2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. oktobra 2014  Leto XXIV, št. 43 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. oktobra 2014 Porabje, 23. oktobra 2014 Slovenski den v Budimpešti STR. 3 Bili smo v Markovcaj na župnijskom dnevi STR. 5 Lokalne pa narodnostne volitve v Porabji Župani vseposedik nekdenešnji, nauvoga mamo samo v Števanovci 12. oktobra so bile lokalne in narodnostne volitve (helyhatósági és nemzetiségi választások) v Porabji tö. Kak se kaže, so meli lidgé po porabski vasnicaj malo več volé dola dati svoj glas (szavazat) kak povprečno po rosagi, ka je pri nas na volitve šlau več kak 58 procentov volivcov. Da pa med porabskimi vasnicami so tö velke razlike. Procentualno največ lidi je volilo ranč v najmenkšoj vesi, v Andovcaj, gde je od 67 volilnih upravičencov (választási joggal rendelkező) šlau volit 55 lidi, tau je 82 procentov. Najmenje aktivni so bili lidgé v najvekšoj slovenskoj vesnici, na Gorenjom Seniki, gde je šlau na volišče samo 35,4 procenta lidi (od 496 lidi 176). Drugi najbole aktivni so bili Števanovčarge (68,2 %), dapa tau je nej čüda, vej pa oni so meli 5 kandidatov za župana. Odlaučili so se za školnika Csabo Bartakoviča Császára, steroma je zavü-palo svoj glas 53,7 procenta lidi. Pri vsej drugi vasnicaj so meli samo enoga kandidata za župana, vsepovsedik so bili tau lidgé, steri so že do tejga mau tö opravlali tau funkcijo. Sakalovci so bili edina ves, gde je županski kandidat kandidiro s podporo stranke (FIDESZ), vsi drugi so bili neodvisni (független) kandidati. V Sakalavcaj je šlau volit 64,1 procenta lidi, na Verici–Ritkarovcaj 57,6 procenta, na Dolenjom Seniki 42 procenta. Stari-nauvi župani so gratali: Gorenji Senik: Gábor Ropoš, Dolenji Senik: Zsolt Monek, Sakalovci: Valerija Rogan, Andovci: Ilona Goda, Verica-Ritkarovci: Andraš Dončec, Števanovci: Csaba Bartakovič Császár. Vküper z lokalnimi volitvami so po cejlom rosagi bile narodnostne (manjšinske) volivtve tö, dapa na té je leko išo samo tisti, steri se je do 26. septembra dau registrirati v narodnostni volilni imenik. Slovencov se nas je registriralo samo 692. Gda so pa ništrni na den volitev steli voliti slovenske samouprave tö, so gorprišli, ka ne morejo. Za 5 lejt se mora skupnost bole zorganizirati, lidam raztomačiti pa pomagati pri registraciji. Več kak 71 procentov tisti, steri smo bili registrirani, smo šli volit, ka kaže na vekšo aktivnost kak pri lokalni volitvaj. Zdaj oprvin se je zgodilo, ka so se državne narodnostne samouprave volile direktno. Slovenci smo postavili samo eno listo, slovensko listo je postavila Zveza Slovencev na Madžarskem. Tau so bile prve volitve, gda se je volilo za 5 let, se pravi, mandat županov, svetnikov, članov Državne slovenske samouprave pa lokalni slovenski samouprav de držo pet lejt. Marijana Sukič V Števanovci je največ ljudi šlau volit po meši Na narodnostni volitvaj je sodelovalo več kak 71 procentov registriranih Petanjci: Podelitev priznanj literarnega natečaja Murska Sobota: XIX. Srečanje Oko besede SE BODO MLADI KOT ŠTORKLJE VRAČALI? VEČERNICA - OPOLDNE - ZASIJALA VINKU MÖDERNDORFERJU Pravijo, da o vremenu govorimo, ko nimamo prave teme za pogovor. Ampak za letos ta misel zagotovo ne zdrži, kajti sončnih poletnih in do zdaj jesenskih dni je bilo izjemno malo. Zatorej lahko rečemo, da je bilo v četrtek, 9. oktobra, v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih razkošno lepo jesensko vreme, da si lepšega ne bi zaželeli, če bi imeli nanj vpliv (čeprav je res, da dobro, da temu ni tako). Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Območna enota Murska Sobota, pripravila podelitev priznanj in zahval literarnega natečaja in predstavitev zbornika Ograček mladih talentov (Vrt mladih talentov) 2009 - 2014. Mladi so tokrat pisali o aktualni temi v Sloveniji, v Pomurju pa še posebej: »Ali se bodo tudi v prihodnje mladi tako kot štorklje vračali domov?