mm IN SVET i £ d e n s k a revija ŠTEV. 16 v ljubljani, 17. OKTOBRA 19S8 KNJIGA 24» pno XH) MAJBRINSTVO X KSMICNI. Sftjffig V »PREROŠKE" SANJE Tudi pri nas se Je razkošatilo praznoverje, Ri povzroča pri ljudeh s slabotno energijo ln nesmoirmrii mišljenjem da postanejo še manj odporni in za življenjsko borbo še manj sposobni Tako se začenjajo z uspehom pojavljati bistrovidi, vedeževalci, ki prerokujejo srečo in bodočnost z dlani, tz kart ln zvezd, tn podobni modrijani. Vsi ti Izrabljajo ljudsko lahkovernost ter si na ta način brez truda polnijo žepe. Sem spadajo tudi tako imenovane preroške sanje. Zdravnik je takoj telefoniral nekemu L., pokojnikovemu pujdtelju Ko je le-ta prišel, ga je cd vedel k smrtni postelji L. je bil s pokn|n:rr> še malo prej nekoliko ur v veseli družbi; skoraj bi se bil sedaj ob njegovem truplu onesvestil. V tej noči je imei zdravnik zopet čudne sanje, ki so se v kratke m zopet naravnost usodno uresničile: videl je tesa L., kako je s spače-nim, pomodrelim obrazom, z belim pogledom, z jabolkom v levici, ležal umirajoč v postelji Tudi te sanje so ga silno vznemirile, dolgo jih n mo» gel pozabiti Minuli so tr je tedni L. je zaradi krvavitve v možganih na levi strani zadela kap in je po treh dneh umrl Malo pred smrtio ga ie zdravnik videl še enkrat m sicer točno tako kakor je bil sanjal o njem: imel je otekel, pomodrel obraz, belo je gledal, težko dihal, a v levi roki je držal jabolko, ki je bil vanj že ugriznil. Za ^ekaj ur je umrl. Te svoje sanje je pripovedoval zdravnik raznim znancem med temi tudi takim, ki jim je mišljenje usmerjeno čisto znanstveno. Nekateri mu niso nič kaj verjeli, drugi so mu pripisovali nekakšne preroške zmožnosti,. ki se jih. pa sam ne zaveda Zdrav-nika samega so posebno druge sanje spravile sprva precej iz ravnotežja. Sele po dolgem, temeljitem razmišljanju je mogel ugotoviti, kaj je bilo povod tem sanjam, kar je pri takem pojavu pač najvažnejše. Posrečilo se mu je, da si jih je raztolmačil čisto naravno, popolnoma logično, izločivši vsa« ko čudežnost in praznoverje, vsako zmožnost prerokovanja. V noči svojih prvih sanj, ko je videl svojega prijatelja B. mrtvega v krogu njegove družine, je bil šel ž njim okoli polnoči iz neke družbe; gredoč sta našla sredi ceste pijanca, oblečenega le v hlače in srajco. Bil je padel na obraz ter je močno krvavel na čelu ter sta ga morala spraviti v bolnišnico. Govorila sta potem še nekaj časa o nekem znanem gospodu, ki je pred nekaj dnevi umrl za kapjo. Ko je po teb o ljudje, ki si domišljujejo, da jim je dana neka posebna ta-jinstvena sposobnost, da v sanjah vidijo bodoče dogodke, bodisi dobre, bodisi slabe. Mnogo se je že razpravljalo o takih sanjah. Kdor se jim ne vda sle« po, ampak jim gre temeljito do dna, dobi jasno razlago o tem, kako so nastale, in njihovo zvezo z resničnostjo. Zdravnik dr. Kirch je objavil dvoje svojih sanj, ki so se do vseh podrobnosti natanko uresničile, tako da je sprva bil sam čisto presenečen in je šele po temeljitem premišljevanju našel čisto naravno zvezo med njimi in resnico. Videl je nekoč v sanjah, kako je njegov najboljši prijatelj, neki B., ležal mrtev v svoji postelji, oblečen v temne hlače in v belo, spredaj odprto srajco. Mrtvec je bil krvav po obrazu in po prsnem delu srajce; okoli njegove postelje so stali žena in otroci ter se bridko jokali. Sanje so bile tako žive in so tako vplivale nanj, da se je ves razburjen zbudil in je potem ves žalosten ležal v postelji ter dolgo časa ni mogel zopet zaspati. Drugo jutro je sanje pripovedoval ženi, ki je bila vse prej kot praznover-na, pa ga je vendar opozorila, naj prijatelju B. in njegovi družini o vsem nič ne pripoveduje, češ da bi jih sanje lahko neprijetno vznemirile. Zdravnik je potem na sanje čisto pozabil. Za kakih osem dni je okoli ent ure ponoči na njegovih vratih pozvonilo; dala ga je poklicati žena prijatelja B. k svojemu možu, češ da je nenadoma omedlel in padel. Zdravnik se je takoj spomnil na sanje pred osmimi dnevi, ni pa pomislil na nikak« šno nesrečo, ker ni imel točnejših podatkov. Ko je pa prišel v spalnico omenjenega prijatelja, se mu je nudila do najmanjših podrobnosti ista slika, kakor jo je videl v sanjah pred osmimi dnevi: B. je ležal mrtev v svoji postelji, oblečen v temne hlače in belo, spredaj odprto in krvavo srajco, krvav po obrazu; okoli njega so žena in Štirje otroci bridko jokali. doživljajih sanjal, je naredil iz onih treh oseb, ki so se mu podzavestno vtisnile v spomin, eno samo, in sicer prijatelja B., ki ga je videl, kako leži mrtev na postelji Vse drugo, kar se je k temu pridružilo, kot prisotnost družine, jokanje in tarnanje itd., je dodala čisto logično podzavest kot nekaj v takih primerih običajnega. Tudi druge sanje si je raztolmačil zdravnik čisto neprisiljeno. L je bil zaradi lahke kapi že enkrat njegov pacient Bil je že več časa vegetarijanec. Posebno rad je jedel jabolka in ga je zdravnik večkrat videl z jabolkom v roki. Ni bilo torej nič čudnega, če je v oni noči postal ta človek v njegovih sanjah glavna oseba z vsemi onimi svojstvi. ki so bile v življenju zanj značilne; saj je bil zdravnik zaradi minulih tragičnih dogodkov še dokaj razburjen in živim sanjam tem bolj dostopen. Neverjetno točno je bilo duševno delovanje tudi v podzavesti: L. je namreč zaradi kapi ohromel po desni strani, krvavenje v možganih je torej moralo nastopiti na levi strani in leva stran telesa je bila nepoškodovana. Zdravnik je torej videl bolnika z jabolkom v levi roki. Pri temeljitem razmišljevanju se dado vse take sanje razložiti neprisiljeno, čisto razumljivo, saj nima nihče zmožnosti, da bi gledal v bodočnost, če niso dani pogoji — včasi dokaj skriti — iz katerih se da z gotovostjo sklepati na bodoče