k a k o v t r eh pasov ih čez dolino, dve sta ob n e k d a n j i 
železnici, 10 j ih je ob sami D r a g o n j i , k i p r a v tu zav i j e z ene s t r an i 
dol ine na drugo , n a s l e d n j i h 9 vr t in , k i sežejo t u d i na jg lob l j e p a se 
Karta 2. V tekstu imenovane vrtine. Vrtanja so bila izvršena v letili 1936, 
m? in 1938 
n a h a j a okrog 300—500 m vzhodno od tod. T a k o je p r i n a j b o l j severni 
v r t in i od te s k u p i n e ž iva ska la 46 m globoko (vr t ina 11), v sosednj ih 
v r t inah , k i si slede v odda l j enos t i 150—250 m čez dol ino p ro t i j u g u p a 
v globini 88,05 m (vr t ina 1/2), (07 m (vr t ina 12), 108,33 m (vr t ina 27), 
103. 67 m (vr t ina 25), 83,45 m (vr t ina 23), 97,92 m (vr t ina 22) globoko. 
P r i v r t i n a h zahodno od teh ob D r a g o n j i p a s ledimo živi skal i od 
Sečovel j p r o t i j ugu v g lob inah 25.64 m (vr t ina 9), 45,67 m (vr t ina 8), 
60,65 m (vr t ina 7), 68,07 m (vr t ina 6), 87,21 m (vr t ina 5), 76,67 m (vr-
t ina 3), 46.60 m (vr t ina 2) in 40,60 m (vr t ina 1) in t ud i v obeh v r t i n a h 
zahodno od D r a g o n j e 98 in sosednji 97, k i se n a h a j a že nekako na 
sredi doline je živa skala le 46 in 37 m globoko. 
Iz tega opisa se razločno pokaže, kako na k r a t k e r azda l j e se 
m e n j a debel ina k v a r t a r n e nasu t ine in obenem kako močno razgibana 
je živoskalna podlaga , na ka tero so ti sedimenti odloženi. Pokaže p a se 
tudi, k a k o globoko sežejo t i sedimenti , s a j na več k r a j i h še presežejo 
globino 100 m; vr t ini 27 in 21 p a sta pr iš l i na živoskalno osnovo šele 
v globinah 108,33 m in 113 m. 
Z n a č a j re l iefa pod nap lav ino n a m dobro i lustr i ra tud i petro-
g ra f ska sestava živoskalne podlage. Iz vr t in se pokaže, kako sestav-
l j a jo h rb t e pod nap lav ino peščen jak i in l apor j i ; to ve l ja tud i za hrbte , 
k i p r e č k a j o dolino, v k o t a n j a h med n j imi p a se dosledno j av l j a fora-
meni fe rn i apnenec. V a n j se zareže v r t ina 21 pod vasjo P a d e r n a (113 m) 
in tud i vr t ine 71 (93,80 m) in 0/1 (112,20 m) zahodno od Sečovelj. Isto 
p a se pokaže tud i jugovzhodno od Sečovelj p r i v r t inah 27 in 12, k i 
p r ide jo do žive skale šele v globini 108,35 m in 107 m. Videti je torej, 
da d robna razčlenjenost rel iefa pod naplav ino ni samo rezul ta t nor-
malne površ inske h id rogra f i j e a m p a k vseh zelo zaple tenih h id rogra f -
skih razmer , k i se razvi je jo na k o n t a k t u med apnencem in vododrž-
nimi kameninami . Oči tno je, da so tu D r a g o n j a in b l ižnj i p r i tok i v s a j 
na neka te r ih k r a j i h že prerezal i p las t i f l i ša in da so dosegli apnenec, 
ki je s svojimi značilnimi lastnostmi mars ik j e prek in i l p rvotno nor-
malno površ insko h id rogra f i jo in povzročil odtok vode v apn iško 
not ranjos t . S tem v zvezi zasluži posebno pozornost vel ika k o t a n j a 
pod nap lav ino Dragon je jugovzhodno od Sečovelj, k i se širi p reko vse 
doline in je pro t i zahodu z a p r t a z okrog 50—70 m visokim obodom. 
Dno te ko t an j e ses tavl ja jo eocenski apnenci , v h rb tu na zahodni s t rani 
p a se po jav i jo l apor j i in peščenjak i , k i ses tavl ja jo tud i ves severni 
obod. Omenimo n a j še, da je debel ina p rodne nasu t ine v t e j ko tan j i 
večja, kot k je rkol i d rug je okrog Sečovelj, kot n a m to r azk r iva jo vrt ine. 
Iz vseh teli dejs tev se vs i l ju je domneva, da imamo tu morda op ravka 
s p ravo fosilno slepo dolino Dragon je . Dokončno sodbo o tem p a pre-
puščamo še veliko podrobne jš im raz i skavam in v r t an j em, k i bodo 
dokončno ovrgle možnost, da se skozi imenovani hrbe t pod d a n a š n j o 
naplavino, k i zap i ra ko tan jo prot i zahodu, vendar le k j e ne p reb i j a 
ožja dolina. 
Iz opisa sestave akumulac i j skega grad iva in živoskalne podlage 
ob spodn jem toku D r a g o n j e se to re j p r a v dobro pokaže, kako je živo-
skalno dno močno razgibano in kako sledi nad n j i m povsod prod, 
navzgor p a vse do v rha i lovnati in peščeni sedimenti. T a s t r a t ig ra f i j a 
se v celoti u j e m a z razmerami ob Rižani in kaže, da bo gledati v tem 
n a s i p a n j u sledove istodobne akumulac i je . Po tem to lmačenju bi se 
odlagal p rod v zadn j i ledeni dobi, ko je bil dotok gradiva po pobočj ih 
v doline še posebno močan. Peščeni in i lovnati sedimenti p a bi izvirali 
iz sledeče dobe, ko je priš lo do dviga t empera tu re in do t a l j e n j a ve-
l ikih ledenikov ter s tem do hi t rega dv igan ja morske gladine. 
O d p r t o os t a j a samo v p r a š a n j e p r o d a v n a j g l o b l j i h del ih a k u m u -
lac i j ske r avn ine ob D r a g o n j i . Glob ine 113 m pod vas jo P a d e r n a in 
108 m jugovzhodno od Sečovel j p r e sega jo n a m r e č nivo wi i rmske re-
gres i je in t ako z erozivno in a k u m u l a c i j s k o sposobnos t jo t a k r a t n i h r e k 
tega p r o d a ne moremo tolmači t i . Morda bo r az l aga t i to l ikšno globino 
p r o d a z loka ln im g r e z a n j e m d n a ob s p o d n j i D r a g o n j i , možno p a je 
tud i , da p r i p a d a p r o d v n a j g l o b l j i h del ih v območ ju k o t a n j r i šk i a l i 
p a celo še s ta re j š i ledeni dobi, ko je segla m o r s k a g l a d i n a še z n a t n o 
i 
SI. 5. Akumulacijska terasa pod Kaštabono ob zgornjem toku Dragonje. 
Takoj pod preperelino (A) se nahaja tudi tu okrog 2 m debela plast proda 
(B), pod njo pa sledi fliš (C), D katerega je Dragonja D tem delu doline že 
globoko vrezala svojo strugo 
niže od wi i rmske. Po t e m t o l m a č e n j u b i bilo ž ivoskalno dno pod na-
p l a v i n o izde lano že v r i šk i l edeni dobi. D o k o n č n o besedo o vsem tem 
p a m o r a m o p r e p u s t i t i še vel iko p o d r o b n e j š i r az i skav i s amih sedimen-
tov in t u d i oblik ž ivoska lnega dna . 
Kot ob R ižan i in Badašev ic i se p o j a v i j o t u d i ob D r a g o n j i v s red-
n j e m in z g o r n j e m de lu dol ine p r o d n e terase , k i so v s r e d n j e m delu 
dol ine le 2—4 m nad i lovnato d a n j o ravnico , navzgor po dol ini p a se 
v i š inska r az l i ka p o v e č a n a 5 in celo n a 10 m (glej si. 5). S k o r a j ne 
more b i t i dvoma, da je p r o d v teh t e r a sah ekv iva l en t onemu, k i se 
n a h a j a v s p o d n j e m delu dol ine D r a g o n j e p o d debe l imi p l a s tmi ilovic. 
V ve l ikem se t o r e j ugotovi tve v K o p r s k e m P r i m o r j u p o p o l n o m a 
u j e m a j o z ugo tov l j en imi r a z m e r a m i d rugod ob J a d r a n u (3). T u d i tu se 
je pokaza lo , k a k o vel iki l edenodobni v r š a j i p r e k r i v a j o ž ivoska lna d n a 
ve l ik ih v živo skalo v r e z a n i h dol in in k a k o po tone jo pod morsko gla-
dino. P o k a ž e p a se tudi , k a k o p r e k r i v a j o p rod , k i ses tav l ja te v r ša j e , 
v s p o d n j i h del ih dolin in ob m o r s k i h za l iv ih debele p las t i i lovnat ih in 
peščen ih sedimentov. 
A k u m u l a c i j a je bi la to re j v dobi regres i je m o r j a sp lošen p o j a v . 
O tem nas je p r e p r i č a l t u d i ogled a k u m u l a c i j s k e g a g r a d i v a v k r a j š i h 
do l inah in dol in icah, ki teko danes d i r e k t n o v m o r j e in p a n a s t rmih 
s t enah k l i fov , k j e r je na n e k a t e r i h mest ih i s todobnega d r o b i r j a tudi 
po več me t rov n a debelo. 
SI. 6. Ena od tipičnih obviselih dolinic na obali med Izolo in Strunjanom. 
Abrazija je že toliko napredovala, da je spodjedla akumulacijsko gradivo 
in se zajedla v zivoskalno podlago 
R a z i s k o v a n j e teh k r a j š i h dol in je pokaza lo , d a so poveč in i na 
debelo z a p o l n j e n e s sediment i , k i i zv i r a jo iz f l i šn ih poboči j . Zanimivo 
je, k a k o je v t em g rad ivu poleg debe le j š ih k a m e n i n s k i h kosov iz redno 
vel iko t u d i pe ščen ih in i lovna t ih delcev, k i s k o r a j docela p r e v l a d u j e j o . 
Posebno p r i po tok ih med A n k a r a n o m in Debe l im r t i čem se je po-
kazalo , k a k o d robne j še g rad ivo močno p r e v l a d u j e te r ses tav l ja ob-
sežne t e r zelo s t rme v r š a j e , k i sežejo vse do p o v i r n i h delov dolin. 
Sledove tega n a s i p a n j a p a smo naš l i t u d i v m a n j š i h do l in icah med 
K o p r o m in Izolo in še n a p r e j n a z a h o d u p ro t i P i r a n u , ter P i r a n s k e m u 
zal ivu, t oda samo n a severni in vzhodn i s t rani , k i jo ses tav l ja fl iš. 
D a n e s so ti v r š a j i že fosi lni! V a n j e so zareza l i h u d o u r n i k i g loboka 
kor i ta , ob m o r j u p a j ih s p o d j e d a a b r a z i j a , t ako da se s p r e c e j s t rmo 
s topn jo , k i je t u d i do 10 m visoka, d v i g a j o iznad morske g lad ine . V ne-
k a t e r i h p r i m e r i h je a b r a z i j a že tol iko n a p r e d o v a l a , d a ni s p o d j e d l a 
samo a k u m u l a c i j s k e g a g r a d i v a iz p re t ek l e dobe, a m p a k se je že glo-
boko zagr iz la v samo živo skalo in da so dol inice z a k u m u l a c i j s k i m 
g rad ivom v red obvisele. Vode, k i se zb i r a jo v teh do l in icah p a d a j o 
v obl iki p r a v i h m a n j š i h s lapov p ro t i m o r j u . Posebno lepe p r i m e r e t a k o 
obvisel ih dol inic smo opazova l i med Izolo in S t r u n j a n o m (glej 
si. 6 in 7). 
T a m p a . k j e r so po točk i le nekol iko močne j š i in še ves čas nas ip -
l je jo , kot na p r i m e r p r i A n k a r a n u in N i k o l a j u , s t a re j š i v r ša j i , podobno 
SI. 7. Skupina obviselih dolinic med Izolo in Strunjanom 
kot p r i R ižan i in D r a g o n j i , po tone jo pod n a j m l a j š o nap l av ino . Zato 
so s t a re j š i v r š a j i globoko r az rezan i le v zgo rn j i h del ih dolin, navzdo l 
ob po tok ih p a p o s t a j a j o kor i t a vedno p l i t v e j š a in so n a k r a j u , k j e r 
s t a re j š i v r š a j i po tone jo pod n a j m l a j š o n a p l a v i n o le še p l i tve s t ruge, 
k i se p r e s t a v l j a j o ob v sak i visoki vodi. To raz ločno kaže , da je seglo 
s t a re j še n a s i p a n j e vzdolž vseh dol in t j a do pov i r i j , n a j m l a j š a a k u m u -
lac i j a p a je za j e l a le s p o d n j e dele nepos redno ob m o r j u . V zgorn j ih 
delili dol in p r e v l a d u j e danes erozi ja , k i je izde la la dos le j še čez 10 m 
globoka e roz i j ska kor i t a . Ugotovi tve v teh dol in icah se t o r e j docela 
u j e m a j o z d o g n a n j i v g l avn ih do l inah v K o p r s k e m P r i m o r j u in s k o r a j 
ni dvoma, d a i zv i ra jo t u d i ti s ledovi ve l ikega n a s i p a n j a iz z a d n j e le-
dene dobe, ko se je m o r s k a g l a d i n a močno zniža la . E r o z i j a v zgorn j ih 
del ih dol in in a k u m u l a c i j a v r ah lo n a g n j e n i h r a v n i c a h nepos redno ob 
m o r j u p a je iz sledeče holocenske dobe. 
Iz dobe vel ike regres i je m o r j a p a so očitno t u d i debele p las t i d ro-
b i r j a , k i so se ohran i le n a š tev i ln ih s t rmih k l i f i h m e d K o p r o m in 
Sečovl jami . Imen i tne golice, k i j i h je us tva r i l a r e c e n t n a a b r a z i j a in 
globoki žlebovi, k i sežejo vse do v r h a s t rmih k l i fov , so t a d rob i r n a 
š i roko r azk r i l i te r n a m omogočil i imen i t en vpogled v sestavo g r a d i v a 
kot t u d i vodi lne procese v dobi n a s t a j a n j a tega d r o b i r j a in p r e d n jo . 