« In že bežno branje tekstov, ki so jih napisali osnovnošolci in srednješolci s pomočjo mentoric in mentorjev, nam sporoča, da mlade tematika še kako zanima, jo poznajo in o njej razmišljajo, še zlasti o posledicah, če doma ne bo dela in bodo morali zaposlitev iskati na tujem. Za uvod v dogajanje so v razstavnem prostoru Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli prvo samostojno razstavo slik in risb študentke na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ane Balažic s pomenljivim naslovom S sanjami v življenje. Zbrane na osrednjem dogodku, med njimi prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, predsednico društva Zeleni prstan Nušo Kerševan, je pozdravil vnovič izvoljeni župan Franc Horvat in poudaril, da bo občina Tišina še naprej skrbela za Vrt spominov in tovarištva, ker gre za pomemben del prekmurske preteklosti z edinstvenim nasadom blizu 500 dreves. Nuša Kerševan pa je napovedala še več sodelovanja med Zelenim prstanom in Vrtom spominov in tovarištva, v katerem bodo kmalu zasadili svoje drevo, kakor so jih doslej številne organizacije in posamezniki. Irena Kumer, predstojnica območne enote republiškega zavoda za šolstvo je predstavila Ograček mladih talentov - zbornik, v katerem je po uvodnem tekstu akademika dr. Antona Vratuše objavljen pregled in vpogled v vsebino dosedanjih petih literarnih natečajev, v katerih so sodelovali učenci iz 22. osnovnih šol in devetih srednjih šol, med katerimi je bila tudi gimnazija Mihálya Vörösmartyja iz Monoštra. Govornica je povedala, da je letos na temo »Ali se bodo tudi v prihodnje mladi kot štorklje vračali domov?« (izbral jo je akademik Anton Vratuša) pisalo 33 osnovnošolcev in 9 srednješolcev, kar je visoko število, glede na množico različnih natečajev v Sloveniji. Slavnostni nagovor je imel častni gost, akademik dr. Matjaž Kmecl. Začel je z vrtnicami, ki so neuničljive, omenil pomen Vrta spominov in tovarištva, ki ga je začel zasajati pokojni dr. Vanek Šiftar, in povedal, da nad dolino Tamar kljubuje času in vremenu najstarejše drevo v Sloveniji, stoletni macesen. In pristavil: »Tudi slovenski narod je podoben macesnom«. Dr. Matjaž Kmecl je dogodke iz novejše zgodovine prepletel z aktualnim dogajanjem, rekoč: »Ko so nas leta 1941 hoteli trije okupatorji zbrisati s sveta, so se najprej spravili nad naš jezik. Požgali so knjižnice, pozaprli učitelje in duhovnike, mnoge med njimi pobili. Kar 7 duhovnikov s Štajerske so v Jesenovcu zaklali. Toda, kako boš zatrl nekaj, kar je v dušah in glavah naših ljudi največja dragocenost, to je jezik. To naše ljubo Prekmurje je 1000 let bilo odsekano od vseh drugih Slovencev, pa se je po letu 1919 izkazalo, kot se izkaže zvesta duša, še bolj slovensko. Ko so pred stoletji protestantizem zatolkli, je našel svoj varni kot tu, svoje pribežališče na Goričkem. Slovenska beseda pa v današnjih dneh tudi tu ima svoj ograček, svoje mlade in starerjše pesniške duše.« Slavnostni govornik je še povedal, da je pesem, ki je postala himna Vrta spominov in tovarištva, »Bosa pojdiva, dekle, obsorej«, napisal mlad pesnik Karel Destovnik Kajuh, ki ga proti koncu vojne ni ustrelil tuj vojak, ampak domač izdajalec. »Naj se komu zdi danes govorjenje o domačih izdajalcih še tako nespodobno, še bolj nespo-dobno in neprimerno je, da smo jih takrat imeli in jih danes opravičujemo in povzdigujemo.« Predsednik Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernest Ebenšpanger in predstojnica Območne enote Zavoda za šolstvo Irena Kumer sta učencem in dijakom, ki so napisali najboljše, v zborniku tudi objavljene tekste, podelila priznanja in zahvale, ves dogodek so spremljale interpretacije odlomkov iz nagrajenih besedil, pevsko glabeni nastopi in ples mladih fokloristov. Program je zasnovala Irena Kumer, sodelovali pa so učenke in učenci Osnovne šole Tišina in dijaki murskosoboške Gimnazije. Ernest Ružič Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc je pripravilo XIX. Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. Osrednja dogodka sta bila simpozij Slovenska mladinska književnost in tabuji ter podelitev nagrade za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo - večernica. Nagrada je - sicer opoldne - zasijala znanemu slovenskemu pisatelju Vinku Möderndorferju za roman Kot v filmu. Poleg dveh osrednjih se je zvrstilo v treh dneh še več drugih, vsebinsko zanimivih dogodkov: predavanje o tem, kaj je kakovostna slikanica, razstava Usta, polna česna, Oko besede na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Mehiki, kjer je bila višja knjižničarka Vesna Radovanovič, projekcija odličnega igranega filma Inšpektor, ki so ga pod mentorskim vodstvom Štefana Kardoša posneli dijaki Dvojezične osnovne šole Lendava, gostovanje pisateljev na osnovnih in srednjih šolah in še kaj. Pomen srečanja Oko besede bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk Porabja. eR Slavnostni govornik, akademik dr. Matjaž Kmecl: »To naše ljubo Prekmurje je bilo 1000 let odsekano od drugih Slovencev, pa se je po letu 1919 izkazalo, kot se izkaže zvesta duša, še bolj slovensko.« Slovenski den v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti že tradicionalno vsakšo leto sveti slovenski den. Te den vsigdar začnemo s slovensko sveto mešo. Skupine za kulturni program pozovemo iz Porabja in Slovenije, letos pa šče iz Srbije, Subotice (Szabadka). Iz Porabja na to prireditev pozovemo pevski zbor Avgust Pavel, iz Slovenije je bila pri nas zdaj tamburaška skupina iz Črešnjevec, iz Subotice pa slovenski pevci Slovenskega društva Triglav. Slovensko mešo je vsigdar slüžo dekan gospod Lojze Kozar iz Odranec, enkrat je pa g. Ferenc Merkli, naš slovenski duhovnik biu pri nas, te je šče bijo župnik na Gorenjom Seniki. Slovenski den smo letos svetili 11. oktobra. Meša je bila v cerkvi sv. Ane na trgi Batthyány. Zdaj tö je mešo darüvo g. Lojze Kozar, pri meši so spejvali Seničani. Gospod Kozar ima vsigdar trno lejpo mešo pa pridigo. Vsakšo leto se nika nauvoga navčimo iz pridige. Zavalimo se za to lepo mešo, pridigo - lejpe besede, stere poslüšamo pri tej meši v slovenskom maternom geziki. Pri meši so člani pevskoga zbora Avgust Pavel tak lepau spejvali, ka smo bili ganjeni. Na orglaj je igro g. Ciril Kozar, dirigent zbora. Po meši je vsigdar kulturni program pa prijateljski večer. To smo zdaj meli na veleposlaništvi, ker nas je bilo dosti pa na podruž-nici Državne slovenske samouprave nej bi meli mesta. V programi so nastopili MePz Avgust Pavel, tamburaška skupina iz Črešnjevec, pevski zbor Slovenskega društva iz Subotice pa zbor Slovenskega društva iz Budimpešte. Eden zbor je lepše spejvo kak drugi, pesmi so bile čudovite, segale so nam do srca. Skupna pesem je bila »Voda mi teče po ciglaj«, domača pesem, leko povejmo tudi porabska ali števanovska. Jaz sem se jo tam navčila. Skupna pesem pa zraven harmonika in tamburaši, tau je bilau nika enkratnoga. Goste je pozdravila predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Agota Merkli Kállay, med njimi veleposlanico Ksenijo Škrilec, pooblaščeno ministrico Metko Lainšček, dekana g. Lojzeta Kozarja, predsednika Slovenskega društva Triglav iz Subotice g. Igorja Raceta, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Gyöngyi Bajzek in vse navzoče. Veleposlanica g. Ksenija Škrilec je povejdla, da bo Irena Pavlič dobila odlikovanje v Ljubljani od predsednika države za dugoletno delo za slovenstvo na Madžarskem. Tudi za mene, ki pišem te članek, pa za navzoče je bilau tau veliko presenečenje (meglepetés). Bila sem ganjena, vesela, ka se tak lejpo godi z menov. Mislila sem si, če človek dela, pa dosti dela, se vidi daleč. Dobro mi je spadnilo pri srcej, gda so mojo delo tak priznali, nej samo na Vogrskom (tü sem že dobila več odlikovanj) tüdi