dogodke; prav kakor dela matematik na podlagi danih pogojev včasi zelo zamotane sklepe. pr i stane redno dihanje, je poiskati po Hen-dersonu vzrok v tako zvanem »mišičnem tonusu«, trajnem skrčenju mišičnh elementov. Ta trajna napetost usmerja ne samo naše telesne drže, temveč tudi dihanje ln krvni obtok. Kakšen pomen ima to za dihanje, je najbolje razvidno iz tega, da more umetno dihanje učinkovati le tedaj, če drži tonus mišice prsnega koša in trebušne mrene prožne. Ce tonus preneha, pljuča upadejo in vsako umetno dihanje je nemogoče. Po smrti se tonus izgubi v petih minutah. Najnovejše raziskave kažejo, da tudi novorojenček v normalnem stanju nima mišičnega tonusa. Za embrijo bi bil popolnoma odveč, kajti dihanje in krvni obtok sta mu nepotrebna, dokler je v maternem telesu, ki mu samo dovaja kri. Zato stopijo v delo šele po rojstvu tista živčna središča, ki povzročajo mišični tonus in s tem krvni obtok ter dihanje. dr. hr KAJ JE KDO NA POLJSKEM Kdor je doslej iska< po la t kov o ljudeh javnega življenja v poljski republiki se je zatekal v celo vrsto specialnih priročnikov kot Peretiatkowlcz & Sobieski, »Wsp61cze-sna kultura polska«, Lam »Wspolczesni pi-sarze polscy«, »Roczniki« Poljske Akade-nrje ali mednarodne publikacije kot »The International Who's who ali pa »Who'a who ;n Central and East-Europe«, ki so ga seveda pogosto na cedilu pujtili. Da se tdpra-vi nedostatek, je G16wna Ksiegarnia woj-skovva v Varšavi letos obelodanila leksikon: »Czy vviesz kto to jest?« (Ali veS, kdo je to?), ki ga je Kritika vobče pohvalila. Dodatki izidejo prihodnje leto. — Ob tal priliki sem se spomnil, da je r.ekdo v Beogradu pred 3 ali 2 leti zbiral grad vo in denar za slično publ kacVj. Zdaj pa ni duha ne sluha o priročniku niti o napla-fclu, NE DIHANJE NOVOROJENČKOV O dihanju novorojenčkov je objavil pred kratk'm znani ameriški učenjak prof. Hen-derson svoje izsledke, že pred rojstvom je mogoče pri embrijih opazovati dihalne gibe, ki so pa preslabotni, da bi mogli razširiti pljuča in omogočiti pravo d'hanje. Ce se ti gibi potem tako ojačijo, da na- JESKNSKA POKRAJINA O KEMIČNI VOJNI Priredil DOBUAK Vojske, kuge, lakote, reši nas, o Gospod! S^Tl rahodnja vojna bo, kakor ka-J žejo priprave, v pretežni veči-mJ ni planska vojna; zato se povsod pripravljajo na tozadevno obrambo, ne le vojaštva in civilna prebivalstva, ampak tudi živali (»Jutro« 18. 5. 1938.) Z razvojem tehnike se je način bojevanja v mnogočem spremenil. Od prvotnega kamna in kija h kopju, sulici, meču in loku, odtod preko prvih strelnih naprav s pomočjo smodnika in drugih eksploziv, kakor so dinam.it, ekrazrt itd, do vojnih plinov. Kužni bacili (kolere, kuge, leganja) ne bodo, kakor domnevamo, imeli pomembne vloge, dočim bo vloga strupenih plinov precej obsežna. Vsa ta moderna bojna sredstva, ki so že sama po sebi zelo nevarna, postanejo v rokah moto-rizacije, ki je ustvarila zračno brodov-je, še toliko bolj učinkovita. Motori-zacija ima velike zahteve — nafto in gladke ceste, kar je njena slaba stran. Na Slabih cestah se aivto počuti kakor riba na suhem. Naše ceste nam nudijo dokazov o tem na izbero. Zrakoplov rabi samo nafto. Zato je pričakovati, da se bodo vršili napadi po največ iz Od približno 1000(?) strupenih pli-aov je za vojne namene uporabnih le nekaj, ker tudi njih kraljevanje ni neomejena Učinek je odvisen od hlap-ljrvosti, to se pravi, koncentracije, ki jo dosežejo v časovni enoti v m3 zraka, od -raanje temperature, od vlage, od vetrov in ostalih meteoroloških či-niteljev. Potrebne so ogromne množine, da se doseže strategično pomemben efekt Tako so Nemci L 1915. pri Ypru porabili 100.000 kg klora na približno 6 km dolgi fronti; umrlo je nekaj čez 5.000 Francozov, okoli 15.000 je bilo poškodovanih. Za 10 km dolgo fronto bi rabiM 400.000 kg klora, da bi dosegli v zraku potrebno ubijalno koncentracijo 1:10.000. Računajo, da se rabi za pokončanje modernega velemesta 1,000.000 kg yperita, za kar je treba zopet 2.000 težkih bombarderjev. To so astronomske številke za državne proračune in davkoplačevalce. S fiOO kg fpeaia jg baje Lastm- PLINSKI NAPAD IZ ZRAKA (z razstave v Zagrebu) pifi 100.000 m* zraka(?). Za 10.000 ha — površina današnjega Pariza — bi zadostovalo 10 ton fosgena, da napravimo v 30 minutah pokopališče{?). Bojnih sredstev imamo troje: 1) bri-zantna (razstreliva), 2) vžigalna in 3) kemična municija Zadnji bi bili vojni tudi bojni plini. Med brizantno in kemično municijo je razlika z ozirom na učinek. Po razpoku brizantne municije (granate) je učinek s tem, ko doseže tla, dokončan Kemična deluje še naprej. Učinek oziroma škodo oceniti vnaprej je pri plinih težka zadeva, ker se njih dejavnost menja in ravna po atmosferičnih prilikah, čeprav nevarnost s tem še ni odstranjena. Zgodovina bojnih plinov začenja kakor vse pri starih narodih. Zgali so smolo, gosje perje in slamo, da se je razvijal dušeč dim. L. 1855. je uporabljal admiral Dundonald pri Seba-stopolu žvaplov dioksid, ki zelo lega na prsi. Svoj čas so ga mnogo uporabljali čebelarji za ubijanje in odganjanje čebel. L. 1912. je pariška policija predlagala strupene pline za boj proti apašom. 22. aprila 1915. so Nemci prvi uporabili klorove pare pri Ypru. Rusi so nadeli tem param naziv »Kajnov dim«. Rusi so vedno duhoviti. Od tedaj se je ta način borbe vedno boJj izpopolnjeval in v naslednjem bo podana karakteristika glaivnih zastopnikov bojnih plimo«. L Solza ve i (skupina belega križa). H plini so po večini sojine hroma, deloma Joda in kflfcra. Sem «ada tudi f j'-■ ' ' > 'S j&J ' '•■.