P r i ogledu tega g r a d i v a se je pokaza lo , da je n j e g o v a ses tava zelo 
zav i sna od sestave f l iša , k i ses tav l ja k l i f . T a m , k j e r je v f l i šu m a n j 
SI. 8. V drobirju nad recentnim klifom so dobro vidni debeli apniški bloki. 
Opozorimo naj tudi na debelo skalo, neposredno pod klifom. ki je šele pred 
nedavnim zdrsela navzdol. Po podobni poti so prišli v morje tudi ostali bloki, 
ki jih vidimo na sliki 
a p n e n i h p las t i j e t ud i pobočno g r a d i v o poveč in i b o l j d robno. D r u g o d 
spet , kot n a p r i m e r n a obeh s t r aneh v r h a Ronek , k j e r je to fosilno 
g r ad ivo še posebno lepo o h r a n j e n o , p a so z a r a d i debe l ih vložkov 
a p n e n c a v f l i šu med d r o b i r j e m t u d i po več me t rov debel i ska ln i bloki 
(glej si. 8). Po leg debe le j š ih b lokov in kosov d r o b i r j a p a se s t av l j a jo 
ta pobočn i ma te r i a l t u d i ve l ike množ ine bo l j d r o b n e g a g rad iva , ne 
m a n j k a p a vmes t u d i p r a v f i n ih peščen ih in i lovna t ih delcev. Se več, 
p o d č r t a t i moramo, da je t eh delcev n a n e k a t e r i h k r a j i h še posebno 
vel iko; posebno p ro t i v r h u p r o f i l o v množ ina i lovna t ih in peščenih 
de lcev v g r a d i v u močno na ras te . 
Ves t a fosi lni d rob i r p r e k r i v a do 40 cm debe la p l a s t p repe re l ine , 
k i po leg močno iz luženih skal , k i g l eda jo n a površ ino raz ločno kaže , 
d a je ta m a t e r i a l že dolgo časa i zpos t av l j en i z p o d n e b n i m si lam. T u d i 
vel iko množ ino d robn ih delcev v p o v r h n j i p las t i nepos redno pod p re -
pere l ino delno to lmač imo z n a k n a d n i m r a z p a d a n j e m k a m e n i n s k i h 
kosov. 
P o d r o b e n ogled r a z p r o s t r a n j e n o s t i tega g r a d i v a je pokaza l , d a je 
p r e k r i v a l p rvo tno s k o r a j vse visoke k l i f e v K o p r s k e m P r i m o r j u . Ven 
so gledale samo n e k a t e r e n a j b o l j t r d n e stene, k i j i h m e h a n i č n o raz -
p a d a n j e k a m e n i n in d e n u d a c i j a v dobi n a s t a j a n j a tega g r a d i v a n i 
z a j e l a v tol iki meri . Vse to se n a j l e p š e p o k a ž e tam, k j e r je o h r a n j e n 
ta m a t e r i a l v več j ih z a p l a t a h , kot na p r i m e r zahodno od v r h a Ronek 
SI. 9. Tako veličastne stene opazujemo zahodno od orha Ronek nad Strunja-
nom. Dobro so vidne sklenjene zaplate travne vegetacije, ki prekriva plei-
stocenski drobir in sežejo na sredini slike skoraj vzdolž vse strmine (1). 
Vegetacija je prekinjena tu le neposredno nad obalo, kjer opazujemo v steni 
strmejši pregib, pravi recentni klif (2). Stene nad tem klifom so povečini 
gole zaradi linearno tekoče vode, ki je na strmih stenah še posebno uspešna 
(3). Pozornost vzbujajo zelo globoki in številni žlebovi 
p r i S t r u n j a n u in n a n e k a t e r i h k r a j i h p ro t i P i r a n u ter t u d i pod »Formo 
vivo« n a d novim c a m p i n g o m v Luc i j i (glej si. 9). 
P r i ogledu tal , n a k a t e r e je bilo odloženo to grad ivo , smo pos ta l i 
pozorn i n a to, k a k o z a p o l n j u j e t a d rob i r š tevi lne globoke žlebove, te r 
se k a r p r e k o h rb tov m e d n j i m i p o v e z u j e j o m e d seboj v sk len jene s labo 
r a z g i b a n e povr š ine (glej si. 10 in 11). T a d rob i r je t o r e j p r e k r i l r e l i e fne 
oblike, k i kaže jo , d a so bili klif i že p r e d tem m e h a n i č n i m r a z p a d a n j e m 
p o d o b n o ko t danes močno raz rezan i . T a d r o b n a raz rezanos t sten, k i so 
m e d K o p r o m in Por to rožem visoke še čez 50 in 60 m, je kot vemo tesno 
povezana z recen tno abraz i jo , k i i z p o d j e d a stene ter u s t v a r j a s tem n a 
slabo o d p o r n i h k a m e n i n a h ugodne pogoje za usade in tud i uč inkovi to 
u v e l j a v l j a n j e l inearno tekoče vode. Zato domnevamo, da bo tud i 
d robno razč len jenos t k l i fov pod op i san imi debel imi p l a s t m i d r o b i r j a 
r az l aga t i n a podoben nač in . Ta d r o b n a razč len jenos t teh s t rmih sten 
n a m r e č ne d o v o l j u j e t o lmačen j a , da b i n a m bi la v n j i h o h r a n j e n a 
poboč ja n e k d a n j i h dolin, k i bi j ih doseglo m o r j e šele po holocenski 
t ransgres i j i . 
SI. 10. Poraščene stene pri Strunjanu. Opozarjamo na globoke žlebove pod 
rušo, ki so zapolnjeni z drobirjem in v recentnem klifu dobro razkriti ([). 
Instruktivni pa so tudi globoki recentni žlebovi na obeh straneh slike 
Vse t o r e j govori za to, d a je m o r j e obl ikovalo s t rme k l i f e že p r e d 
dobo in t enz ivnega m e h a n i č n e g a r a z p a d a n j a k a m e n i n , ko so pos ta l i 
k l i f i fos i lni t e r so se p r e k r i l i z debe l imi p l a s tmi d r o b i r j a . Nobenega 
d v o m a ni, d a so bil i k l i f i v dobi , ko je n a s t a j a l t a d robi r , izven f u n k -
ci je in d a se je t e d a j m o r j e umakn i lo . D r u g a č e si s k o r a j ne moremo 
p r e d s t a v l j a t i t a k o debel ih p l a s t i d r o b i r j a in s k o r a j p o p o l n e p r e k i n i t v e 
d e l o v a n j a l inea rno tekočih voda , k i so za recen tno p r e o b l i k o v a n j e 
v isokih k l i fov t a k o pomembne . Proces i p loskovne d e n u d a c i j e so bili 
v t e j dobi odloči lni p reob l ikova ln i f a k t o r . Zelo m o r a m o podč r t a t i , d a 
so bil i domnevno vsi t i proces i z a r a d i iz redno s t rmih sten, k i j ih je 
us tva r i l a a b r a z i j a v p r e d h o d n i dobi , še posebno in tenz ivni . Po vse j 
ve r j e tnos t i bo p r a v s t em raz lož i t i de js tvo , da je t u tol iko fosi lnega 
d r o b i r j a kot n i k j e r d r u g j e v b l i ž n j e m za l ed ju K o p r s k e g a P r i m o r j a . 
Vse te ugotovi tve so zelo pomembne , s a j n a m povedo, d a je gla-
d i n a m o r j a t ud i p r i nas t ekom k v a r t a r j a močno ni l ia la in da so s t rmi 
k l i f i že zelo s tar i ter niso samo rezu l t a t z a d n j e g a u d o r a m o r j a v r ečne 
dol ine K o p r s k e g a P r i m o r j a . To t o r e j n a s p r o t u j e s t a r e m u to lmačen ju , 
k i je videlo v p o t o p l j e n i h do l i nah samo sled t r a j n e g a g r e z a n j a obale. 
Jasno se je n a m r e č pokaza lo , k a k o se je m o r j e iz s p o d n j i h delov 
dol in K o p r s k e g a P r i m o r j a obdobno umakn i lo , k a k o so posta l i k l i f i fo~ 
SI. 11. Z drobirjem zapolnjeni žlebovi (1) in recentni žleb od blizu (2). 
Iz slike se dobro pokaže, kako različno debel drobir zapolnjuje fosilne žlebove 
silni in se p rek r i l i z d r o b i r j e m in k a k o je t emu u m i k u m o r j a s ledi la 
p o n o v n a t ransgres i j a . 
Za rad i t ako k o m p l e k s n e oh ran j enos t i sledov, k i so j i h zapus t i l i 
procesi v dobi regres i je m o r j a na pobočj ih , k l i f i h in v do l inah se je 
še p o d k r e p i l a misel, k i jo d o k a z u j e j o tud i že posamezn i e lement i sami, 
d a je pr i š lo do te t r ansgres i j e po z a d n j i ledeni dobi . S tem je t ud i za 
K o p r s k o P r i m o r j e d o k a z a n a ve l ika regres i j a m o r j a v z a d n j i ledeni 
dobi , ki je ugo tov l j ena ob vseh svetovnih m o r j i h te r s ta z n jo r a č u n a l a 
že Mel ik (12) in R a k o v e c (10) ko t z dokončno dognano s tvar jo . Po t e j 
r az l ag i bi p r i š lo do z a d n j e g a dv iga g l ad ine m o r j a šele po u m i k u 
w i i r m s k i h k o n t i n e n t a l n i h in v isokogorskih ledenikov. Sledovi s t a re j -
šega visokega s t a n j a m o r j a p a b i izviral i domnevno iz r i ško-wi i rmske 
med ledene dobe. 
P r i š t u d i j u pos twi i rmske t r ansg res i j e p a se n ismo zaus tav i l i samo 
p r i t eh sp lošn ih ugotovi tvah, a m p a k smo p o d r o b n o ogledal i t ud i sle-
dove, k i j ih je zapus t i l a t a t r ansg re s i j a po v i šku , k i ga je dosegla p o 
v s e j ve r je tnos t i že okrog leta 6000 p r e d našo ero (13). Pozne j e se j e 
g l ad ina m o r j a spet zn iža la in p r i š tevi ln ih sledečih n i h a n j i h n i več 
dosegla p r v o t n e višine. 
Vsa ta n i h a n j a so zapus t i l a dve p r a v izrazi t i terasi , k i sta ugotov-
l j en i dos le j ob vsem Sredozemskem mor ju p a t u d i ob d r u g i h svetov-
Sl. 12. Ob južni obali Piranskega zaliva je recentna ierasa pogosto prav 
široka. Širino te terase nam ob oseki dobro ilustrirajo trši deli apnenca, ki 
jih abrazija še ni utegnila povsem odstraniti in gledajo iz vode 
n ih m o r j i h zmern ih geogra f sk ih š ir in. P r v a t e rasa se n a h a j a okrog 
2—3 m pod d a n a š n j o g lad ino m o r j a in jo p o v e z u j e j o z dv igom m o r j a 
po g r ško r imsk i dobi, d r u g a p a je p r a v za tol iko nad g lad ino in p r e d -
s t av l j a po d o s e d a n j e m t o l m a č e n j u sledove n a j v i š j e g a s t a n j a m o r j a p o 
z a d n j i ledeni dobi. 
Ti dve te ras i smo ugotovi l i t u d i ob naš i obali . Teraso, ki se n a h a j a 
2—3 m pod morsko g lad ino l a h k o s p r e m l j a m o vzdolž vse obale. Iz 
globine 2—3 m, k j e r se z b o l j ali m a n j izrazi to ježo oz i roma s t a r im 
k l i f o m spus t i v večje globine, se p ro t i d a n a š n j e m u k o p n e m u te rasa 
počas i dv iga in seže vse do pod s t r m i h sten, ki j ih a b r a z i j a še ves čas 
ob l iku je . To n a m je bilo n a j b o l j š e opozorilo, d a je t e rasa še ves čas 
v p r a v ž i v a h n e m n a s t a j a n j u . 
P r i u g o t a v l j a n j u razsežnost i te t e rase smo se pos luževal i čolna in 
v rv i s svinčnico. Upoš teva l i p a smo t u d i ba rvo morske vode. M e r j e n j a 
in o p a z o v a n j a so n a m r e č p o k a z a l a , da je m o r j e na teras i svetlozelene 
ali r j a v o r u m e n e ba rve , t a k o j ob p reg ibu te t e rase p ro t i g lob l jemu 
m o r j u p a pos tane b a r v a h i t ro t emnoze lena oz i roma modra . 
Og led te terase je pokaza l , da je n a j l e p š e r azv i t a na a p n e n c u , k i 
se p o j a v i v K o p r s k e m P r i m o r j u le p r i Izoli in na j u ž n i s t r an i P i r a n -
skega zal iva . Tu ni lepo r a z k r i t a samo p o v r š i n a terase, a m p a k t u d i 
s ta r i p o t o p l j e n i kl i f . Te ra sa je r a z m e r o m a ozka , s a j n i k j e r ne preseže 
š i r ine 10 m ; na jpogos t e j e p a je le 1—5 m š i roka (glej si. 12 in 13). 
SI. 15. Najbolj pogosto je recentna terasa prav ozka, podobno kot jo vidimo 
na sliki pod vodo (1) 
Veliko š i rša p a je ta t e rasa v f l išu , k i v K o p r s k e m P r i m o r j u t ako -
rekoč p o p o l n o m a p r e v l a d u j e . N a s k r a j n o z a h o d n e m koncu Debe lega 
r t iča je še čez 50 m š i roka (glej si. 14 in 15). O d tu p a j i l ahko s ledimo 
tud i p ro t i A n k a r a n u ; zelo iz raz i ta p a je t ud i zahodno od Izole prot i 
v r h u R o n e k u in v P i r a n s k e m zal ivu pod »Formo vivo«, j užno od 
Luci je . Povsod tod je t e rasa p o v p r e č n o 15—30 m š i roka , te r je živo-
ska lna osnova lepo r a z k r i t a le 10—20 m s t r an od obale, m e d t e m ko jo 
bo l j s t r a n dosledno p r e k r i v a p l a s t d r o b i r j a , k i ses tav l ja t ud i ježo 
oz i roma klif te te rase p ro t i g lob l jemu m o r j u (glej si. 16). 