v Sloveniji. Tau je zamé zdaj nika velkoga. Posebej smo se zavalili g. veleposlanici za mesto, za gostoljubnost, smo bili veseli, da smo na veleposlaništvi svetili slovenski den. Zavalili smo se g. Kozarju, da neutrudno pridejo že več kak desetkrat darovat slovensko mešo, skupinam za lejpi program. S Slovenci iz Subotice lepau sodelujemo, oni so bili zdaj drugič pri nas, pa tüdi mi pri nji. Vüpamo se, ka bo tau tadale, saj so nas že zdaj pozvali k leti na srečanje slovenskih pevskih zborov iz Vojvodine. Te den smo končali s prijateljskim večerom. Gornjiseničani so tak veselo naprajle, vsakši je spejvo, bilo je djukanje, ples. Vidlo se je, da smo nazdravili z dobrim slovenskim vinom. Šče mene, ki pišem, so me posebej pozdravili s petjem, s pesmijo Marija skoz življenje, ka prej naskoraj bom praznovala osemdeseto letnico rojstva. Bila sem ganjena, da šče na tau mislijo, Vera Gašpar vse ima na skrbi. Iz srca se njim zavalim. Črešnjevcom pa Subotičanom smo v nedeljo pokazali najlepše zanimivosti Budimpešte. Subotičanci so šče bili z našimi v Sentandreji. Vsakšoma se lepau zavalimo, sto je prišo k našomi društvi in smo tak skupaj lepau svetili naš slovenski den. Irena Pavlič Že več lejt ma vsakšo leto v Budimpešti slovensko mešo dekan, odranski župnik Lojze Kozar En tau članov slovenskoga društva pri svetoj meši Mešani pevski zbor Zveze Slovencev z Gorenjoga Senika, steri je spejvo pri svetoj meši tö Tamburaši iz Češnjevec Pevski zbor Slovenskoga društva iz Budimpešte Pevski zbor Slovenskega društva Triglav iz Subotice OD SLOVENIJE… Den narodnosti v 18. okrožji Budimpešte V osemnajstom okrožji v Budimpešti smo slovensko narodnostno samoupravo ustanovili 1998. leta. V tej lejtaj smo dosta programov organizirali, tak med njimi vsakšo leto narodnosti den. Najprvin so narodnostne samouprave posaba mejle te program v ulici Thököly, kesneje pa vküper z lokalno samoupravov, stera organizira program Havanna dneve s pomočjauv kulturnoga doma Béla Kondor (več kak eden teden so tej dnevi). Narodnostne samouprave so iz svojoga proračuna in s pomočjauv lokalne samouprave napravile narodnostni park s spomenikom, na sterom je napisano: »Mert az egynyelvű nemzet gyenge és esendő.« Od tistoga mau so se Havanna dnevi začnili z narodnostnim dnevom v soboto v narodnostnom parki. Vsakša samouprava je gora potegnila pod Europskov himnov svojo zastavo, lokalni župan ali svetnik za narodnosti in predsednik od narodnostne samouprave pozdravo vse navzoče, in potistim se je začno program pri kulturnom daumi. Zdaj ja že tau tradicijo lokalna samouprava ta njala, več se zastave ne dvigajo in Havanna dnevi se v soboto končajo z narodnostnim dnevom. Letos je bijo šestnajsti narodnostni den 27. septembra. Vsako leto smo meli nastopajoče iz Porabja ali pa iz matične države Slovenije. Naša samouprava je letos iz Sakalauvec pozvala folklorno skupino, stera je z veseldjem sprejela našo vabilo. Na začetki, leta 1998, na prvom narodnostnom dnevi so tö oni dali slovenski program, in zdaj, gda bo končala z delom naša samouprava, smo tak mislili, naj nastopijo pa oni, vej so pa v 16-i lejtaj večkrat meli nastop pri nas v Budimpešti. Etak so nam nota pokazali na fašenskom plesi borovo gostüvanje, fašenske šege. Narodnostni den je opro podžupan za narodnosti Tamás Csomo. Potistim so nastopile narodnostne skupine: grška, romska (ciganjska), srbska, slovenska, hrvaška, poljska in bolgarska. Pred nastopom ja referent za narodnosti Gyula Kohut nota pokazo publiki folkloro, stera že več lejt dela, dosta nastopov je mejla doma v Porabji in po Madžarskom pa ranč tak v Sloveniji tö. Vodja skupine je Jožef Illés, mentorica pa Dragica Kolarič iz Beltinec, na harmoniki je sprevaja Boris Velner iz Vučje Gomile. Lejpe porabske, prekmurske pa štajerske plese smo vidli od folklore. Publikej se je sploj vido njini program. Sploj pa tisti ples, gda podje pa dekle