« Obleka, ki varuje človeka pred strupenimi plini afcroSetn, ki ga poznamo tz kuhinje, kadar se žge mast afi pil tlenju lojenk. Šibkejše koncentracije povzročajo v očesnih shiznicaih razdraženost. OH začnejo ščemeti, peči in solzeti in primerami smo, da jih zapremo. S tem se ndaroa sila čet oslabi, ker fe treba seči po maskah. Pri višjih koncentracijah nastopajo težje poškodbe oči, defekti na roženici, gnojitve v notranjosti zrkla. Akrolein draži tucfi sluznico v nosu, grltu in sapniku. Pri večjih množinah se javlja vrtoglavost, omotica in pljučni otok (oedem), ki spravi ranjenca največkrat pod rušo. Glavni zastopniki so chloracetophenon, ki ga uporabljajo v policijske namene in spada med najjačje solzavce; bromben-zylcyanid (franc. camite), bromaceton (nemški: B-Stoff), brommethyleathyl-keton (Nem.: Bn-Stoff), benzylbroniid (nem.: T-Stoff) itd. II. Kihavci (skupina modrega križa) Kakor pove že njih ime, dražijo sluznico v nosu, grlu, povzročajo kihanje in kašelj, nekateri tudi solzenje. Pojavijo se bolečine v čelu, zobeh in prsih, mučno dihanje, višnjevost kože zaradi pomanjkanja kisika, pljučni otok, razburjenost, nato nezavest in Ohroznetast .Večinoma sledi nagi© okre- vanje ▼ dveh do 48 urah. Kemično so to spojine arzena, cyaxia, klora in bro-ma. Najbolj znani so tdarfc L (Chlorar-Sinkamrpfstoff), potem clark IL, ki di-Si po česnu, in adaimstt. imenovan po Američanu Adamsu. m, DnSIjivel (skupina zelenega križa) TI pffirf. defflujejo predvsem na pfj«&-no tkivo in njih učinek se javlja fcte po daljSi aH kraj®, latend Pljučni mešički so toMko oSkodovani ,da vstopa v nje serum, kri. se zgoščttje, pojavi se višnjevost in siva barva v Bcu tako, da ne spoznamo bolnika, aH je betee ah pripadnik temne rase. Najbolj znan med dušljivd je fosgen, spojina klora (phosgen, franc. oollongite). Poznali so ga že L 1811. v industriji barv. Deluje smrtno po vdibanju 3.5 mg v 1 mimrtL V zelo malih koncentracijah diži po zelenih jabolkah, v večjih kakor na fronti po plesnivem senu. Je izredno strupen in zahrbten, ker znaki zastrup-ljenja nastopajo po latenci, ki traja do 18 ur. Začetni znaki so neznatni, večinoma jih spffloh ni, kašelj, event. bruhanje im bledica. Bolnik prespi lahko celo noč brez težav. Pri najmanjšem napora ga nenadoma napade naduha. Krvav izmeček nam pove, da je nastopil pljučni oedem. Zaradi tega zastrupljena ne smejo napraviti najmanjših gibov, ne smejo napraviti Se tako kratke poti do lazareta aH do stranišča. Močne koncentracije povzročajo takojšno smrt zaradi bronhialnega krča Zastrupi j enec parkrat globoko vdihne, pade, postane črnamoder in po kratki dobi umre. Kako je ta plin zahrbten, naj povesta naslednja primera; Dva brata sta veslala v Hamburgu po enem izmed kanalov, ko sta opazila približno ob 4. uri popoldan obfflak plina, ,ki se je valil proti njima. Z naglim veslanjem sta hotela čim pref iz nevarnega kraja. Občutila sta, da ja sili kašelj in stiska v prsih, nakar sta se podala peš k zdravniku, ki ni mogel ugotoviti ničesar sumljivega. Ob sedmi uri zvečer se pojavi nenadoma kratko dihanje, ki postaja vedno bolj mučno. Ob 8.30 uri torej po štirih urah in pol, je nastopila smrt z znaki pljučnega oedema s krvavo peno v tistih in nosa. Francoski oficir, ki je vdihal nekaj fosgena, ie odklonil, da bi zapustil svojo postojanko. Po dobro prespani noS je obhodi svoj odsek, aa&^cs&cfeBSafe nakar se je zgrudil in umrl zaradi pljučnega oedema. Med dušljivce spadajo klor, klorpikrin (klop), brezbarvna, oljnata tekočina in difosgen II, brezbarvna oljnata tekočina, bodečega duha (nem.: Perstoff; franc.:superlite), eden najvažnejših in najučinkovitejših plinov svetovne vojne. Vrsta seveda z navedenimi ni končana. IV. Skupina rumenega križa. Sem spada yperit, brezbarvna oljnata tekočina, spojina klora in žvepla. Vdihanje 12 mg v 1 min. deluje smrtno. Nemci mu pravijo Lost, Angleži mustardgas, ker diši po gorčici. Podoben je glicerinu, je zelo učinkovit, a redko usmrti. Njegovo učinkovitost si bomo najbolje predstavili, ako čujemo sodbo iz ust Nemcev samih: »Niemals hStte die deutsche Front den gevval-tigen Ansturm der Menschenmassen utid des Kriegsmaterials auszuhalten vermocht, wenn nicht die deutshe C-he-mie den schiitzenden Schild des »Gelb-kreutzes« vor die Kampfer gehalten hStte« (Nikoli ne bi mogla nemška fronta zadržati silnega napada človeških množic in vojnega materiala, ako ne >bi nemška kemija postavila pred napadalce ščita rumenega križa.) Zanimivo je, da so ga Francozi in Angleži smatrali za povsem nedolžnega. Ima oster vonj po hrenu in česnu. Spominja tudi na duh gnilega zelja, odvisno pač od raznih primesi Manjše koncentracije se včasih sploh ne zaznavajo, ker /ios hitro otopi Njegovo rojstno leto je 1822., oče pa mu je Francoz Despretz. Yperit se drži obleke, las in drugih predmetov. Z roko prenašamo vperit na oči in druge dele telesa. Strah, da je yperit zanešen po neopaznih potih in negotovost zelo nepovol.jno delujeta na razpoloženje. Po razpoku granate se razprši v fine kapljice in ostaja tedne na dotičnem terenu ali v prostorih, še vedno učinkovit in prodira celo v obleko iz usnja ali kavčuka. Na vnanji koži, ki je prišla v dotiko s parami pilina, spočetka ni opaziti nobenih pojavov. Šele kasneje se pojavijo rdečica, srbečica in oteklina. Tekočega jrperita naša koža ne občuti, šele po štirih do osmih urah se razvije na zastrupljenem delu kože rdečkasta lisa. Ta postaja večja in v naslednjih urah se pojavijo mehurčki, ki potom združevanja tvorijo večje me- hurje. Okolica mehurjev ie zelo otekla in boleča Po razpoku mehurjev se pokažejo rane Vse te poškodbe na koži zavisijo od koncentracije in množine strupa. Rane rabijo tedne in mesece, da se zacelijo. Zaradi tega odpade največ oskrbovalnih dni na zastrupljenca z yperitom. preden postane sposoben za delo. oziroma za boj. Učinek yperita je posebno usodepoln za oči, — kamor poškodovanci čestokrat