N a več k r a j i h p a smo l ahko celo kons ta t i ra l i , d a ses tav l ja obrav-
n a v a n o te raso i zk l jučno samo a k u m u l a c i j s k o g rad ivo in da se ž iva 
ska la sp loh ne p o k a ž e več na povr š in i (glej si. 17). T u d i v teh p r i m e r i h 
se spus t i t e rasa v globini 2—3 m s p r e c e j iz raz i to ježo p ro t i g lob l j emu 
m o r j u , m e d t e m ko se p ro t i obal i počas i dv iga ter se nepos redno ob 
s t rmih s t enah dv igne iznad vodne g ladine . T a k z n a č a j i m a t e rasa 
p r e d v s e m pod zelo s t rmimi in visokimi s tenami , k j e r a b r a z i j a ne more 
sprot i ods t ran i t i vsega a k u m u l a c i j s k e g a g rad iva , ki je nas t a l p r i raz-
p a d a n j u sten ali p a so ga nanes l i hudourn ik i . Posebno lep i p r imer i 
t ake te rase so med S t r u n j a n o m in P i r anom. Podobne sestave pa je 
kot vse k a ž e tud i u s t r eza joča t e rasa med K o p r o m in Izolo ter t u d i med 
P i r a n o m in Por torožem. Ši r ina te te rase znaša v teh p r imer i l i okrog 
10—25 m. 
P r e c e j š i r ša p a je a k u m u l a c i j s k a te rasa t am, k j e r se iz l iva jo v 
m o r j e m a n j š i po toki in še posebno t am, k j e r p r i t e k a j o v zal ive g lavne 
SI. 14. Sliko smo posneli na skrajno zahodnem koncu Debelega rtiča in nam 
dobro ilustrira širino recentne terase. Tu je terasa vrezana v fliš in je še 
čez 50 m široka 
r eke K o p r s k e g a P r i m o r j a R ižana , Badešev ica in D r a g o n j a . Že na 
avs t r i j sk i specia lki 1 : 75.000 se lepo pokaže , k a k o b l izu s k u p a j sta 
izobat i 2 in 5 m. Nobenega d v o m a ni, da bo p r a v tu i ska t i sled s ta rega 
fos i lnega k l i f a , k i je p r i š e l p r i n a s l e d n j i t r ansgres i j i p o d vodo. Iz 
p o t e k a teh dveh izobat v id imo, k a k o zavzema t a t e rasa vso n o t r a n j o 
s t r a n K o p r s k e g a zal iva, k j e r je 0,5—2 k m ši roka. I z r edno šir ino p a 
zavzema tud i p r i Izoli in S t r u n j a n u in še posebno n a n o t r a n j i s t ran i 
P i r a n s k e g a zal iva . I z r edno lepo se p o k a ž e to t u d i na n a s p r o t n i s t r an i 
T r ž a š k e g a za l iva ob š iroki del t i Soče in t ud i ob d r u g i h r e k a h zahodno 
od n je . Povsod tod sta izobat i 2 in 5 m p r a v bl izu s k u p a j . 
Po t em opisu terase in ob ugotovi tv i , k a k o zakoni to s p r e m l j a vso 
našo obalo ter d a j i l ahko s ledimo tud i na n a s p r o t n i s t r an i T r ž a š k e g a 
za l iva n a m p reos t ane še v p r a š a n j e , k a j je povzroči lo n a s t a n e k te 
terase in ko l ik šna je n j e n a s taros t? 
P r i r e š e v a n j u tega v p r a š a n j a je videt i posebno p o m e m b e n kl i f , 
s k a t e r i m se spus t i t e rasa p ro t i g lob l jemu m o r j u . Z a č e n j a n e k a k o v 
globini 1—3 m in se spus t i na to s t rmo, v obl iki 2—3 m visoke s t o p n j e 
v globino. Pod tem k l i f o m smo opazova l i na več k r a j i h u r a v n j e n o živo-
ska lno površ ino , k i je poveč in i p r e k r i t a z a k u m u l a c i j s k i m g rad ivom. 
D o m n e v a m o , da je n a s t a l a t a u r a v n j e n a pov r š ina pod k l i f o m istočasno 
kot sam kl i f . To pa se je moglo d o g a j a t i le v dobi , ko je b i la morska 
g l ad ina za okrog 2—3 m pod d a n a š n j o . Šele nov dvig morske g lad ine 
SI. 15. Izdatnost abrazije na zahodnem koncu Debelega rtiča nam dobro 
ilustrira obviselo drevo, ki stoji na 15 m visoki terasi 
za okrog 2—3 m je t a proces p rek in i l . D e l o v a n j e in tenz ivne a b r a z i j e 
se je p res tav i lo navzgor p r a v za toliko, kol ikor je zna ša l dvig morske 
g ladine . V t e j v iš ini je zače la n a s t a j a t i nova a b r a z i j s k a te rasa , za 
ka t e ro smo že rekli , d a se iz globine 2—3 m p r a v počas i dv iga p ro t i 
r ecen tn im k l i f o m ter smo jo že p o d r o b n e j e opisali . 
V zvezi z z n a č a j e m t ransgres i j e , k i je omogočila n a s t a n e k te zgor-
n j e terase, se mi zdi posebno važno opozori t i , da je terasa posebno 
š i roka v g lob inah med 0,5 in 1.5 m. To k a ž e na to, da je p o t e k a l dv ig 
morske g l ad ine v p r v i f a z i r a z m e r o m a hi t ro , v g lob inah med 0,5 in 
1,5 m p a vel iko počasne je . M o r d a bo p r a v s t em razloži t i t u d i dejs tvo, 
da z a č e n j a t a t e rasa v s labo o d p o r n e m f l i šu že v globini 2—3 m, na 
a p n e n c u p a šele okrog 0,5—1 m pod vodo. 
O zvezi med to te raso in dv igom morske g lad ine t e r o n j e n i s ta-
rosti , p a smo zvedeli še več p r i p r a v p o d r o b n e m ogledu zveze med 
to teraso in š tevi ln imi an t i čn imi sledovi, k i so dos le j n a j b o l j e p roučen i 
v S imonovem zal ivu p r i Izoli, k j e r je obs ta ja lo v t e j dobi m a n j š e 
p r i s t an i š če (15). Sledovi tega p r i s t a n i š č a so imeni tno o h r a n j e n i ter so 
n a m s k u p a j z mor fo lošk imi sledovi n a obrež ju dob ra osnova za naša 
r a z m o t r i v a n j a . 
S a m zal iv je nas ta l n a s t iku med a p n e n c e m in f l i šem: a p n e n c i 
s e s t av l j a jo vzhodno s t ran , f l i š p a zahodno in južno . O b r e ž j e n a 
vzhodn i in j užn i s t r an i je r a z m e r o m a nizko, s a j se dv iga le 2—3 m n a d 
morsko gladino, n a zahodu p a o p a z u j e m o do 15 m visok k l i f , k i p r i -
č e n j a n e k a k o p r i poč i tn i škem d o m u v S imonovem zal ivu. 
SI. 16. Tam. kjer je abrazija še posebno izdatna in stene niso previsoke, lahko 
morje sproti odstrani ves drobir, ki se je naletel iz njih ali pa je nastal pri 
močni abraziji. Na takih krajih lahko sledimo živi skali tudi po več 10 m 
stran od recentnega klif a. 
Po an t i čn i dobi se je zal iv zelo razš i r i l , s a j s to j i jo os t ank i z g r a d b 
iz te dobe n a vzhodn i s t r an i za l iva nepos redno v vodi , m e d t e m ko je 
valolom celo okrog 10 m s t r a n od obale. O k r o g 15 m s t r a n od ob rež j a 
p a je t ud i pomol na zahodn i s t r an i za l iva , k i je m o r a l b i t i v ant ični 
dobi nepos redno ob bregu . Valo lom in pomol s ta docela p o d vodo, k a r 
n a m je n a j b o l j zgovoren dokaz , d a je p r i š lo v z p o r e d n o s procesi a b r a -
zi je in s š i r j e n j e m za l iva t u d i do dv iga morske g l ad ine v s a j za 
okrog 2 m. 
Po vsem tem p a nas je zan ima lo še v p r a š a n j e , k a k š n e sledove je 
z apus t i l t a dv ig morske g l ad ine v s amem ž ivoska lnem obodu Simo-
novega za l iva . P r i tem smo se n a j p r e j zaus tav i l i p r i t e ras i n a a p n e n c u 
n a vzhodn i s t r an i tega za l iva . T e r a s a je okrog 0,50—1 m p o d vodo ter 
je okrog 0,5—3 m š i roka . P ro t i k o p n e m u jo o m e j u j e izrazi t , č e p r a v ne 
posebno visok kl i f . k i je n a j b o l j pogosto le 0,40—1 m visok. P ro t i 
g lob l j emu m o r j u se spus t i t e rasa z izrazi to, okrog 2 m visoko s topn jo , 
vse do ž ivoska lnega d n a , k i ga poveč in i p r e k r i v a d rob i r . P r a v n a t em 
d n u s toj i t u d i valolom, k i je d a n e s docela pod vodo. Č e bi se zn iža la 
g l ad ina m o r j a samo za 1 m, b i valolom in t e rasa zope t pog leda la iz 
vode in m o r j e bi spe t p lu ska lo ob klif p o d n jo . Vse to n a m je bilo 
j a sno opozorilo, d a je o b r a v n a v a n a te rasa p r a v m l a d a in da je n a s t a l a 
n a j b r ž poveč in i šele po an t i čn i dobi, ko se je dv ign i la g l ad ina m o r j a 
SI. 17. Tako debel drobir seže na številnih krajih tudi pod morje in sestavlja 
prvo podvodno teraso 
n a j m a n j za 2 m, kot moremo sk l epa t i iz odnosa p r i s t a n i š k i h z g r a d b 
do g lad ine m o r j a . 
Podobno t o l m a č e n j e n a m omogoča t u d i i s todobni pomol n a za-
hodn i s t r an i zal iva, k j e r je ob rež j e v f l i šu . Pomol , k i je bi l v an t i čn i 
dobi povezan s k o p n i m se n a h a j a danes okrog 15 m s t r a n od b rega in 
okrog 0,5—1 m pod vodo. M o r j e med k o p n i m in pomolom je le p l i tvo 
in s k o r a j ne preseže globine 1 in 1,5 m. P r a v p r i pomolu p a p o s t a n e 
h i t ro g lobl je in ž ivoskalno dno, k i je p r i pomolu p r e k r i t o z a k u m u l a -
c i j sk im grad ivom, se v obl iki p r a v e okrog 1,5—2 m visoke s t o p n j e 
spus t i p ro t i globini. O č i t n o je, d a bo v t e j s t o p n j i g leda t i s taro an t i čno 
obalo, v živo skalo v rezan i pa l ic i med pomolom in r ecen tn im k l i fom 
p a delo abraz i j e , do k a t e r e je p r i š lo p o dv igu g lad ine m o r j a . 
Po vsem tem s k o r a j n i dvoma , d a je t a t e rasa , k i se n a h a j a okrog 
2—3 m pod morsko g ladino, v g l avnem pos led ica dv iga morske g lad ine 
v z a d n j i h dveh t isočlet j ih . Sp lošna š i r ina in razvi tos t te te rase n a m 
zgovorno p r i č a o vel ikih mor fo lo šk ih s p r e m e m b a h , k i j i h je povzroči la 
ta t r ansgres i j a . P r i tem ne mis l imo samo na vel ike u č i n k e a b r a z i j e 
v ž ivoska ln i obali , a m p a k še ve l iko b o l j na s p r e m e m b e ob p l i t v ih 
a k u m u l a c i j s k i h r a v n i c a h n a n o t r a n j i s t r an i zalivov, k j e r so pr i š le pod 
vodo obsežne površ ine , k i so bi le p r e d to t ransgres i jo že del kopnega . 
Iz p o t e k a izobate 2 in 5 m, med k a t e r i m a je p r e g i b ali k l i f , k i ga je 
obl ikovalo m o r j e p r e d t ransgres i jo , se n a m razločno kaže , da je pr i š lo 
SI. 18. V Simonovem zalivu se nahaja prva terasa le okrog 1 m nad današnjo 
gladino morja (1) 
ob t e j t r ansgres i j i do n a j v e č j i h s p r e m e m b ob R ižan i in Badaševic i . k j e r 
j e p r o d r l o m o r j e več k i lomet rov da leč v k o p n o in so p r i š l e p o d vodo 
obsežne površ ine , ki j ih človek v z a d n j i h s to le t j ih u spešno meliol i ra in 
i z r a b l j a za solarstvo. P r i t em so bi le izsušene n a j p r e j t is te površ ine , 
k j e r je bilo m o r j e bo l j p l i tvo in je bilo n a j b o l j i zpos tav l j eno recentn i 
a k u m u l a c i j i R ižane in Badaševice . M a n j š i p a so bili t i u s p e h i dos le j 
v o b m o č j u Škoc j anskega za l iva , k j e r je m o r j e z a r a d i n e k d a n j e g a s t ika 
obeh a k u m u l a c i j s k i h r a v n i c na jg lob l j e . Do ve l ik ih s p r e m e m b p a je 
p r i š lo ob t e j t r ansgres i j i t u d i ob S t r u n j a n s k i rek i in D r a g o n j i . T u d i te 
povr š ine so se izkaza le z a r a d i le p l i tvega m o r j a zelo u p o r a b n e za 
solarstvo. 
Še vel iko več je povr š ine p a je p r ep l av i l o m o r j e ob t e j t ransgres i j i 
vzdolž vse š i roke a k u m u l a c i j s k e r a v n i n e med Trž ičem in Ravenno , 
kot k a ž e j o p r a v n a j n o v e j š i r a z u l t a t i H a n s j o r g a D o n g u s a (14). Po n j e -
govih ugo tov i tvah n a j b i šele v t e j dobi nas t a l š i rok p a s lagun, k i 
t ako zakon i to s p r e m l j a j o to a k u m u l a c i j s k o obalo. P r i t em se sk l i cu je 
av tor n a zelo š tevi lne p i s a n e h is tor ične in a rheo loške vire. 
Č e d a l j e š t ev i lne j ša poroč i l a o t e j t r ansgres i j i p r i h a j a j o t u d i iz 
osta l ih delov Sredozemskega m o r j a in Zahodne Evrope , p r e d v s e m iz 
Angl i je , p a tud i iz l s l a n d a (16) in A m e r i k e (13). N a osnovi tega b i 
sk lepal i , da ta t r ansgres i j a torej ni r ezu l t a t l oka ln ih f a k t o r j e v , kot 
smo to dos le j domneva l i in n a osnovi p o t o p l j e n i h r i m s k i h z g r a d b skle-
pa l i na g r ezan j e jugos lovanske obale, a m p a k r ezu l t a t nek ih sp lošn ih 
SI. 19. Tudi zahodno od kamnoloma na južni obali Piranskega zaliva je 
holocenska terasa le okrog lm nad vodo (1) 
sp rememb , za rad i k a t e r i h se je dv igni la g l ad ina m o r j a za 2—3 m. 
To bo t r e b a p r i bodoč ih r a z i s k a v a h jugos lovanske obale upoš t eva t i in 
p r i t egn i t i t ek ton iko v d i skus i jo le t am, k j e r bodo odkloni od izda tnos t i 
t r ansgres i j e preve l ik i . 
Raz ločne sledove a b r a z i j e p a smo naš l i t u d i n a d d a n a š n j o g lad ino 
m o r j a . O h r a n i l i so se n a m v obl iki lepo o h r a n j e n e terase, k i je dos le j 
z a t r d n o ugo tov l j ena le n a a p n e n c u p r i Izoli in ob j u ž n e m obrež ju 
P i r a n s k e g a zal iva (glej si. 18 in 19). O p a z o v a l i p a smo jo tud i j užno 
od S a v u d r i j e in še n a p r e j navzdo l ob is t rski obali . 
T e r a s a se n a h a j a okrog 0,75—2 m n a d d a n a š n j o g ladino m o r j a in 
je š i roka le t am. k j e r je a p n e n e c močne je p r e t r t in je bi la a b r a z i j a 
zato uspešne j ša . N a t a k i h k r a j i h je p o n e k o d t u d i 2—3 m ši roka. 
Po vsem v idezu je močno p o d o b n a recen tn i teras i , k i se n a h a j a 
p o d m o r j e m in je še ves čas v n a s t a j a n j u . O b l i k e so sveže in j ih še 
niso p reob l ikova l i k e m i č n i procesi , k i so us tva r i l i na s t a re j š ih t e r a sah 
tol iko n a j r a z n o v r s t n e j š i h k r a š k i h oblik. To se posebno lepo p o k a ž e 
ob n izk i obali med S a v u d r i j o in Rov in j em, k j e r t e rasa reže s ta re j še 
š k r a p l j e . 
T e r a s a je t o r e j p r a v m l a d a . O t em nas je p r e p r i č a l t u d i ogled 
odnosa med to polico in p le i s tocensk imi sediment i . R a z i s k a v e so po-
kaza le , d a so p le is tocenski sed iment i do viš ine te rase in še k a k p o l d r u g 
mete r n a d n j o docela o d s t r a n j e n i t e r t ako debele p l a s t i r deč ih ilovic, 
p u h l i c in n a j r a z n o v r s t n e j š i h d r o b i r j e v k r a t k o m a l o obvisi jo n a d njo . 
SI. 20. Abrazija na zahodnem koncu Debelega rtiča hitro spodjeda 15 m 
visoko teraso, ki jo prikazuje slika 
N a osnovi vsega tega s k o r a j ne moremo dvomi t i , d a je t e rasa ho-
locenske s taros t i in da izv i ra iz dobe, ko je segala m o r s k a g l ad ina n a d 
d a n a š n j i nivo. Podrobnos t i o s ta ros t i in t u d i o genezi te te rase p a 
m o r a m o p r e p u s t i t i še vel iko p o d r o b n e j š i m r az i skavam. Števi ln i znak i 
govore n a m r e č za to, d a bo mogoče v okv i ru g lavne te rase ugotovi t i 
več s t o p e n j in t ako še vel iko b o l j p o d r o b n o razč len i t i dos le j še vse 
p r e m a l o p o z n a n o zgodovino n i h a n j a morske g l ad ine t ekom holocenske 
dobe. 
Po vsem tem p a nas z a n i m a še v p r a š a n j e , k a k o visoko je segalo 
m o r j e p r e d z a d n j o regres i jo v r i ško-wi i rmsk i dobi? O t e m se je v 
sve tu že vel iko r a z p r a v l j a l o . N a j b o l j p o d r o b n o je iz t ega v i d i k a p ro -
učeno Sredozemsko mor je , p a t u d i od d rugod p r i h a j a j o čeda l j e števil-
ne j š e r a z p r a v e , k i se u k v a r j a j o s to p rob lema t iko . N a osnovi dos le j 
z n a n i h r ezu l t a tov l ahko sk lepamo, da je segala g l ad ina m o r j a v 
r i ško-wi i rmsk i ledeni dobi visoko n a d d a n a š n j o in da je p r i š lo p r i t em 
n e k a k o do dveh g lavn ih zas to jev , k i s ta zapus t i l a dve p r a v iz raz i t i 
a b r a z i j s k i teras i . Č e p r a v so v iš ine t eh t e ras od k r a j a do k r a j a nekol iko 
raz l ične , so v e n d a r še tol iko podobne , da d o p u š č a j o korelaci jo . T a k o 
se n a h a j a ob S redozemskem m o r j u n a j n i ž j a izmed teh d v e h t e r a s 
okrog 5—10 m n a d d a n a š n j o gladino, na s l edn jo v iš jo teraso p a ugo tav -
l j a j o v v i š i nah med 15 in 20 m. 
Vse te ugotovi tve so pos ta le za nas še posebno zanimive , ke r smo 
t u d i v K o p r s k e m P r i m o r j u na š l i terase v p o d o b n i h v i š inah . Posebno 
lepo so o h r a n j e n e n a a p n e n c u p r i Izoli, m e d t e m ko so d rugod v f l i šu 
SI. 21. Mladinsko okrevališče na Debelem rtiču stoji na 15 m visoki terasi (11). 
V gozdu v ozadju in na spodnjem delu slike pa opazujemo uravnjene po-
vršine v višini okrog 20 m nad morjem (III). Iz slike je dobro viden tudi 
položen prehod med obema terasama 
že močno d e f o r m i r a n e in s k o r a j neopazno p r e h a j a j o ena v drugo . 
Posebno iz raz i ta je n i ž j a te rasa , k i jo o p a z u j e m o v v i š inah 5—10 m . 
V v i š i nah 15—20 m p a s ta v n a s p r o t j u z r ezu l t a t i d r u g o d p r i nas r az -
vi t i k a r d v e s t o p n j i : p r v a je v v i š inah okrog 15 m, d r u g a p a 20 m. 
S t o p n j a m e d n j i m a je t u d i v a p n e n c u po ložna in ne iz raz i ta , v e n d a r 
s ta r avn ic i v v i š inah 15 in 20 m t ako razločni , da k a ž e na vsako po-
sebe j opozori t i . 
Južno od Izole in ob obal i n a zahodu p ro t i S imonovemu za l ivu so 
te t r i t e rase še posebno š i roke in lepo oh ran j ene . P o t e k a j o v z p o r e d n o 
z obalo, k a r vse govori za to, d a so a b r a z i j s k e g a po rek la . N a j n i ž j a med 
n j i m i z a č e n j a v viš ini 6—7 m n a d d a n a š n j o g lad ino m o r j a , se počas i 
dv iga p r o t i n a s l e d n j i v i š j i t e ras i (15 m) in doseže nepos redno p o d 
n j e n o ježo višino 10 m. M e d t e m ko se spus t i t a t e rasa p ro t i m o r j u in 
ho locenskim t e r a sam z zelo s t rmo ježo, t a k o imenovan im k l i fom, p a je 
p r e h o d v v iš jo 15 m teraso m a n j s t rm, v e n d a r zato nič m a n j izrazi t . 
Razločna , č e p r a v zelo položna p a je t ud i s t o p n j a med v i š j ima d v e m a 
t e r a s a m a oziroma s t o p n j a m a v v i š inah 15 m in 20 m, k i sta ožj i in 
m a n j n a g n j e n i te r p r a v z a r a d i tega zelo izrazi t i . 
Vse t r i t e rase so v rezane v močno r a z j e d e n apnenec , k i ga l ahko 
o p a z u j e m o ob vseh kolovozih, posebno p a na j ežah oz i roma k l i f ih med 
posamezn imi te rasami . Nobenega d v o m a ni, d a je ta m o č n a raz jedenos t 
a p n e n c a k r a š k e g a z n a č a j a , v e n d a r dosle j še ni zados t i po j a sn j eno , 
kol iko bo p r i tem upoš t eva t i t ud i obmorsko korozi jo , k i je bila na 
SI. 22. Tudi počitniški dom LIP stoji na široki 15 m visoki terasi 
delu v dobi , ko je m o r j e obl ikovalo te terase. N a to misel smo pr i š l i 
p r e d v s e m p r i ogledu golic v i zkop ih za temel je novih s to lpnic , ki sto-
j i jo na zahodnem koncu p r v e terase, n e k a k o v viš ini 8—10 m. Ti izkopi 
so r azkr i l i 1—2 m debel s loj r j a v i h in r j avos iv ih ilovic, ki p o s t a j a j o 
navzdo l čeda l j e bo l j r u m e n k a s t e in r j a v o r d e č e in bl iže ž ivoskalni 
pod lag i že čisto rdeče barve . Z ivoska lna pod laga pod n j i m i je d robno 
r azg ibana . Ses t av l j a jo jo š tevi ln i h r b t i in t ud i že p r a v močno p r i -
os t rene ali p r a v rah lo zaob l j ene koroz i j ske konice iz a p n e n c a . P r i 
og l edovan ju teh oblik smo pos ta l i posebno pozorn i n a p r a v svojsko 
izobl ikovanost in skr ivenčenost d r o b i r j a , ki se p o v e z u j e z rdečo ilovico 
in se n a h a j a v d e p r e s i j a h ftied t emi vzpe t in icami . P r i t egn i l a nas je 
p r e d v s e m iz redno znač i lna ob l ika d r o b i r j a , ki nas močno s p o m i n j a na 
t is tega, k i ga l ahko o p a z u j e m o še danes ob v s e j obal i med Izolo in 
S imonovim zal ivom ter je n e d v o m n o nas t a l p r i proces ih na s t iku med 
m o r j e m in k o p n i m . Seveda bo dokončen odgovor n a to v p r a š a n j e 
t e r j a l še vel iko d robnega dela , p r e d v s e m p r a v n a t a n č n e g a š tud i j a 
k r a š k i h oblik na raz l ično visokih t e rasah in p r i m e r j a n j a teh d o g n a n j 
z r ezu l t a t i d rugod , k j e r v p o d o b n i h pogo j ih ni r a č u n a t i z abraz i jo . 
Sledovi teh t r eh t e ras so se ohrani l i t u d i d r u g o d po obali , t a k o 
p ro t i Debe l emu r t iču kot t u d i p ro t i Sečovl jam in še n a p r e j p r o t i 
Savudr i j i . Č e p r a v so na f l i šu nekol iko s labše o h r a n j e n e , p a so še 
vedno t a k o razločne, da smo l ahko ločili posamezne s topn je . N a D e -
belem r t iču je posebno i z raz i t a 12—15 m terasa , k i j i l ahko s ledimo 
okrog in okrog po lo toka (glej si. 20). N a j užn i in severni s t r an i r t i ča 
SI. 23. 6—10 m visoka terasa pri Ankaranu 
p a je dobro o h r a n j e n a t u d i 20 m te rasa (glej si. 21). P r e h o d med obema 
je položen in neizrazi t . S p r a v t ako položnimi j ežami p a se p o v e z u j e t a 
ti dve te ras i (15 m in 20 m) t u d i z n a j n i ž j o od te skup ine , k i se n a h a j a 
okrog 6—10 m n a d morsko g lad ino in je posebno vzhodno od Debe lega 
r t i ča p ro t i A n k a r a n u povsod na š i roko o h r a n j e n a (glej si. 22 in 23). 
Us t r eza joča te rasa p a se je oh ran i l a t u d i n a vsem j u ž n e m obodu a k u -
mu lac i j ske ravn ice ob Rižani . Posebno š i roka je okrog r a z p o t j a v 
R ižan i in pod vas jo Ber tok i ; s ledimo p a j i l ahko še n a p r e j p ro t i jugo-
zahodu ob samem Š k o c j a n s k e m zal ivu, k j e r je klif z a r a d i še ves čas 
t r a j a j o č e a b r a z i j e še posebno izrazi t . Viš j i t e ras i v v i š inah 15 in 20 m 
n a d d a n a š n j o morsko g lad ino p a sta tu samo f r a g m e n t a r n o o h r a n j e n i 
in že močno d e f o r m i r a n i . Ježa med obema je zelo po ložna in ne izra-
zita. Vel iko bol je p a je o h r a n j e n a 20 ni t e rasa južno od tova rne »To-
mos« in v Semedel i j užno od Kopra . N a p r e j p ro t i Izoli so te te rase 
zelo f r agmen ta rno ohranjene . Zelo ozke in v nezna tn ih površ inah p a 
j ih opazu jemo tud i p ro t i P i r a n u in še n a p r e j p ro t i Lucij i . N a m a n j š e 
f r agmen te t ake terase smo naleteli vzhodno od v rha Ronek (20 m), 
v samem Pi ranu , kot tud i za p i ransko ladjedelnico (10—15 m); na 15 m 
terasi p a stoji tudi hotel »Vesna« v Portorožu. Veliko bol je kot tu pa 
so ohran jene te terase spet južno od Luci je na polotočku med njo in 
dolino Dragonje . 15 m terasi lahko sledimo tu vzdolž vsega polotoka, 
medtem ko je 20 met rska nad n jo bo l j na široko oh ran j ena samo nad 
ostrim ovinkom ceste, k i se odcepi od glavne in pe l je pro t i stalni 
razs tavi k ipov »Forma viva«. Na t ak i široki terasi stoji t ud i nasel je 
Sečovlje (20 m). Našl i p a smo jo tud i jugovzhodno od Sečovelj in na 
nekater ih k r a j i h navzgor po dolini Dragonje . N a t e j terasi stoji tud i 
nasel je Pišne. 