utrelo kapljice z onesnaženimi rokami. Koža, kj je v ranah in je zaradi zastrupljenega in odmrlega tkiva izgubila vsakršno odpornost proti sekundarnim infekcijam, postane plen raznih bakterij, kar celo stanje še komplicira S tem učirek vperita še ni zaključen Kdor ga je udihal, začne kašljati, ne da bi se odkašljal v prsih ima občutek velike boleče rane. Razvije se bronhitis, kateri sledi običajno pljučnica. Dogaja se. da je bolnik že skoraj pred popolnim okrevanjem, ko se iz-nenada pojavi smrtonosna pljučnica. S hrano in pijačo dobimo vpent v želodec, kar povzroča bruhanje. V želodcu se pojavijo krvavitve in rane. Posledice so velike brazgotine, ki se tvorijo po ranah in često skrivenčijo prste na rokah Težke okvare na očeh, SLOVAKI V AMERIKI K. Culen je pri Slov. Matici objavil debel snopič »Slov&ci v Amerike« v 3 oddelkih: slovaški tisk v USA, književnost, ljudska naobrazba. Zgodovina slovaškega časnikarstva se pričenja z litografiranim listom, ki ga je Janko Slovenski izdal v 20 številkah 1. 1885. v Pittsburgu. Naslednje leto je tam zagledala beli dan prva tiskana štev. »Amerik&nszko Szlovenskč No vini«, ki jih je P. V. Rovnianek izobli-čil v narodno glasilo, tako da je ogrska vlada prepovedala nj'h uvoz. Tednike je otvoril 1889. »Slovak v Amerike«, še danes živ. Drugi« najstarši in največji časopis, »Jednota«, je bil madžaronski. Poglavje o slovaškem slovstvu onkraj slane mlake se je scvrknilo na nekakšno bibliografijo. Iz naslovov posnameš tu pa tam mikavno podrobnost, n. pr., da je Voj-novičevo dramo »Ekvinokcij« poslovačil 1920. v Clevelandu A. M. Kopčok. Poglavje o šolstvu prikazuje težave, ki so jih rodoljubi morali premagovati, da so ustanovili razne učilnice in mladinske knjižnice, tako benedikt nsko višjo deško šolo v Clevelandu in višjo dekliško šolo v Danvillu, dalje obzornike, pevska društva itd. Nabiranje gradiva, ki ga je sprožil zadnji obisk Matice Slovenskč v Združenih državah, se bo še nadaljeval. NK izguba vida, dolgotrajno hiranje, vse to so dobrote, ki jih prinaša yperit Za razliko od fosgena ki ima prvi dan največjo umrljivost je pri yperitu ravno narobe. Cim dalj traja bolezen, tem manjša ie verjetnost, da okrevamo. Yperitov tovariš je lewisit, nazvan po Leeju Lewisu, beli dan je zagledal 1. 1917. Na poseben način spojen arzen s klorom, slično, kakor kihavci, d£ le-wisit, ki ga imenujejo tudi »roso smrti«. Vonja presenetljivo vsiljivo, bodeče po geranljah. Medtem, ko ga Nemci ne cenijo posebno z ozirom na njegovo učinkovitost v primeru z yperitom, ga imajo Američani mnogo bolj v čislih. In Francozi mu pripisujejo znatno vlogo' v bodoči vojni: v svetovni namreč še ni nastopil svoje častne službe. Le-wisit deluje hitreje ,na koži se mehurji naglo pojavijo. Zato pa je tudi restavracija krajša. Na dihalne organe delujejo enako kakor yperit. Najprej začne v nosu peči, v sapniku se tvorijo membrane, nato pljučnica in pljučni oedem. Vsekakor hud pljučni strup, ki naglo zaduši. Ima pa dobro fizikalno lastnost, da ga voda in vodne pare razkrajajo in mu onemogočajo njegovo razdiralno delo. dalje kruh IZ morskega mahu Na Norveškem 30 zgradili dve tovarni, v katerih začno v kratkem izdelovati moko iz morskega mahu. Neki keimfk Je namreč dobil patent na čiščenje in raz-solj vanje tega mahu, ki poštam« po tem postopku užiten in baje celo prav okusen. Mah se bo mlel v moko, iz katere bodo po primernih primesih in dodatkih pekli neke vrste kruh-hrustavec. ptičji grad Ptičji grad, ki nima okej niti vrat. opfr-suje Jacques Delamain v nekih knjigah. Dokaj znana Je Pourquoi les oiseaux chantent (Zakaj ptiči pojč) in Les Jours et les Nuits des Oiseaux (Ptičji dnevi in noči). Zaslovela bo gotovo tudi najnovejša Portraits d'Oiseaux (Stock, 6 rue C. Delavigne, Pariš), kjer je od 400 francoskih ptičjih vrst izločil najredkejše kakor tudi najnavadnejše ter očrtal 32 operjen-cev s pesniško nazornostjo. Kdor je čital te portrete in občudoval ob njih Rebous-sinove barvite tablice, bo veselo pričakoval Delamainov napovedani snopič Les Oiseaux s'installent... et s'en vont (Ptice se nastanijo... ter odprhnejo). NK P o p r a t i : V zadnji Itevilki beri t opazki spodaj na str. 232 pravilno: krstni boter ali botra. Da str. 2}» T dragem stolpca pa pravilni datum 14. marca. PODKARPATSKA RUSIJA Opodkarpatskem drobcu velikega ruskega naroda je svetovna in celto slovanska javnost silno malo vedela. Bile so znane jezikovne karte nemških - atlantov. na katerih je bfl zarisan ruski ži/velj razmerama globoko m je bik) danes čisto madžarsko mesto Nyivegyhaza samo madžarski otok v rusinskem morja, posamezne rusinske naselbine pa so segale še na jug od tega mesta. Praški učenjak Lubor Nie-derle je s svojo knjigo »Slovanstvo«, ki je pred veflfiko vojno izšla tudi v slo- venskem prevoda, že bolje posvetu v ta temni predel, še boli pa so postafi. znani Rusinl, ko je v teka svetovne vojne ruska vojska prekoračila Karpate in tostran gorskega hrbta v gornjem teku reke Tise odkrila na svoje začudenje zapuščeno ljudstvo, ki je o sebi govorilo, da je ruško, ki se je zavedar-lo svojega ruskega porekla in ceGo ni hotelo čuti o ukrajinstvn. Ta ali oni se je spomnil škandaloznega procesa v Marmoroški Sihoti, kjer so bih mnogi rusinski kmetje obsojeni na dolgoletno ječo zaradi pan-slavističnega pokreta. Edini greh teh ljudi je bil ta, s0 pri njih našli nekoliko cerkvenih ruskih koledarjev. Še bolj pa je Madžare ogorčilo dejstvo, da so obtoženci o sebi trdih, da so Rusi. Tudi med svetovno vojno je moral ta ruski drobec še enkrat občutiti madžarski srd. Ko so se ruske čete morale umakniti za Karpate, se je nanj zopet spravil madžarski žandar in ruski živelj bi bil podlegel nasilstvu, da se ni«} Cehi zavzeli in