Ze sproti smo omenjal i , kako so prehodi med posameznimi tera-
sami neizrazit i in da terase s k o r a j neopazno p r e h a j a j o ena v drugo. 
Že od vsega začetka se n a m je vsi l jevala domneva, da bo to razlagat i 
z in tenzivnim n a k n a d n i m preobl ikovanjem teh teras. O tem nas je 
še b o l j p rep r i ča l a imeni tna golica na skra jno severozahodnem koncu 
P i ranskega polotoka, že v samem P i ranu , k j e r so p r i izkopu temeljev 
za novo ška rpo in stopnice razkr i l i več metrov debele p las t i f l išnega 
d rob i r j a (A, C) in p r h k i h r j avo rumen ih peščenih ilovic (B, D), ki 
dobesedno p rek r iva jo 10 m visoko živoskalno teraso in ves fosilni klif 
nad n jo (glej si. 24). 
V golici vidimo, kako u r avn j eno živoskalno površ ino 10 m visoke 
terase p r ek r iva okrog 1—2 m debela plas t f l išnega drob i r ja , k i ga se-
s t av l j a jo tud i do 40 cm debeli kameninsk i kosi (A), vmes p a je veliko 
tud i d robnejš ih skal in peščenih ter i lovnatih delcev, ki da j e jo plast i 
značilno r javorumeno, morda rahlo zelenkasto barvo. Ti drobni delci 
ne zapo ln ju j e jo samo prostorov med debelejšimi skalami, a m p a k pogo-
sto večje skale docela ločijo med seboj. Z genetskega v id ika je zani-
mivo, kako debelina te plas t i pro t i k l i f u nad 10 m teraso hi t ro naras te 
in se zdebeli od povprečne debeline 1 m na 2 m. To dobro pokaže, da 
izvira ta drobir in tudi ves drobnejš i mater ia l v t e j p las t i iz tega k l i f a 
in iz sveta nad nj im. 
T e j plas t i sledi navzgor 2 m debel sloj r j avorumene peščene ilovice 
z drobci fl iša, ki ne presežejo debeline 4 cm (B). Tud i ta plas t se ob 
fosilnem k l i fu močno dvigne. 
Debel drobir p a se po jav i spet v nas lednj i 2 m debeli plas t i (C). 
V n j e j je zelo veliko 3—4 dm debelih kamensk ih kosov in tudi m a n j š i h 
kamnov ter tud i peščenih ter i lovnat ih delcev ne m a n j k a . Tudi ta 
plas t se ob fosilnem k l i fu močno dvigne in seže vse do vrha , ka r nam 
je na jbo l j š i dokaz, da je bil klif ob nas t anku te p las t i že docela zasut 
s sedimenti , ki so nastal i p r i r a z p a d a n j u fliša. 
Navzgor v golici sledi spet drobnejše gradivo, v ka t e rem je veliko 
2—3 cm debelih skal, še več p a peščenih in drobnejš ih delcev (D). 
Iz tega opisa se dobro pokaže, k a k o izda tnemu preob l ikovanju so 
bile podvržene obravnavane terase. Zakoni ta m e n j a v a plast i z debelim 
in d r o b n e j š i m grad ivom, p a nas opozori t u d i na m e n j a v o procesov, 
pogo jen ih z raz l ično kl imo. To je še posebno p rep r i čeva lno , ke r vemo, 
d a je b i l a t e rasa v dobi n a s t a j a n j a teh p l a s t i že fos i lna in da izv i ra 
g rad ivo v n j i h i zk l j učno samo iz k l i f a n a d teraso t e r sveta nad n j im . 
V p r a š a n j e k l i m a t s k i h sp r ememb , k i so p r i p e l j a l e do n a s t a n k a en ih in 
d r u g i h p las t i p u š č a m o z a e n k r a t še odpr to . Le n a osnovi de j s tva , d a 
zas ip l j e to g rad ivo teraso, k i n i holocenska, s a j m o r j e v t e j dobi ni 
n i k d a r segalo t a k o visoko, smemo domneva t i , da je g rad ivo s ta re jše . 
SL. 24. Pogled na široko golico v Piranu. Lepo sta vidni peščeno ilovnati 
plasti D in B, medtem ko je od gruščnatih plasti (C in A) v celoti razkrita 
le še plast C. Debele skale o spodnjem delu plasti B pa pomenijo že prehod 
v spodnjo plast grušča (A), pod katero sledi, podobno kot v klifu na levi 
strani slike, fliš. Opozarjamo na dvig plasti C ob fosilnem klifu (1). Recentni 
klif ima oznako 2 
Svež videz g rad iva , k i ga se s t av l j a jo s labo o d p o r n i p e š č e n j a k i in la-
p o r j i p a t u d i ne d o p u š č a domneve , d a b i izvira lo to g rad ivo iz p r e d -
wi i rmske dobe. Po vse j ve r j e tnos t i bo g leda t i v o b r a v n a v a n i h p l a s t eh 
s ledove ve l ik ih k l i m a t s k i h s p r e m e m b in u s t r eza joč ih procesov v zad-
n j i ledeni dobi, k i so zapus t i l i v p r o u č e v a n e m svetu tol iko svojskih 
sledov. 
N a d temi t e r a s a m i slede na to še d r u g e v v i š inah 28—35 m, 
50—60 m, 80—110 m, 120—130 m in 150—160 m n a d m o r j e m . P r i t em 
m o r a m o zelo podč r t a t i , d a u g o t a v l j a j o v istih v i š i nah te rase t u d i 
d r u g o d v Sredozeml ju , k j e r so naš l i t ud i dokaze , d a so nas ta le v tesni 
zvezi z osc i lac i jami morske g lad ine med ple is tocenom. Morda se bo 
zares izkazalo , d a bo to lmači t i t u d i te rase v K o p r s k e m P r i m o r j u na 
podoben nač in . V p r i d t emu bi govorile m o r d a t u d i ugotovi tve Vladi -
in i r j a Kokole ta (1), da v p r o u č e v a n e m svetu v vsem dolgem razvo ju 
re l i e fa ni p r i š lo do več j ih o rogene tsk ih t ek tonsk ih p r e m a k n i t e v , k a r 
z a g o v a r j a s p resene t l j ivo z a p o r e d n o s t j o nivojev. 
Terasa v viš ini 28—35 m n a d m o r j e m je gotovo m e d vsemi dos le j 
op i san imi n a j š i r š a . D o m n e v a t i bi bilo, da se je m o r j e zelo dolgo časa 
zadrževa lo v teh v i š inah . To se zelo dobro u j e m a s p reds t avo , k i je 
d a n e s s k o r a j enoglasno sp re j e t a , d a izvira ta t e rasa iz dolgega r i ško-
Sl. 25. Pogled po 28—35 m terasi nad Izolo (IV). V ozadju v pobočju vidimo še 
ostale višje terase, med katerimi je posebno 80—110 m visoka lepo vidna (VI) 
mindelskega in te rg lac ia la , ko je bi la morska g l ad ina za tol iko n a d 
d a n a š n j o . 
Južno od Izole ses tav l ja to teraso a p n e n e c in je na n a j š i r š e m 
mes tu še čez 250 m š i roka (glej si. 25). O d n iž je terase jo loči okrog 
8—10 m visoka, zelo iz raz i ta , v e n d a r ne p reveč s t r m a ježa ozi roma k l i f ; 
z r a z m e r o m a ostro me jo p a konča t u d i ob vel iko s t rme j š i ježi na -
s l edn je v i š je terase. 
Zelo pogosto in na š i roko je o h r a n j e n a t a t e rasa t u d i d rugod v 
obmorskem svetu. V t eh v i š i nah je več j i de l Debe lega r t i č a ; v m a n j š i h 
p o v r š i n a h p a ji l ahko s ledimo ob v s e j severni s t r an i K o p r s k e g a za l iva 
in še n a p r e j p ro t i vzhodu , n a d r a v n i n o ob s p o d n j i R ižan i , vse do pod 
D e k a n o v . Zasledimo p a jo t u d i n a b r d u Sermin in h id i zgorn j i de l 
vasi Ber tok i stoj i na n j e j . O m e m b e v redn i f r a g m e n t i te te rase p a so 
tud i j užno od tova rne »Tomos« p r i K o p r u in n a d Semedelo. V vsem 
p rede lu med K o p r o m in S a v u d r i j o p a je š i rša le še p r i Izoli, k j e r smo 
jo že opisal i , na to p a n a po lo toku južno od L u c i j e (glej si. 26) in p r i 
S a v u d r i j i , p r e d v s e m okrog k m e t i j e Alber i , Borovi je in t u d i j užno 
od tod. 
Morfo loško zelo i z raz i t a p a je t u d i nekol iko ož ja v i š j a terasa , ki 
se n a l i a j a okrog 50—60 m nad morsko g ladino in jo o m e n j a že Vladi -
m i r Kokole (1). N a n j e j s toj i zaselek Miloči že na s k r a j n e m vzhodnem 
koncu Debe lega r t iča . V p a r o b k i h p a l ahko s ledimo t e j teras i t ud i 
vzdolž vsega severnega obrež ja K o p r s k e g a za l iva in še n a p r e j p ro t i 
vzhodu , k j e r je n a s p r o t i Se rmina n a desni s t ran i R i ž a n e še posebno 
SI. 26. Pogled na soline pri Luciji. Na levi južni strani zaliva so dobro 
ohranjene terase v višinah 15 (II), 20 (III), 28—50 (IV) in 50—60 m (V) 
š i roka . N a t e j te ras i s toj i t u d i nase l je D e k a n i . O p a z u j e m o jo tud i n a 
severni s t r an i gr iča Sermin , na to n a d vas jo Ber tok i in t ud i p lošča t v rh 
Š k o c j a n se n a h a j a v t eh v iš inah . Dobro o h r a n j e n e os tanke te te rase 
smo naš l i t u d i južno od t ova rne »Tomos« p r i K o p r u in n a d Semedelo, 
ter še n a p r e j vzdolž vse obale p ro t i Izoli, k j e r je podobno kot ostale 
terase še posebno lepo o h r a n j e n a . N a p r e j ob obal i p ro t i P i r a n u in 
S a v u d r i j i p a zas ledimo širše povr š ine te t e rase samo še n a d S t r u n j a -
nom, na po lo toku j u ž n o od Luci je , k j e r j e še čez 500 m dolga in okrog 
200—250 m š i roka (glej si. 27), ter n a S a v u d r i j s k e m polo toku m e d 
Monte in Sv. Pe t rom. 
Se vel iko b o l j m a r k a n t n a p a je tud i n a s l e d n j a še v i š j a terasa , k i 
se n a h a j a okrog 80—110 m n a d mor j em in sestoji n e k a k o iz d v e h 
s topen j . N i ž j a se n a h a j a v v i š i nah 80—90 m, n a s l e d n j a v i š j a p a seže 
100—i 10 m visoko. O b r a v n a v a m o ju s k u p a j , ke r so p r e h o d i med eno 
in d rugo z a r a d i d e n u d a c i j e že močno d e f o r m i r a n i in zato nerazločni . 
To teraso zasledimo že t a k o j v r a z v o d n e m h r b t u n a d Ol t ro , k i se 
v t e r a sn ih s t o p n j a h z n i ž u j e p ro t i Debe l emu r t iču . N a j d e m o p a jo 
t u d i na v s e j severni s t r a n i K o p r s k e g a zal iva in j i l ahko s ledimo še 
n a p r e j n a vzhod p ro t i D e k a n o m . Posebno m a r k a n t n a je t a t e r a sa 
j ugozahodno od A n k a r a n a in p r i Š k o f i j a h . L e p o p a je i z ražena t u d i 
n a s k r a j n o vzhodnem koncu D e k a n o v in t u d i n a levi s t r an i Rižane , 
z ahodno od nase l j a Pobegi . N a n j e j s toj i nase l je Bonini in t ud i p l ano -
Sl. 27. Še en pogled na polotok južno od Lucije. Opozarjamo predvsem na 
obsežnost 50—60 m visoke terase (V) 
t a s t a v r h o v a Sv. Tomo in Sv. S e b a s t i j a n a zahodno od tod s ta v teh vi-
š inah . V p a r o b k i h l ahko s ledimo t e j te ras i t u d i ob Badašev ic i in v 
vsem v i š j em svetu južno od K o p r a , n a d tovarno »Tomos« in Semedelo, 
k j e r so dobro o h r a n j e n e tud i n i ž j e dos le j op i sane terase . Morfo loško 
iz redno lepo i z ražena p a je t a t e rasa t u d i j užno od Izole in se šir i še 
n a p r e j p ro t i z a h o d u p ro t i v r h u R o n e k n a d S t r u n j a n o m . T u d i vel ik del 
severnega ob rob ja P i r a n s k e g a za l iva se n a h a j a v teh v i š inah . I z redno 
š i r ino p a doseže ta t e rasa t u d i n a j u ž n e m obrob ju P i r a n s k e g a zal iva , 
k j e r z a č e n j a p r i Sv. P e t r u in se vleče več sto me t rov da leč n a vzhod. 
Medtem, ko se d rže dos le j op i sane terase p r e d v s e m p o b o č i j in 
r a z v o d n i h h r b t o v med g l avn imi r e k a m i in u s t r e z a j o č i m i zalivi , p a 
p r e d s t a v l j a t a nas l edn j i v i š j i te ras i v viš ini 120—130 m in 150—160 m 
že n e k a k p r e h o d v sam n a j v i š j i p l a n o t a s t de l Šavr inov . Z a r a d i t a k e g a 
z n a č a j a teh d v e h te ras je r a zuml j i vo , da sta obsežnejši od dos le j opi-
sanih . Opozor i t i p a m o r a m o tud i , d a n i s ta t ako pogosto zas topani , s a j 
je p r i š lo po n j i h o v e m n a s t a n k u v območ ju Šavr inov še do ve l ik ih 
r e l i e fn ih sp r ememb . Zgorn j a t e rasa (150—160 m) je posebno š i roka 
v h r b t u , k i se širi i znad O l t r e p ro t i j ugovzhodu in vzhodu p ro t i Hro -
va t inom, k j e r je dobro o h r a n j e n a tud i n i ž j a t e rasa (120—130 m). O b e 
teras i n a j d e m o t u d i n a d vas jo Pobegi in v poboč j i h n a levi s t r a n i 
Badaševice . V m a n j š i h p o v r š i n a h j ima l a h k o s ledimo še n a p r e j p r o t i 
Izoli in P i r a n u , k j e r je obsežne jša le 150 m visoka t e rasa v raz vodnem 
h r b t u med S t r u n j a n o m in Por to rožem (glej si. 28 in 29). Večje pov r š ine 
SI. 28. Pogled na terase nad Piranom 
p a z a v z e m a t a t u d i n a j užn i s t r an i P i r a n s k e g a za l iva , p r e d v s e m p o d 
nase l j em Markovac . 