izposlovai* pri- ključitev Podkarpatske Rusije k češkoslovaški. V teh dvajsetih letih je Praga prav materinsko skrbela za ta ruski drobec in le tej skrbi je pripisati, da se je gospodarsko in kulturno stenje zapuščene, od Madžarov in Židov izsesavane pokrajine vsaj nekoliko dvignilo. V sklop Češkoslovaške je prišlo ru-sinsko ozemlje od reke Uža, pritoka Laborca, do izvirov Črne in Bele Tise. Na severu je ostala stara gališka meja, na jugu pa tvori mejo gornji tok Tise, do kolena pod Užgorodom, kjer se Tisa obrne proti Jugu. NekoBko de-settisočev Rusinov v porečja Viševe je ob razmejitvi ostalo pod Rumunijo. Večja mesta v Podkarpatski Rusiji so Užgorod, Mukačevo in Chust, od katerih je prvodmenovano postalo politično središče Podkarpatske Rusije. Vsa mesta so bila popolnoma pomadžarjena in še danes vzdržujejo ta madžarski videz množice Židov, ki so prepojene z madžarskim duhom in so tudi tu kakor drugod po slovanskih deželah glavni steber potujčevanja . Zadnje ljudsko štetje je ugotovilo okoli 550.000 Rusov, ki pa Se je v osmih letih od štetja gotovo znatno zvišalo. Rusini so biološko krepak narod in družine z dvajsetimi otroki niso nikaka redkost. Zaradi povišanja splošnega kulturnega in gospodarskega stanja in zlasti zaradi zboljšanja zdravstvenih prilik se je umrljivost de-ce zelo znižala. Pod madžarskim gospostvom Rusini niso imeli svojih šol, nekoliko cerkvenih učnih zavodov, U haterih m je do neka mesa fe enf" irff UŽGOROD, glavno mesto Podkarpatske Rusije siki duh, je vlada zaprla pred tridesetimi leti. Posledica tega je bila velikanska nepismenost ljudi — v nekaterih gorskih krajih do 98% —, obenem pa popoln izpadek rusinskega iz-obraženstva. Vsi izobraženci, ne iz-vzemši unijatskih duhovnikov, so bili madžaroni in zvesti pomočniki budim-peštanskega nasilja. V takem obupnem stanju je zatekel Rusine prevrat. Vendar pa sta marmo-roški proces in kratkotrajna ruska zasedba pustila sledove, da je narod sam po svojem slovanskem čuvstvovanju našel pot k Češkoslovaški. Zlasti so v tem pogledu zaslužni Rusini iz Amerike, ki so že med vojno delovali skupno s češkoslovaškim odborom in so sedaj nevednemu narodu pokazali edini mož- ni pravec rešitve. Videli snv> tudi ▼ sedanjih težkih časih, da Rusini nočejo stran od Češkoslovaške, ki jim je omogočila človeka vredno življenje in dala staremu ruskemu imenu zopet vso veljavo. Zaman bo prizadevanje Madžarov, ki bodo morda dobili oni del ob kolenu Tise, ki je že pomadžarjen, do-čim pravo rusko ljudstvo noče ničesar čuti o povratku v kruto madžarsko rob-stvo. Mnogo je nade, da Madžarom njihova nakane ne bodo uspele, dasi jih na sramoto slovanstva podpira Poljska, ki je v krizi Češkoslovaške do konca razgalila svojo nebratsko in neslovan-sko politiko. Poljaki so doslej edini slovanski narod, ki se je zvezal z Madžari proti lastnim krvnim bratom. b rk SAJ JE TO ČRNEC (SPOMINI IZ AMERIKE) GUSTAV H A B R M A N N ekega dne smo bili prisiljeni poiskati večjo naselbino. Pe-petovi čevlji so bili po preživetih naporih v obupnem stanju. Podplati so se pri vsakem koraku odklonili od gornjega dela in iz tako nastale odprtine so zazijali na svet kakor iz črnega gobca arumeneli leseni cvetki. Ni bila to težnja po civiliziranih ljudeh in po družbi, ki nas je izvabila iz prerij in gozdov — ampak žalostno in obupno stanje Pepetovih čevljev nas je privedlo v malo mestece v državi Ten-nessee. V mesto sva prispela tja pod opoldan. Poiskala sva najprej čevljarsko trgovino in prepričala ljubega mojstra o neodložljivi operaciji. Med tem kp se je popravilo izvrševalo in je prijatelj čakal na dokončanje dela čevljarskega mojstra, sem si odšel jaz malo ogledat mestece in oskrbeti majhen nakup za dnevne potrebe. Izprehajajoč se z obotavljivim korakom sem opazil hitenje ljudi Opazil sem gnečo, ki je živo govorila in je dajala s sunki rok izraza svojemu ogorčenju. Šel sem v smer, kamor so hiteli vsi. Po kratkem času so se znašli pri večji štiiinadstropm zgradbi. Skupine nega in ©pazljivega vedenja je bilo jasno, da se godi nekje nekaj nenavadnega. Vedenje belcev se je razlikovalo od vedenja črncev, katerih število je prevladovalo. Belci so izražali več radovednosti in nekakšnega zadovoljstva, kakor pa ginjenja in ogorčenja. Barvasti ljudje, colored people. kakor ljudstvo v Ameriki v splošnem naziva črnce, pa so bili izredno razburjeni in iz njih početja je bilo mogoče spoznati, da pričakujejo z velikim zanimanjem in z do skrajnosti ogorčenimi in strastnimi občutki nekak poseben dogodek. Iz sunkov črncev — mož, žensk in otrok — je bilo vidno njih veliko duševno razburjenje. Ljudstvo je stalo malo oddaljeno krog štirinadstropnega poslopja in puščalo krog njega prosto ozemlje. Samo pri vhodu v poslopje, h kateremu so vodile stopnice, je bilo videti peščico ljudi Na tej strani so bile največje skupine — kakor se je zdelo — najbolj razburjenih črncev. Pri vhodn se je v tem trenutku dogajalo nekaj nenavadnega. Videti je bilo ljudi, ki so bili nemir*-ni in slišalo se je vedno bolj naraščajoče vpitje in ropotanje, iz katerega so prodirali obupni Vri ki ifepffcfr nwlf8 VED PRI ŽIVALIH Mlad učenjak univerze v Rochestrn (USA) si je izmislil napravo, s katero je mogel bolje nego s katero koli drugo doslej meriti pogled raznih živali. Zadnja njegova odkritja kažejo, da so precej slabovidne: bele podgane, bele miši, krastače in aligatorji. Nasprotno z dosedanjim nazorom pa imajo bistre oči: vse vrste kač, želve ali kornjače, kunci in morski prašički. Videnje se močno spreminja od enega psa do drugega. Najboljši vid imajo na splošno mačke in ptice. nk VOGUSD Et GOZDA. iz filmskega sveta Filmski pregled filmov Amerikanci znajo spretno strniti v dobo enega dne veliko število šaljivih in šega-vih dogodkov, ki