Že u v o d o m a smo naglas i l i , da so op i sane te rase v ist ih v i š inah ko t 
d r u g j e v S redozeml ju in ob d r u g i h m o r j i h z m e r n i h geogra f sk ih š i r in 
te r d a j im p r i p i s u j e j o raz iskovalc i p le is tocensko starost . Že na osnovi 
tega se je vs i l j eva la domneva , da so tud i p r i nas us t r eza joče te rase iste 
s tarost i . T a misel se j e še o k r e p i l a ob ugotovi tv i , da s p r e m l j a j o te 
te rase vso d a n a š n j o obalo v e n a k i h v i š inah in d a sežejo ob a k u m u l a -
c i j sk ih r a v n i c a h t u d i v same doline. T a sk ladnos t te ras z m o r s k o 
g lad ino in a k u m u l a c i j s k i m i r a v n i c a m i p r i m o r s k i h r ek kaže , d a n i m a j o 
nič s k u p n e g a z ve l ik im s t rmcem, k i so ga imele iste r eke v dobah 
regres i j , s a j smo že rekl i , d a ž ivoskalno dol insko dno in p r o d iz z a d n j e 
ledene dobe p ro t i z a h o d u h i t ro po tone pod holocensko n a p l a v i n o in se 
n a d a l j u j e še pod morsko gladino. Vse to nas je p r ep r i ča lo , da so 
nas t a l e o b r a v n a v a n e te rase n a d d a n a š n j o g lad ino m o r j a v dobah , k i 
so povsem podobne d a n a š n j i , t o r e j v dobah t ransgres i j , k a r se docela 
u j e m a s t o l m a č e n j e m geneze o b r a v n a v a n i h p le is tocenskih teras t ud i 
d r u g o d po svetu. 
Če smo s temi z a k l j u č k i na p r a v i pot i , m o r a m o r a č u n a t i v p r imor -
skem svetu v p le is tocenu še s p r a v močno erozijo, s a j so po teli 
d o m n e v a h ple is tocenske s tarost i še nivoj i , k i sežejo 150—160 m n a d 
morsko gladino. Po anologi j i s procesi v wi i rmsk i ledeni dobi in po 
n j e j l ahko r a č u n a m o , da je p r e v l a d o v a l a v zgorn j ih del ih dol in erozi ja 
skozi vso dolgo ple is tocensko dobo. To vel ja t u d i za h l a d n e odde lke 
SI. 29. Pogled od juga proti Piranu. Opozarjamo predvsem na obsežno 90 m 
visoko teraso (VI) 
ple is tocena, s a j smo rekl i , d a je p l a s t p r o d a na wi i rmsk i teras i le 
t a n k a in je p r i š l a ob visoki vodi še vsa v p r e m i k a n j e , p r i t em p a je 
p r i š lo k l j u b t e n d e n c a m bočnega v r e z o v a n j a t ud i do i z d a t n e globinske 
erozi je . V s p o d n j i h del ih dol in p a je v dobah t r a n s g r e s i j p r e v l a d o v a l a 
a k u m u l a c i j a , sk romno bočno v r e z o v a n j e in a b r a z i j a . V d o b a h regres i j 
m o r j a p a je t u d i tu p r e v l a d o v a l a erozi ja , k i je ods t r an i l a vel iko gra-
d i v a iz p r e t e k l e dobe. M o r d a bo p r a v s tem razloži t i de js tvo , da je 
a k u m u l a c i j s k o g rad ivo iz o b d o b i j t r a n s g r e s i j t a k o močno ods t r an jeno . 
D o m n e v n o bo poveza t i s t em n a s i p a n j e m le t r i a k u m u l a c i j s k e terase 
p o d k m e t i j o Monte na S a v u d r i j s k e m polo toku , k i se n a h a j a j o 10, 15 
in 20 m n a d morsko g lad ino in i zv i r a jo domnevno iz r i ško-wi i rmskega 
in te rg lac ia la (glej si. 30). Te te rase ses t av l j a jo f inoz rna t i . p r e d v s e m 
i lovnat i in peščeni sed iment i , po v s e j ve r je tnos t i a k u m u l a c i j s k o gra-
d ivo D r a g o n j e . Zahodno od tod p ro t i S a v u d r i j i so te t e rase m a n j izra-
zite in oči tno p r e ide jo pod debelo p la s t p r h k i h , puh l i c i podobn ih 
sedimentov , ki v n a s p r o t j u s s t a r e j š imi te rasami , d o m n e v n o izv i ra jo iz 
z a d n j e ledene dobe. D a je p r i š lo v dobah regres i je v s a j na zače tku 
tud i v s p o d n j i h delih dol in do i zda tnega g lobinskega v r e z o v a n j a p a 
govori t u d i dejs tvo, d a se n a h a j a domnevno wi i rmsk i p r o d ob reč icah 
in po tok ih v K o p r s k e m P r i m o r j u v e roz i j sk ih kor i t ih , k i sežejo še čez 
80 m globoko pod terase, k i se n a h a j a j o 5—20 m n a d d a n a š n j o g lad ino 
m o r j a in i zv i ra jo domnevno iz r i škowi i rmske med ledene dobe. D o m n e -
vamo, d a se je odložil wi i rmski p rod šele ob m a k s i m u regres i je m o r j a , 
ko je rečna eroz i ja že p o j e n j a l a in je pr i š lo z a r a d i n a r a š č a j o č e sušnost i 
SI. 30. Terase pod kmetijo Monte na južnem obrežju Piranskega zalioa 
(I. II. III) 
ob v i šku ledene dobe do o d l a g a n j a debe le j š ih p las t i p r o d a že t a k o j 
ob p r e h o d u šavr insk ih rek v t a k r a t n o ravn ino . 
Za p r a v i l n o r a z u m e v a n j e k v a r t a r n e g a r a z v o j a obmorskega re l i e fa 
m o r a m o opozori t i t ud i na z n a n a de j s tva , da morska g lad ina v nobeni 
t ransgres i j i , ki je bliže geološki sedanjos t i , ni dosegla v iš ine p redhodne . 
Ni dvoma , da so vsa ta n i h a n j a g lad ine in zakoni to v i š a n j e kop-
nega še posebe j povečal i erozivno sposobnost p r i m o r s k i h rek. 
O b u p o š t e v a n j u vseli o b r a v n a v a n i h de j s t ev bomo m o r d a u p r a -
vičeni domneva t i , da je pr i š lo do i zda tnega p o v e č a n j a erozi je p r i -
mor sk ih rek , ki jo u g o t a v l j a Kokole (1) po izdelavi n ivo ja v viš ini 
150 m, že ob p r v i h regres i jah , do ka t e r i h je pr i š lo ob p r v i h zače tk ih 
k o p i č e n j a več j ih množin snega in ledu ob pol ih in v v isokih gorah na 
zače tku ple is tocena. Če so ti z a k l j u č k i p rav i ln i , je pr i š lo do g lavnih 
p re toč i t ev v območju Šavr inov in v b l i žn j em k r a š k e m obrob ju šele 
ob koncu pl iocena, ko so p r v a ve l ika k l i m a t s k a n i h a n j a morske gla-
d ine poveča la erozivno sposobnost p ro t i m o r j u tekočih voda. 
Preg led poglavi tn ih rezul ta tov 
Milojevičeve ugotovitve, da je priš lo tudi na jugoslovanski obali 
v k v a r t a r j u do p r av močnih n i h a n j morske gladine in podobne ugo-
tovitve tudi od drugod, p redvsem iz Sredozemlja , so nas vzpodbudi le , 
da smo se tudi mi lotili tega v p r a š a n j a ob p r imeru Koprskega Pri-
mor ja . P r a v to področje je bilo še toliko vabl j ivejše , ker so novejša 
p roučevan ja Vlad imi r ja Kokoleta dognala v območju Šavrinov, da 
skozi vsa dolga obdobja, ko je nas t a j a l današn j i relief ni prišlo do 
večj ih orogenetskih tektonskih premikov. 
N a j p r e j smo sistematično prouči l i številne morfološke oblike, ki 
so j ih zapust i l i p red zadn jo t ransgresi jo v obmorskem svetu eksogeni 
procesi. V diskusijo p a smo pri tegni l i tudi še s tarejše morfološke 
oblike, k i so se nam ohrani le v zelo s t rmih starih k l i f ih in domnevnih 
abraz i j sk ih terasah, ki se danes n a h a j a j o visoko nad gladino mor ja . 
P r i tem š tud i ju smo se n a j p r e j zaustavil i ob produ , ki se n a h a j a 
pod debelimi p las tmi i lovnatih sedimentov v akumulac i j sk ih ravnicah 
na no t ran j i s t rani zalivov. Raziskave v Koprskem zalivu so pokazale , 
da seže ta prod proti zahodu še pod morsko gladino. S tem je bila tudi 
po t r j ena že s tara domneva, da niso obravnavani zalivi nič drugega, 
kot potopl jen i spodnj i deli dolin šavr inskih rek, ki so tekle prvotno 
še n a p r e j prot i zahodu. 
Zaradi velikega naklona površ ine p roda pod mor jem in pod pe-
ščenimi ilovieami, ki ses tavl ja jo rahlo nagn jen je akumulac i j ske rav-
nice na no t ran j i strani zalivov smo domnevali , da p r i h a j a ta prod 
navzgor po dolini Rižane in tudi ob Badaševic-i ter Dragon j i na po-
vršino. O tem so nas še posebno prepr iča le razmere ob Rižani . k j e r se 
pr i Dekan ih dejansko dvigne izpod na jmla j š e ravnine p roda terasa, 
ki ji lahko sledimo tud i navzgor po dolini in je v smeri prot i pov i r ju 
čedal je višje nad današn j im dol inskim dnom. Take p rodne terase smo 
našli tud i v povirnih delih dolin Badaševice in Dragonje . * 
P roučevan je te p rodne akumulac i j e je pokazalo, da je ista re-
zultat zelo mrzlega podnebja , ko je bilo mehanično r a z p a d a n j e žive 
skale zelo močno, pospešen pa je bil tud i dotok tega gradiva po 
pobočjih v doline. O tem so nas še posebno prepr iča le razmere v 
zgornjem delu doline Rižane, k j e r p rek r iva debel apn išk i drobir vsa 
pobočja ter se ka r preko fl iša, ki sestavlja n iž ja pobočja , povezuje 
s prodom v prv i terasi. Ker raz rezu je jo to akumulac i j sko gradivo le 
enostavni žlebovi, še ves čas t r a j a joče erozije in v nj ih ni sledov več-
k ra tnega nas ipan ja , se nam vs i l ju je domneva, da je do tega nas ipan ja 
prišlo v zadn j i ledeni dobi. V p r id temu govori tudi dejstvo, da je ta 
drobir in istodobni prod v dol inah močneje prepere l le v vrhnj i , pol 
metra debeli plasti . K temu p a bi navedl i še dejstvo, da je to gradivo 
tudi še zelo na široko ohranjeno. 
V isti dobi kot v glavnih dolinah je prišlo do akumulac i j e tudi 
v k r a j š i h dolinicah, ki so usmer jene danes d i rektno v morje . Tudi 
v teh dolinicah je opazit i sledove n a s i p a n j a vzdolž vse doline. V tistih. 
po ka te r ih teko le m a n j š i potoki, ki tudi ob hudi ur i ne nas ipl je jo 
močneje, je abraz i ja te sediinente že docela spodjed la in se na več 
k r a j i h že za jed la v živo skalo, tako da so dolinice kot tud i sedimenti 
v n j i h nekako obviseli nad d a n a š n j o gladino mor ja . P r i močnejših 
potokih pa je, podobno kot ob Rižani, Badaševici in Dragonj i , aku-
mulaci jsko gradivo iz te dobe v zgornj ih delih dolin že razrezano 
z globokimi korit i ; po dol inah navzdol postanejo ti žlebovi čedal je 
bo l j pli tvi , dokler tam, k j e r sledovi tega na s ipan j a potonejo pod na j -
mla jšo naplavino, docela ne izginejo. 
Zaradi izredno močnega mehaničnega r a z p a d a n j a kamenin v dobi 
tega vsesplošnega na s ipan j a in očitne regresije m o r j a v zadn j i ledeni 
dobi, so postali fosilni tud i s trmi kl if i , ki sp reml ja jo današn jo obalo. 
O tem nas p rep r i ču je jo debele plas t i d robi r ja , ki so se nam ohranile 
na številnih strmih k l i f ih med Koprom in Sečovljami. Imeni tne gobce, 
ki j ih je ustvar i la recentna abraz i ja in globoki žlebovi, ki sežejo vse 
do v rha s tar ih klifov, so ta drobir na široko razkri l i ter nam omogočili 
imeniten vpogled v sestavo gradiva , kot tudi vodilne procese v dobi 
n a s t a j a n j a tega gradiva in p red njo. 