tvorijo lahno komedijo. Kritikom se morda taka stvarca zdi površna, občinstvo uživa. V to skupino spada Callit a d a y (Imenujte to dan, To pa je dan). Zgodba, polna svežih domislic, ki budijo pri starejših gledalcih rahlo otož-nost, se vrši spomladi. Zato francoski naslov: Une journče de printemps. Trak, ki ga suče Shirley Temple, je nenavadno privlačen za vse gledalstvo, zlasti mladino. Zdaj je nastopila v filmu Gospodična Zvezdnica, vzetem iz sodobnosti: ponazoruje pravdo, ki jo je Jackie Coogan nedavno naprtil svojim sorodnikom. Gre za izkoriščanje darov pri čudežnem detetu. Shirleyka (Mam'zelle Vedette) uteleša osebo, kakršno je Mary Pickford predočevala v dobi nemega kina. Ni še dolgo, kar je William Powel igral same lopove, capine, malopridneže. Neki dan pa mu je bil dan pošten značaj in dobro se je obnesel v glumi. Spremljala ga je Myrna Loy. Velik uspeh so dosegle snovi: Drama v Manhattenu, Izginul ko kafra, Pretkanka, Nick — tajni redar, itd. čar odličnega umetnika se razodeva v Dvojnem zakonu, duhoviti komediji, polni zabavnih »gagov« (kakor pravijo onkraj slanikove luže igralčevim domislekom, iz rokava stresenim, ne v osnutku zapisanim). Zakonski prizor v vozu potujočega cirkusa je silno smešen. Očarljiva Simona Simonova, katere nasmeh je ozaril in ožaril mnogo francoskih filmov, je poskusila svojo srečo v Holly-woodu, kjer je oživotvorila glavno vlogo ljubke šaloigre, Yvette Yvette, zajete iz radijskega sveta. Junakinja se zagleda v mladega glasbenika Nelsona, čigar pesemco interpretira in ki se z njim poroči po celem nizu burk napletenih zoper orkestrskega načelnika Ben Bernija. Prikupne popevčice in razkošna scenerija večajo zanimivost izvirnega traka. Razgibane dogodivščine dekleta, čigar otroško ljubezen si lastita dva moška, tvorijo osnutek izvrstnega filma Moj oče in moj papa, posnetega ob Pomozju (reka Meuse). Vlogo »mon papa« ima eden najboljših belgijskih umetnikov, Gustav Libeau (lib6), v katerem ljudje vidijo Rai-mu-jevega dvojnika. Zverina s 7 plašči, skrivnostna žaloigra posneta po Femicovem romanu La bete aux sept manteaux, je sicer le ponovitev, a srečuje še dovolj občinstva vnetega za tesnobni boj med zločinci in policisti. Privlačen je še zmerom film po spisu: Henry de Monfreid Skrivnosti Rdečega morja. Pisec je bdi že omenjen v našem tedniku. Izrabljen je sicer samo en prizor iz napeto sestavljene knjige Les ■ecMti d» la Mar Booge; m skušajo polastiti velikega glavarja Said Alija, kar je spojeno z nepričakovanimi prevrati in preokreti. Monfreid, znameniti pustolovec, ki je izdal že dobršno vrsto slikovitih potopisov, igra eno vlogo poleg Harry Baura. Vohunsko - tihotapski predmet obdeluje film Trojka (Na beli sledi) z J. Mura-tom in Ch. Vanelom. Pretresljiva policijska tvarina te privlači v Marsejskih zločinih, cepetajoč »daljni zahod« v Bratih smrti, Arsen Lupin kot detektiv, Pot nroti sreči (Jan Kiepura), itd. Kino za otroke V Glasgowu na škotskem so neko kopališče preuredili v kino, ki je namenjen izključno samo za otroke. Igrajo se samo deci namenjeni filmi in odraslim ljudem je dovoljen vstop samo v spremstvu otrok. tehnični obzornik V Turčiji hočejo v najkrajšem času i>d-praviti stoletno zanemarjenost vseh prometnih naprav. Za obalno plovbo so naročili v Nemčiji več modemih ladij z Dieselo-vimi motorji. Prihodnje leto pričnejo graditi nove velike železniške proge in v zaxt-njem času pripravljajo načrte, da bi prestolnico Ankaro napravili za pristaniško mesto. V ta namen bodo reko Sakarijo napravili plovno in od njenega zgornjega toka bo vodil kakšnih 100 km dolg prekop do Ankare. S tem bi postala Ankara tucfi gospodarsko središče obnovljene Turčije. V hamburškem pristanišču so spravili v promet prvi prevozni brod, ki ga poganjajo stroji na svetilni plin. Amerika je dežela dolinskih pregrad in umetnih jezer. Za velikanskima jezovoma Bolulder in Grand Coule pride zdaj na vrsto gradnja novega impozantnega jezu na reki Sacramento v Kaliforniji. Novi jez bo pri vencu 1070 m dolg in 171 m visok. Na vznožju jezu bo zgrajena električna centrala z instaliranim učinkom 350.000 kilovatov. Sredi jezu bo pri vrhu 115 m širok izpust, skozi katerega bo grmela odvečna voda v 146 m visokem slapu v spodnje rečno korito. V Balkanskem gorskem masivu so geologi pri iskanju železne rude zadnji čas ponovno naleteli na sledove volfraima. Vol-fram Je dragocena kovina, ki se mnogo rabi pri izdelavi žlahtnega jekla in v industriji električnih žarnic. Volframova ruda pa je na svetu silno redka in je bilo treba vse potrebe svetovne industrije kriti doslej iz nekaterih redkih rudnikov na Kitajskem. Na vzhodni obali otoka Sumatre, kjer so velikanska ležišča bavksita, namerava holandska vlada zgraditi aluminijeve topilnice, ki ne bodo zalagale z lahko kovino in njenimi zlitinami samo Holandije, ampak tudi vse Sundsko otočje in dežele t fotoamater Pege na starih bakrotiskih, barvnih tiskih i. t. d. povzroča večinoma neka vrsta glivic plesni. Takšne ti3ke je potem težko čisto reproducirati. Da odstranimo pege, napnemo tisk s sliko navzdol na čisto polo pivnega papirja in na-mažemo zadnjo stran večkrat temeljito s kosom vate, ki Si.io ga pomočili v vodikov prekis. To pojavljamo tako dolgo, da se papir tekočine napije. Ce ga damo potem za več ur na sonce izginejo pege običajno same od sebe. V trdovratnih primerih postopek ponovimo. Lesketajoči se papirji težje sprejemajo pisavo s črnilom ali tušem nego motni papirji. Ce je površ'na zavoljo prijemanja s prsti še malo mastna, tedaj se črnilo celo razteka. To preprečimo, če takšno mesto nalahko odrgnemo z vato, ki smo jo pomočili v bencin ali alkohol. Pri tem se nam ni bati, da bi postala površina na tem mestu motna. Mehčalni objektivi, med katere spada tudi monokelski objektiv, dajejo svojo slikovito mehko risbo po zaslugi majhnih ostankov barvnega in sfe-ričnega odklona. To pa zahteva tudi drugačnega dela nego z običajnimi objektivi. Važno je pred vsem, da ustanovimo motiv vedno s tisto zaslonko, s katero ga bomo snemali. Zaslonitev prestavlja pas ostrine oziroma pas najugodnejše ožaritve namreč nekaj nazaj, tako da je treba tudi ustanovitev temu primerno spremeniti. To velja seveda le za mehčalne objektive, za dostavna mehčala, ki jih uporabljamo na normalnih anastigmatih, pa ne. Nepropustno zaporo steklenic z navadnim zamaškom dosežemo brez težave, če položimo zamašek za četrt ure v olje. Po tej proceduri ne propuščajo za-maški niti zraka niti vode. Predolgo ustaljevanje lahko povzroči, da slike obledljo, ker kislina v ustaljevalcu srebro v odtisu topi. Predolgo ustaljevanje ima nadalje ta ne-dostatek, da se papir preveč napije fiksir-nega natrona. Ce takšnih slik potem ne izpiramo dalj časa, se utegnejo prej ali slej pokazati madeži ali pa slike počasi porumenijo. Med ustaljevanjem m zadnjim izpiranjem je priporočljivo vriniti precej razredčeno kopel sode, kar ustaljevanje in izpiranje znatno skrajša. Lesene razvijalne sklede, ki si jih naredimo sami, zavarujemo zoper vlago in kemikalije s tem, da jih zunaj in znotraj dvakrat, trikrat premažemo a cenenim železnim lakom, ki se hitro posuSi. Les prevlečemo na obeh straneh lahko tudi s parafinom ali stearlnom, da zamaSimo njegove luknjice. Obe snovi segrejemo, da postaneta tekočI, namazati pa jih je aa fes zelo na tenko. Ne površinska prevleka, ki jo je lahko raniti, temveč snov. ki jo je les vsrkal in je ostala v njegovih luknj cah, predstavlja glavno zaščito. Amaterji, ki si žele drobnih nasvetov, receptov, navodil, kakršna so zgornja, jih dobe stalno v reviji »Foto Beobachter«, ki jo izdaja založba Knapp za širšo amatersko maso. Vsaka številka obsega poleg tega mnogo strokovnih člankov, mnogo ilu-strac;j s tehničnimi in drugimi podatki. Zadnja, 10. številka je posvečena madžarski fotografiji, ki si je na zadnjih razstavah pri nas pridobila toliko občudovalcev. * Redni oh in* 7 b o r Fotokluba Ljubljane se bo vršil leto« zavoljo novih akcij, ki čakajo slovenske fotoamaterie, it 28 t. m ob 20 v klubskem lokalu Dnevni red kakor po navadi. Pozivamo člane, da se tega občnega zbora udeležijo v čim večiem številu Vsak nai tudi pogleda, ali ni v zaostanku s članarino. Začetnišk in nadaljevalni ttčnii Fotokluba Liubliane: Otvoriio se. čim se priglasi zadostno število interesentov. Za informacije se je obrniti vsa* torek in petek zvečer osebno, drugače pa pismeno na totokiub. Oktobrska številka »Fotogiaphische Rund-s c h a u«, ki o izdaja založba Knapp v Halletu, le izšla kot jugoslovanska Številka s številnimi, krasnimi slikami ljubljanskih in zagrebških amaterjev ter s po. snetki, ki jih je napravil urednik revne sam dr Croy, v saraievski čaršlji. Razni članki obravnavajo foto-amatersko gibanje pii nas, jugoslovansko pokrajiao itd. f ilatelija : caa>nr SKfBM« mM««*»*s vsa*« iitf m jyr ognili h. DKAMATSKA ODISEJA Ko je Hughes priletel v New York s svojega kroga okoli sveta v manj ko 4 dneh, je iz Beri na odfrčal na enak podvig aviatik Bertram. Iste naloge se je lotil že pred 6 leti in na severni obali Avstralije doživel kaj mične reči. 14. V. 1932. se je dvignil s Timora, da bi prispel na Darwin svojo prvA postojanko na avstralski celini, ker je pomotoma napak jadral ln mu je pošel bencin, je pristal na popolnoma pustem otoku. Ne vede kje sta in videč da ne moreta plavati na celino zbog neštetih somov, si Bertram in nleeov mehan'k Klausmann tz ostankov hidroaviona naredita preprost splav, na katerem se nekaj dni vozita vzdolž obrežja. Strašno trpeč od žeje. stopita na kopno kjer upata naltl vode. Nada 1e bila prazna. V poslednjem trenotku ju reši nloha. ob katprl nastrežPta pijače v svoji srajci Deset tednov blodita na slepo srečo po brežini v soseščini zaliva Cam-brdgea. živec ob polžih ln koreninicah. Nekoč je eno izmed letal, poslanih njima na sled brnelo sto metrov nad njima . . , a 1u ni opazilo! Utrujena od napora, izčrpana od glada raztrgana in opraskana od robid obupana sta se že hotela prepustiti neizbežni usodi Tedai ju naideio domačini kočevniki ter odvedeio v Wvnr'ham V samoti sta se potikala 2 meseca in pol. nk knjige in revije Uredništvo ie prejelo: OBZORJA, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko II Jt 9 prinaša naslednje prispevke v prozi: Msko Kranjec, Liza; Ivan Potrč. 50 •+■ 20 = <0 v vezani besedi Br Rudolf. Na Hvaru 1958: Fr Roj, Materinski dan 1958; Br Rudolf Kritiku Nadalje toplo pisani potopu dr. Drag Cvetka Med Ašem in Jasino, Iv Bratka razpravo Gibanje cen in naše kmetijstvu ter |oi. Kerenč ča Zemljiške odnose v Slovenskih goricah. F«. Vodnik oceniuje povest N. Velikonie Besede, J. K. pa poroča o francoskem prevodu Jur-cicevega Jurija Kozjaka. »Obzorja« stanejo celoletno din 100 ter se naročajo pri upravi: Maribor Kopališka ul. 6 RAZORI, list za odraščajočo mladino, I. VII, St. t. Začenja se povest Iv. Potrča Agrarci (z ilustracijami I?8*, v,dmari«>- Urednik Tone Gaspari priobčuie odlomke Iz dnevnika (o koroškem plebiscitu), Jože Pahor pa odlomek iz svojega romana Matija Gorjan. Pesmi sta prispevala Mile Klopčič in Anton Debeljak. Tudi v novem letniku se nadaljujejo Kljukčeve prigode IZ peresa Jos. Brinarja in z ilustracijami Maksira« Gasparija Številka vsebuje še kopico poučnih sestavkov in zanimivih rubrik. »Razori«, ki jih urejuie Tone Gaspari, zdaj ravnatelj meščanske šole v Domžalah stanejo za vse leto din 50. PLANINSKI VESTNIK, 1 ? St. 10. Na uvodnem mestu ie razmišljanje dr. Al. Merharja o Alpinistiki v živi krščanski etiki. Sledi