Pokazalo se je, da je prekr iva l ta drobir prvotno skora j vse še 
čez 50 m visoke kl i fe v Koprskem Pr imor ju . Ven so gledale samo 
nekatere n a j b o l j s trme in t rdne stene, ki j ih intenzivno r a z p a d a n j e 
kamenin ni moglo do k r a j a deformirat i . Zanimivo je, da živoskaJna 
podlaga pod drobi r jem ni g ladka , a m p a k močno izžlebljena. Drobi r 
z apo ln ju j e številne žlebove in se ka r preko n j ih povezuje med seboj 
v sklenjene slabo razgibane površine. Ta drobir je to re j p rekr i l re-
l iefne oblike, ki kažejo, da so bili kl i f i že p red tem mehaničn im raz-
p a d a n j e m , podobno kot danes, močno razrezani . Ta drobna razreza-
nost sten je kot vemo tesno povezana z recentno abrazi jo , ki i zpodjeda 
stene in u s tva r j a s tem v slabo odpornih kameninah ugodne pogoje za 
usade in tudi za učinkovito uve l j av l j an je l inearno tekoče vode. Zato 
domnevamo, da bo tud i razčlenjenost kl ifov pod debelimi p las tmi 
d rob i r j a tolmačit i na podoben način. Tako drobno razčlenjenost teh 
s t rmih sten namreč ne dovol ju je tolmačenje, da bi bila v n j ih ohra-
n jena pobočja nekdan j ih dolin, ki bi j ih doseglo mor je šele ob holo-
censki transgresi j i . 
Iz vsega tega lahko zakl jučimo, da je imelo mor je pribl ižno da-
našn j i obseg že pred intenzivnim ledenodobnim mehaničnim razpa-
dan jem kamenin in vzporedno akumulac i jo v zadn j i ledeni dobi. ko 
je prišlo tudi do obsežne regresije mor ja . D a n a š n j i obseg mor ja je 
tore j rezul tat zadn je t ransgresi je , do ka tere je prišlo po wiirmski le-
deni dobi. Vse to p a se dobro u j ema tudi z dognanj i drugod ob Ja-
d ranu , k j e r ugotavlja Grund , da se fluvioglacialni vrša j i velikih jugo-
slovanskih rek n a d a l j u j e j o še pod morjem, nekako do globine 80 do 
90 m, k j e r n a j bi po teka la obala v zadn j i ledeni dobi. 
Pr i š tud i ju postwii rmske t ransgresi je pa se nismo zaustavil i samo 
pri teh splošnih ugotovitvah, a m p a k smo podrobno ogledali tudi sle-
dove, k i j ih je zapust i la ta t ransgres i ja ob višku, ki ga je dosegla že 
okrog 6000 let p red n. e. in kasne je ko se je morska g ladina spet znižala 
in p r i številnih n ihan j ih , ki so sledila ni več dosegla prvotne višine. 
Vsa ta n ihan j a so zapus t i la tud i pr i nas podobno kot v ostalem 
Sredozemlju in tud i ob d rug ih m o r j i h zmernih geografskih širin, dve 
p r a v izrazit i terasi. P r v a terasa se n a h a j a okrog 2—3 m pod današn jo 
gladino m o r j a in jo povezuje jo z dvigom mor j a po grško-r imski dobi, 
d ruga p a p r av toliko nad gladino in p reds tav l j a po dosedanjem tol-
mačen ju sledove na jv i š j ega s t a n j a m o r j a po zadn j i ledeni dobi. 
Terasa, ki se n a h a j a v globini 2—3 m pod mor jem in se s s t rmim 
kl i fom spust i prot i g lobl jemu mor ju , zakonito sp reml ja vso obalo. Na 
apnencu je okrog 2—5 m široka, n a f lišu p a še preseže širino 30 m. 
Se veliko širša p a je ob akumulac i j sk ih ravn icah na no t ran j i s t rani 
zalivov, k j e r n jen pregib prot i globl jemu m o r j u dobro i lustr i ra ta izo-
bat i 2 in 5 m, ki sta povečini p r a v blizu s k u p a j ter po teka ta pogosto 
kilometer in še več s t ran od obale. P roučevan je odnosa te terase do 
r imskih zgradb je pokazalo, da je nasta la v glavnem šele po r imski 
dobi, ko se je dvignila g ladina m o r j a za okrog 3 m in se je tudi delo-
v a n j e abraz i je prestavi lo za toliko navzgor. Splošna razšir jenost te 
terase nam zgovorno p r i ča o vel ikih morfoloških spremembah, ki j ih 
je povzročila ta t ransgresi ja . P r i tem ne mislimo samo na velike uč inke 
abraz i je v živi skali, a m p a k še veliko bol j na spremembe ob pl i tv ih 
akumulac i j sk ih ravnicah na no t r an j i s trani zalivov, k j e r so prišle pod 
vodo obsežne površine, ki so bile p red to t ransgresi jo še del kopnega. 
Terasa, k i se n a h a j a 0,75—2 m nad d a n a š n j o gladino m o r j a p a je 
lepo ohran jena le na apnencu pr i Izoli in ob vsej južni obali P i ran-
skega zaliva vse do Savudr i j e in še n a p r e j ob Is t r i pro t i jugu. Terasa 
je po vsem videzu podobna recentni , le da je ožja, s a j s k o r a j ne pre-
seže širine 3 m. Po n jenem n a s t a n k u zakrasevan je še ni močneje na-
predovalo. To se posebno lepo pokaže tam, k j e r terasa reže s tare 
škrap l je . Zanimivo je še, da so k v a r t a r n i sedimenti do višine te terase 
ali še k a k meter ali n e k a j več nad n jo odst ranjeni . Vse to podkrep -
l j u j e domnevo, da je terasa holocenske starosti. 
N a d temi terasami slede še druge v viš inah 5—10 m, 15 m, 20 m, 
28—35 m, 50—60 m, 80—110 m, 120—130 m in 150—160 m nad mor jem. 
Višina teh teras se docela u j e m a z višino teras v ostalem Sredozemlju, 
k j e r so na jden i dokazi, da so nasta le terase v tesni zvezi z oscilacijami 
morske gladine v pleistocenu. Ze na osnovi tega se je vsi l jevala do-
mneva, da so tud i p r i nas us t rezajoče terase iste starosti. Ta misel se je 
še okrepi la ob ugotovitvi, da sp reml j a jo te terase našo obalo v enakih 
viš inah in da sežejo ob akumulac i j sk ih ravnicah tud i v same doline. 
T a skladnost teras z morsko gladino in akumulac i j sk imi ravnicami 
p r imorsk ih rek kaže, da n ima jo nič skupnega z vel ikim strmcem, ki 
so ga imele iste reke v dobah regresij , s a j smo že rekli , da živoskalno 
dno in wiirmski p rod prot i zahodu potoneta pod holocensko naplav ino 
in mor jem. Vse to nas je prepr iča lo , da so nasta le obravnavane terase 
nad d a n a š n j o gladino mor j a v dobah, ki so povsem podobne današn j i , 
tore j v dobah transgresi j , k a r se docela u j ema s to lmačenjem geneze 
obravnavanih pleistocenskih teras tud i drugod po svetu. 
Ce smo s temi zak l jučk i na p rav i poti , moramo računa t i v pr imor-
skem svetu v pleistocenu še s p r av močno erozijo, s a j so po teh do-
mnevali pleistocenske starosti še nivoji , k i sežejo 150—160 m nad 
morsko gladino. Po analogi j i s procesi v wiirmski ledeni dobi in po 
n j e j lahko računamo, da je prev ladovala v zgornj ih delih dolin erozi ja 
skozi vso dolgo pleistocensko dobo. To vel ja tud i za h ladne oddelke 
pleistocena, s a j smo rekli, da je plast p roda na wii rmski terasi le t a n k a 
in je pr iš la ob visoki vodi še vsa v p remikan je , p r i tem p a je pr iš lo 
k l j ub tendencam bočnega vrezovanja tudi do izdatne globinske ero-
zije. V spodn j ih delih dolin p a je v dobah t ransgres i j p rev ladovala 
akumulac i ja , bočno vrezovanje in abrazi ja . V dobah regresi j m o r j a p a 
je tudi tu prevladovala erozija, ki je odstrani la veliko gradiva iz pre-
tekle dobe. Morda bo p r a v s tem razložiti dejstvo, da je akumulac i j sko 
gradivo iz obdobi j t ransgres i j tako močno odstranjeno. Domnevno bo 
povezat i s tem nasipanjtJm le tri akumulac i j ske terase pod kmet i jo 
Monte na Savudr i j skem polotoku, ki se n a h a j a j o 10, 15, in 20 m nad 
morsko gladino in izvira jo domnevno iz r iško-wiirmskega interglaciala. 
Te terase ses tavl ja jo f inozrna t i predvsem ilovnati in peščeni sedimenti, 
po vse j ver jetnost i akumulac i j sko gradivo Dragon je . Zahodno od tod 
prot i Savudr i j i so te terase m a n j izrazite in pre ide jo pod debelo p las t 
p rhk ih , puhl ic i podobnih sedimentov, ki v na sp ro t ju s s tarejš imi te-
rasami izvira jo iz z adn j e ledene dobe. D a je priš lo v dobah regresije 
v s a j n a začetku tud i v spodn j ih delih dolin do izdatnega globinskega 
vrezovanja p a govori tudi dejstvo, da se n a h a j a domnevno wiirmski 
prod ob rečicah in potokih v Koprskem Pr imor ju v erozijskih korit ih, 
ki sežejo še čez 80 m globoko pod terase, ki se n a h a j a j o 5—20 m nad 
d a n a š n j o gladino m o r j a in izvirajo domnevno iz r iško-wiirmske med-
ledene dobe. Domnevamo, da se je odložil wiirniski prod šele ob ma-
ksimu regresije mor ja , ko je rečna erozija že po jen ja l a in je priš lo za-
radi narašča joče sušnosti ob višku ledene dobe do od lagan ja debelejših 
plas t i p roda že t a k o j ob p rehodu šavrinskih rek v t ak ra tno ravnino. 
Za pravi lno r azumevan je vsega d o g a j a n j a p a moramo opozoriti 
tudi na splošno znana dejs tva , da morska g lad ina v nobeni t rans-
gresiji , ki je bliže geološki sedanjosti , ni dosegla višine predhodne. 
Ni dvoma, da so vsa ta n i h a n j a morske gladine in zakonito v i šan je 
kopnega še posebej povečali erozivno sposobnost pr imorskih rek. 
O b upoš t evan ju vseh obravnavan ih dejs tev bomo morda up rav i -
čeni domnevat i , da je prišlo do izdatnega povečan ja erozije pr imorsk ih 
rek, ki jo ugotavl ja Kokole po izdelavi n ivoja v višini 150 m, že ob 
p rv ih regresi jah, do ka te r ih je priš lo ob p rv ih začetkih kopičen ja 
večjih množin snega in ledu ob polih in v visokih gorah na začetku 
pleistocena. Če so ti zak l jučk i pravi lni , je pr iš lo do glavnih pretoči tev 
v območju Šavrinov in v b l ižn jem k r a š k e m obrobju šele ob koncu 
pliocena, ko so vel ika n i h a n j a morske gladine povečala erozivno 
sposobnost prot i m o r j u tekočih voda. 
LITERATURA 
1. V. K o k o l e , Morfologija Šavrinskega gričevja in njegovega obrobja. 
Geografski zbornik IV. Ljubl jana 1956. 
2. J. C v i j i c , Geoniorfologija I. Beograd 1924. 
3. A. G u n d , Die Entstehung und Geschichte des Adriatisches Meeres. 
Geogr aphis cher ] ahresbericht aus Osterreich VI., Wien 1907. 
4. B. Ž. M i l o j e v i č , Dinarsko p rim or je i o s m a u našoi kraljevini. 
Beograd 1933. 
5. P. \ V o l d s t e d t , Das EiszeitaHer. I. Stuttgart 1954. 
6. K. W. B u t z e r , Quaternary Strat igraphy and Climate in the Near 
East. Bonner Geographische Abhandtungen. Heft 24, Bonn 1958. 
7. A. B a u e r , tJber die in der heutigen Vergletscherung der Erde als 
Eis gebundene Waisiserniaisise. EiszeitaHer u. Gegenwart 6, 1955. 
8. G. D a i n e l l i , Atlante Fisico-Economieo dTtalia. Milano 1940. 
9. A. Š e s t i n i , Atlante Fisico-Economico dTtalia. Note illusstrative. 
Milano 1940. 
10. I. R a k o v e c , O migracijah pleistoeenskih sesalcev južno od Alp. 
Geografski vestnik XXXII. L jubl jana 1960. 
11. P. W o l d s t e d t , Das EiszeitaHer. II. Stuttgart 1958. 
12i A. M e l i k . Slovensko Pri morje. Slovenija II. L jubl jana 1960. 
13. R. W. F a i r b r i d g e , World Šea-Level and Climatic changes. Quar-
ternaria VI. Roma 1962. 
14. Hansjorg Dorngus, Die Entvvicklung der Po-Ebene seit friiligeschicht-
[ / licher Zeit. Erdkunde, Band XVII, Heft 3/4. Bonn Dezember 1963i. 
>v 15. V i n k o S r i b a r , Arheološko topografske ugotovittve v Simonovem 
zalivu pr i Izoli. Arheološki vestnik IX—X/3^4. Ljubl jana 1958—1959 (1961). 
16. J o n s s o n I o n , Notes on changes of sea-level on Iseland. Geogra-
fiska — Annaler 1957, 2—3. 
NEW GEOMORPHOLOGICAL FINDINGS IN THE LITTORAL O F KOPER 
S u m m a r y 
The discoverv made bv Milojevič that during the Quar ternary verv 
large oscillatioms of the sea level had taken plače along the Yugoslav coast. 
as well as saimilar findiings from other areas, above ali round the Mediterra-
nean. have led us to start with a study of tliis problem in the area of the 
Slovene Littoral round Koper. Tliis area is ali the more interesting because 
of the recenit studies by Vladimir Kokole \vho has found that in the area of 
Šavrini during ali the long periods whem the present relief had been formed 
there were no larger orogenetic movements. 
First we have systematically investigated numerous morphologieal forms 
Jeft by exogenous processes from the period before the last transgression in 
the littoral area. At the same tirne we have also taken into consideratiion in 
tliis discusskm the older morohological forms that have been preserved in 
the verv steep cliffs and in the terraces that were sur>oosedly produced bv 
abrasion and that can now be found high above the present level of the sea. 
In this stmdv we have first investigated the gravel that is found under 
the deep strata of loam sediments in the small f latlands in the inner part 
of the gulf. Our investigations in the gulf of Koper have shown that towards 
the west this gravel also extends under the sea level. This fact proves the 
already okl supposition that the gulfs here discussed are nothing but 
submerged lower parts of the valley of rivers that flew from the Savrini 
region that liad originali v run far ther down towards the west. 