C. Malovrha Pozabljeni svet okrog Kočne. Dr. Anton Debeljak je zastopan z živahnim potopisnim kramljanjem S potno palico po Rabu Antse opisuje svoje letošnji" izlet med koroške Slovenre pod poglavjem Mav na izaro, mav čez gmaj-nico, Drago Dolenc pa obuja Spomine oskrbnika. Številka je lepo ilustrirana. Vestnik se naroča pri Osrednjem Slov. plan. društvu v Ljubljani in stane celo-letno din JO. DELO PROTI TUBERKULOZI, 1. IV, 5t. 5. Ured-n;k dr. Tomaž Furlan razpravlja o Rentgenu v vojski, dr. Fr. Smerdu priobčuje zanimivo črtico iz zdravniškega življenja Reportaža iz sobe št. 5, dr. Fr Debevec piše o Prognozi jetike, dr. P. K. pa nadaljuje svoj interesantni prispevek Kako ljudje umirajo. Številka vsebuje še poročila o protijetičnem delu pri nas in drugod tei nekaj drobnih zanimivosti. List izhaja T lastništvu Protituberkulozne zveze v Ljubljahi, Gospo-»vetska ce»ta i ,n stane celoletno samo din 10 JU GOSLO VENSKA REVIJA. 1. ? št 9-10. Kakor vse številke te revne za turistično propagando tako ie tudi pravkar izišla dvoirvi Številka tiskana na lepem papinu in opremljena s številnimi slikami. VI. Regally pnončuje prispevke Iz moiega rojstnega kraja Metlike Snimci sa sunčaoog Hrvatsko« Primorja,Sarajevo gdie se is tok jukobliava sa zapadom Prof Fr Violič piše o ZivJjen skero vprašanju našega turizma: cesti Liub-tiana Sušak tn 0 turističnih anketah in niihovem pomenu B Jovanovič o Carskem Ohridu. Josip 1. Loo* pa o Nuinib nalogah .n potrebah naših turističnih oiganizacij Zaključuje se Poglavie o Kraniu iz peresa dr Fr Ogrina. Mesečnik se naroča pri upravi v Llubliani, Knaflieva ul. 5 in stane celoletno din 100. 2IKA, družinski list. 1. IX it. 8—9 Končuie se črtica Antona Ingoliča Prekrižani računi, kateri sledi kratka toda vseDinsko bogata črtica Franceta Bevka Jabolka. Dr Anton Deneliak je prispeval iz svoje zakladnice »zrakopisno« kramliame Aeroilan, na Jadran!. kateremu je prikliučil iep rodoliubni sonet Pesem v čisti obliki i« prispeval tudi Jože Lovrenč č. Uvotna številka vsebuie poleg drugih prispevkov še običajne rubrike ter je. primerno ilustrirana. »Zika« stane celoletno din 2i, Ust izdaja Pražarna lika v Liubliam. praktične novote Raztezljiva Šivalna skrinjica Mati z več otroki je s šivalnim delom tako združena, kakor da bi bilo del nje same. Celo če ima obisk ali če posluša zanimivo oddajo po radiu, bo poleg nje nekaj šivalnega ali pletilnega dela pa naj možje takšno neutrudno gospodinjsko delo še tako postrani gledajo. Ali nosijo radi nogavice s preluknjanimi konci? Šivalna miza ni dovoli gibčna, da bi mogla takšno marljivo mater vsepovsod spremljati, škatla iz lepenke ni lepa in šivalne priprave so v njej tudi preveč neurejene. Veliko bolj simpatična je v tem pogledu mična, »raztezljiva« skrinjica, skrinjica z rdečo ali modro prevleko iz umetnega usnja in z lastnostmi harmonike, ki ste jo tu pa tam morda že videli: z enim samim gibom jo razvlečeš v stopnišče poedinih škatlic, ki vsebujejo šivalni material ločeno in po nekem redu. Ročaj omogoča gospodinji, da jo prenese, kjerkoli hoče sedeti, in v trenutku ima vse, kar potrebuje iz nje v rokah. In ko dokonča svoje delo, jo z enim samim prijemom zloži spet v prvotno, skromno razsežnost. Na boljši način tega problema ni bilo mogoče rešiti. ,.___ križanka za bistre glave 418 Trije beli križi Neki profesor ima tri inteligentne učence. Zaveže jim oči in pravi, cla bo vsakemu narisal na čelo bodisi bel ali črn križ. Narisal je pa vsakemu bel križ na čelo. Nato jim je dejal: »Če vam vzamem zavezo z oči in opazi eden med vami na čelu drugega bel križ. naj vstane.« Ko je smel zavezo, so vsi trije vstali. »Kdo mi sedaj lahko pove, ali ima na čelu bel ali črn križ?« je vprašal. »In kako mi lahko to, kar bo povedal, utemelji?« Vsi trije učenci so premišljevali, potem se je eden oglasil: »Na mojem čelu je bel križ!« Kako je mo. gel to sklepati? Rešitev k št 416 (Razdeljena vsota) 12.000 din, 10.000 din, 16.000 din. 417 (Uganka s številkami) Imenujmo neznano številko x. Tedaj dobimo naslednjo relacijo: (37 X + 21). 27 -h 9 - 999 X '+ 567 X 9. Če delimo z 999, nam ostane torej vedno ostanek 576. B \ A H ta PROBLEM 257 T. R. Dawson Mat v dveh potezah Pinguis V o d o r a v n o : 1) prijatelj (franc. od lat. amicus), 4) zadužbina z grobnico dinastije Karadžordževičev, 8) naša domovina, 12) malo, malce (shv), 13) rilčast sesalec v Ameriki ali Aziji, 14) tatarski konjenik oborožen s kopjem (izraz je nastal na Poljskem), 15) sto (rimsko), 16) volja, odločnost (grško, prim. dilema: dvojna možnost), 17) sitar, 20) Adamova že- na. N a v p i k : 1) tudi, razen tega (angleško), torej (nemško), 2) sipina, prod (primerjaj mleti), 3) prepir, kljubest (shv. tuj- ka), 4) kuha oglje, 5) poči, 6) rudnat hrib pri Beogradu in po njem nazvana agencija, 7) brit. kolonija otok v Sred. morju, 8) jugoslovensko muzičko udruženje, 9) pol mesta med Abesinijo in It. Somalijo, 10) njim, 11) papiga; nadavek (obratni-ca), 15) cevka, 18) prislov časa in količine, 19) kazaini zaimek. — Ker prejemamo kljub temu, da ni bila razpisana nobena nagrada, dosti rešitev, razpisujemo to pot za pravilno rešitev eno nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitve pošljite najkasneje v enem tednu. REŠITEV KRIŽANKE V ŠT. 14 Vodoravno: soja, kava, lekarna, Ob, komat, lo, Krf, lok, Jud, selo, beba, soba, rosa, ikra, beda, Le a, piš, nad, iv, kokon, ra, politik, hiša, atom. Navpik: 8. boks, 10. Amon, 11. soda, 25. Blr, 26. Miki, 28. Adam. —■ Pravilno in v pravem času so rešili: Anton Vrhovšek, Hoče; Janko Stana, Jesenice-Fužine; Ivan Burdian, Celje; Fran Habič Ljubljana in Janko F2i, Celje. UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—> po raznašalcih dostavljeno Din S«—«