Because of the considerable inciinatkm of the surface of tlie gravel 
under tlie sea and under the sandy loams tliait compose the slightly inclined 
flat areas producod bv accumulation in the inner part of tlie gulfs we have 
conjectured that it is this gravel tliat outcrops along tlie valley of the river 
Rižana as well as along the Badaševica and Dragonja rivers. In this we 
have been confinned bv cooditions along the Rižana river where m fact 
a terrace emerges neair the town of Dekani from under the youngest flat 
area; thiis terrace can be pursued along the valley towards the region of the 
sources of tlie river where it is situated hiigher and higher above tlie present 
bottom of the valley. Sucli terraces of gravel have also been identified in 
the smirce regions of the valleys of the Badaševica and Dragonja rivers. 
The investigation of this accumulation of gravel has shown it to be a 
res uit of a vary cold climate when the mechanical decay of the bedrock was 
very intensive and wben the downflow of the material along the slopes and 
into the vaifey was speeded up. In this supposition we have been especially 
confirmed by the conditions in the upper part of the valley of the Rižana 
river where ali slopes are covered by thick limy soree material tliat extends 
o ver the Flysch of which the lower slopes are composed to the gravel of 
the lirst terrace. Since we find this material thus accumulated to be cut by 
simple grooves only — traees of the stili coiitinuing eroision — and that it 
shows no inddoations of repeated depositions, the interpretation offers itself 
that this deposition had taken plače d urin g the last glaeial epoch. This inter-
pretation. seems to be supported bv the fact that scree material and the 
coiitemporary gravel in the valleys are more intensively muldered in the 
upper s trat 11 m only which is half a metre thick. Furtliermore we can here 
also meintion the fact that this material is stili found widely preservedt 
In the same period as in the main valleys the accumulation had also 
taken plače in the small sho>rter valleys that are now directed straight 
towards the sea. In these small valleys we can also observe traees of the 
deposiition along the vvdiole valley. In those valleys where we can find now 
small brooks only thait do not depose larger quan.tities of material even during 
the bad tempests, tlie sediments liave already been completelv takein away by 
abrasion that has abraded in some places even part of tihe bedrock. so that 
these valleys as vvell as the sediments in them have samehow come to remain 
hanging above the present level of the sea. Along the larger brooks, however, 
the material accumulated in that period lias already been cut in the upper 
part of the valleys by deep river bads, similarly as this is the čase 
in the valleys of tlie rivers Rižana, Badaševica and Dragonja ; down-
wards these deep-cut river beds grovv more and more shallow so tliat they 
finally completely disappear at the plače where tlie traees of this deposition 
subnierge under the youngest alluvium. 
Because of the ecxcepitionally intensive mechanical decay of roeks in the 
period of the general deposition of material, and because of the obvious 
regression of tlie sea during tlie last glaeial epoch, the steep cliffs tliat run 
along our present-day coast have also become fossil. ThAs is proved by the 
thick strata of fine scree that has been preserved in the steep cliffs that 
occur between Koper and Sečovlje. This scree material has been !>roadly 
opened in wonderful bairelands produced by the recent abrasion and in the 
deeply cut grooves that reacli to the very top of the old cliffs; they enable 
us to get an excellent insight into the composition of the material as vvell 
as of the leading processes during the period of the formation of this ma-
terial and in the period before it. 
It has been found tliat this fine scree had originally covered almost ali 
even more than 50 m higli cliffs in the Koper Littoral. Onlv a few of the 
steepest and firmest walls protruded from it because they could not he 
completelv deformed by the intensive decay of roeks. It is interes ti ng that 
the bedrock floor under this scree material is iu fact never smootli. but rat-
her it is deeply cut into grooves. The fine scree material fills up numerous 
grooves and merges aeross them into slightly umeven surfaces. In thiis way 
thils scree material had covered the forms of tlie relief which ishows that 
the cliffs had been — as they are novvadavs — deeply cut into even before 
this mechanical decay had takem plače. As we know, this intensive cuting 
of tlie wall is closely connected with tlie recent abrasion which wears off 
the walls and creates in this way in the lesis resistant rocks favourable con-
ditions for earthflows and fa r the effective penetration by tlie linearly 
running water. We therefore believe that the membering of the cliffs under 
the thick strata of the scree material sliould be explained in a similar way. 
The fine membering of these steep oliff can as a matter of faet not be 
explained in sucli a way as if they were the preserved slopes of the former 
valleys that were reached by the sea not earlier than at the tirne of tlie Ho-
loeene transgresision. 
On the baisis of aH this we can coinclude that the sea had approximately 
its present extension alr>eaidy before the intensified mechanical decay of 
rocks during the glacial epoch and the parallel accumiullation during the 
last glacial epoch had taiken plače when ain importamt regression of the sea 
had occured. Thus the nreseriit extension of the sea iis a resnlt of the last 
transgressioii that liappened during the Wiirm glacial epoch. Ali this agrees 
v/ell with finddngs made in other parts along the Adriatic Sea where it has 
been established by Grund that the fluvioglacial fans of large Yugoslav 
rivors stili continue under the sea. approxirnately to a depth of 80—90 m, 
at which depth the coastline is believed to have run during tlie last glacial 
epoch. 
In our s tudv of the Post-Wiirmian transgresision we did not t ry to make 
general statements only, but rather we tried to give a detailed survey of ali 
traces which this transgression had left at the tirne of its climax that was 
reached abtmt 6000 years before our era. and later when the level of the sea 
was again lo\verc(l and during the numerous oscillations that f,oliowed it was 
never again able to reach its original height. 
Ali these oscillations have left in our area — similarly as in other parts 
of the Mediterranean as well as along other seais of the temperate geographic 
zones — two very distinct terraces. The first terrace cxisted 2—3 m below 
the present level of the sea; ,it is at tr ibuted to the ris ing of the sea level 
after the Greek-Roman period: the second terrace existed at the same di-
stance above the sea level and it rep resen ts. according to the present inter-
pretation, the traces of the highest level of the sea a f te r the last. glacial 
epoch. 
The terrace that can be found at a depth of 2—3 m below the sea level 
and whicli in a steep cliff reaches into the deeper sea runs regularlv along 
the whole coast. On the limestone it is 2—5 m broad whiile on the Fiysch it 
reaches a wadth of 30 in. It is even broader along the accunmlated s m al I 
flatlands in the inner parts of the gulfs where its knee towards the deeper 
sea is wel I illustrated with the isobaths of 2 and 5 m that most frequently 
stand close to each other and often run at a distance of one kilometre or 
even more from the coast. Tlie study of the relationship of this terrace with 
the preserved Roman buildings has shown that on the whole it must have 
developed only af te r the Roman period when the level of the sea had risen 
for about 2 m and when the activity of the abrasion had also moved for the 
same distance upwards. The general extension of this terrace shoiws well the 
great morphological changes caused by this transgression. Here we do not 
have in mind only the considerable effects of the abrasion in the bedrock, 
but even more so the changes that took plače along the shallow accumulated 
small f latlands along the inner side of the gulfs where large surface came 
under the watcr that before this transgression had been a part of the drv 
land. 
The terrace that can be found 0,75—2 m above the presen t level of the 
sea is well preserved on the limestone near the town of Isola only, as well 
along the \vhole southern coast of the grulf of Piran as far as Savudrija and 
far ther southvvards along the coast of Istria. To ali appearance, this terrace 
is a rečent product; it is, lio wever. more narrow: it almost never transgresses 
the width of 3 m. After its formation the karstification of the ground has not 
maide any considerable p rog res s. This is especially clearly seen in tliose 
places wliere the terrace crosses the old deep vertical karstic grooves in the 
rocks (škraplje). FurthennoTe, it is interesting to f ind that the Quarternary 
s t; dimen ts had been retnoved to the altdtrude of this terrace or even aboui one 
metre or slightly more above it. Ali this supports our iinterpretation that the 
terrace must go back to the Holocane. 
Above these two terraces we f ind others at the altitudes of 5—10 m, 
15—20m, 28—35 m. 50—60m, 80— 110 m 120—130m and 150 -160 m above 
the sea level. The altitudes of these terraces agree well with the altitudes of 
terraces in other parts of the Mediterranean where thie proofs have also 
been found that the origin of these terraces stands in close contact with the 
oscillations of the sea level during the Pleistocene. On the basis of ali this 
the supposition becomes interestiing that the ooirresponding terraces found 
in our area must be of the same age. This supposition seems also to be 
supported by the fact that these terraces extend along our coast at the same 
altitudes, and that at the acoumulated small f latlands they also extend into 
the valleys themselves. This concordance of terraces with tlie sea level and 
with the accumulated flatlands of the rivers of the Littoral shows that they 
have nothing i!n common with the steep falls these rivers had during the 
periods of regreission, because, as we have already stated, we find that the 
bedrock floor and the Wiirmian gravel submerge westwards under the Ho-
locene alluvium and under the sea. Ali this convinces us that the terraces 
here discussed had been developed above the present sea level during periods 
very similar to the present one, thus in the periods of transgressions, and 
this agrees eompletelv with the explanation of the genesis of the here discus-
sed Plaistocene terraces as well as with tliose found elsewhere in the world. 
If we are istill on the right way with these conclusions we must reckon 
with a oontinuing very strong erosion in the Littoral area during the Plei-
stocene because on the basis of these suppositions we must also consider the 
levels that reach an alti tude of 150—160 m above the sea level to be stili of 
the Pleistocene age. 
In analogy to the processes that had taken plaee during the Wiirm 
glacial epoch and af ter it we may conclude that in the upper parts of the 
valleys the erosion prevailed during the whole Iong period of the Pleistocene. 
This is also true for the cold parts of the Pleistocene siince we have said 
that the gravel stratum on the Wtirmian terrace was thin only and that at 
the high water it had ali been brought into movement so that in spite of the 
tendencies rivers show to extend theiir river beds by wearing off of the 
f lanks we also find conisiderably deep erosions. In the lower parts of the 
valleys, on the other hand, the accumulation prevailed with extensions of tlie 
river beds into theiir f lanks and vvith abrasion. Dur ing the periods of the 
regression of the sea, h o v e ver, we find that even here the erosion had become 
prevalent which reinovod large quantitiies of material that had been collected 
durinig the preceding age. Perhaps we could explain in this way the fact 
that we find the accumulated material front the periods of transgressions 
removed to such an extent. We may probably connect with this deposition 
three accumulated terraces onIy that can be found beIow the farm Monte 
on the peninsula of Savudri ja where they are sitna t ed 10, 15 and 20 m above 
the sea level and where they are supposed to go baek to the Riss-Wiirm 
Interglacdal. These terraces consist of fine grained sedimenits composed above 
ali of loam and sand. In ali probabili ty they are the accumulated material 
brought by the Dragonja ri ver. West of it, in the direction toiwards Savudrija, 
tliose terraces are less characteristic and submerge under a thick stratum of 
britile sediments resenibliing loesK which — con<trary t o the older terraces — 
dates from the last glacial epoch. Considerable erosion that had taken plače 
in the lower parts of the valleys at tlie beginning of regressions is also 
indicated by the fact tliat the gravel apparent ly of the Wiirmian age can be 
fouind along the rivers and brooks of the Koper Littoral in erosional basins 
tliat reach even more than 80 m deep under the terraces that occur 5—20 m 
below the present level of tlie sea and that are supposed to date from the 
Ri]sis-Wtirm interglacial. 
For a riglit understanding of the whole development we must also call 
attention to the generally known fact that during none of the transgressions 
that are close to the present geologie a'ge the sea level did reaich the heaght of 
the preeeding transgression. 
Tliere can be no doubt that ali these osoillations of the sea level and 
the rising of the dry land have even more encreased tlie erosive abilities of 
the rivers of Slovene Littoral. 
Taking i,nto consideration ali the facts here discirssed we may be justi-
fied to suppose that there had bee-n eousiderable increase in the erosional 
activitv of rivers of the Slovene Littosral which was established by Kokole 
to have taken plače af ter the formation of the level at the alt i tude of 150 m 
and with the first regressions of the sea that occurred when the large quan-
tities of snow and ice had begun to gather at the earth poles and on the high 
mouritains at the beginning of the Pleiistocene. If these ooncliisionis are riglit 
then it wais only towards the end of Pliocene that the main retrogressive 
erosion and, in conneetion with tliis, the hvdrographic changes had taken 
plače in the area of Šavrini and in the neighbouring Karstic fringeland, 
when the large oscillations in the sea level increased the erosive ability of 
rivers runnmg towards the sea. 
V / A 
A « 
SA VUDR/JA V 
'H I'! lite 
1 
MILJSKI ZALIV $ J & Ž Š s e 
OBMORSKE TERASE 
KOPRSKEM PRIMORDU DEBEL! RTIČEM J - J C D 
' - " -v ; 
Jiekc, 
KOPER 
\\čRNI KAL' 
IZOLA 
Ji1' II' 
PIRAN STRUNJAN / 
STRUNJANSKI ZALIV 
/J) 
. ŠMARJE 
Cs 
o : DVORI NAO IZOLO JIJVPADENA) 
SEČ0VEIJ5KI ZALIV 
jKRKAVČE' 
% ' VSi--- 1 ^ TRUSKE ' / , ' ^ ^ I — • — - — — v /i n i > /' /t 1 
HW I t ^ T O ^ , i t--'-' S S / i f l i L * 
> v , 1 / ' , i ^ c / / 1 ^ I S r , i ( j ' l' )'/ 'n I )'J sv- — V /•VI/KOSTABONA \ A ) \ i ( / ' / / / • ' 
"" r ^ j i i s 
- . j v ^ • / K Č T A 1 K . - ' N\ - ' ^ ^ S v ^ ^ r ^ v V r ^ ^ 
r/ToRADiN 1 / / ižz/Ss?^ 
V-' - ' V . 
O •M »REGARA 
/ 
Kar ta 3. 
Terase: / . / 5 0 - i 6 0 m ; 2. 120-130 m; 3. 8 0 - / 1 0 m; 4. 5 0 - 6 0 m ; 5. 2 8 - 3 5 m; 6. 20 m ; 15 m; 8. 5-10 m; 9. prodna terasa (rvurm); 10. holocenske akumulacijske ravnice; / / . vršaji