zadjen tau vküp držijo. Ranč tak se njim je vido ples s kolapoši. Od Borisovi fud je vse štrmelo, dobro ja davo ritmuš pod noge plesalcom, oni so se pa vrteli flajsno pa batrivno, lüstvo je tö preklajalo svoje noge, bili so, steri so eške plasali. Med plesom je publika ploskala, gda so pa zgotauvili, se je čülo krepko pa dugo ploskanje, publika ja cenila njini nastop. Prireditev sta počastile veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec in pooblaščena ministrica Metka Lajnšček. Onadvej sta sa tö dobro počutile med nami. Z nami so praznovali naši vogrski padaši, sterim se vidi slovenska kultura, pesmi in plesi. Pri bejlom stoli sem se kak podpredsednik v imeni samouprave in predsednika Ferenca Kranjeca, steri je za betega volo nej mogo pridti, lepau zahvalo folklorni skupini, ka ja sprejela vabilo, je nota pokazala lejpe plese in nam polepšala den. Gratuliro sem članom zato, ka že tak dugo lejt vödržijo, so znauvič ustanovili folkloro, stera se ja raztep-la na začetki osemdeseti lejtaj, ka ohranjajo lejpe porabske plese, in s plesi vred slovenske naute, na stere plešejo. Proso sem je kak član prve folklorne skupine, aj folkloro ne zapistijo, vej je pa v Sakalauvci furt velko kulturno živlenje bilau, kulturni dom se je vsikdar napuno. Mlajši rastejo, baude podmladek (utánpótlás), pa človek je nikdar nej stari za ples. Želo se njim eške dosta-dosta nastopov kak v domanjom kraji tak v tujini. Ta sem pravo, ka je dosta skupin že bilau pri samoupravi na prireditvaj. Z njimi tö nej, pa zdaj s sakalavskov folklorov je samouprava tö nej ostala v sramoti, liki so pomagale nam, Slovencom steri živemo V Budimpešti, ka nas eške bole priznajo kak narodnost. Hvala folklori. Skupini smo prejk dali malo darilo, s sterim smo njeni trüd nej mogli poplačati, dapa gda vküp pridejo, naj malo nazdravijo pa aj si zmislijo na nas. Hvala tüdi veleposlanicej in ministricej, da sta bile z nami. Hvala lokalnoj samoupravi za finančno podporo, delavcom kulturnoga doma, ka so lepau napravili mesto za program. Hvala lidam, ka so prišli na prireditev. Vüpamo, ka se je vsakši dobro počüto. Hvala eške enkrat folklori, ka se je eno par vör čüla pa nücala slovenska rejč v taum velkom varaši. Jože Karba podpredsednik samouprave Juncker Violeti Bulc dodelil resor za promet Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je slovenski kandidatki za evropsko komisarko Violeti Bulc dodelil resor za promet. Juncker je že nekaj ur po spoznavnem pogovoru z Bulčevo sporočil, da jo sprejema v svojo ekipo in članice Unije pozval, naj jo dodajo na seznam uradnih komisarskih kandidatov, kar so s pisnim postopkom tudi storile. Bulčeva je na Junckerja naredila dober vtis. V Junckerjevem kabinetu so povedali, da se je izkazala kot »neposredna, dobro pripravljena in izjemno sposobna hitrega učenja«, a ga ni navdušila dovolj, da bi ji zaupal podpredsedniško mesto za energetsko unijo. Bulčevi je tako pripadla odgovornost za promet, mesto, ki je bilo namenjeno Alenki Bratušek, preden ji je spodletelo na zaslišanjih, pa bo šlo Slovaku Marošu Šefčoviču. Bulčevi naj bi sicer pripadel nekoliko okleščen resor - brez okolja. Janši prenehal poslanski mandat Poslanci državnega zbora (DZ) so z 58 glasovi proti in šestimi za (64 navzočih) zavrnili sklep, da Janezu Janši ne preneha mandat, kar posledično pomeni, da mu je mandat prenehal. Poslanci SDS-a so pred glasovanjem zapustili dvorano. Poslanci so o sklepu, da naj Janši ne preneha mandat in lahko opravlja poslansko funkcijo, glasovali na podlagi zakona o poslancih. Ta določa, da pravnomočno obsojenemu poslancu na več kot šestmesečno nepogojno zaporno kazen preneha mandat, razen če DZ odloči drugače. Ker navedenega sklepa poslanci na osem ur trajajoči izredni seji niso izglasovali, se je DZ seznanil z ugotovitvenim sklepom, da zaradi obsodbe Janši z dnem glasovanja preneha poslanski mandat. Janšo bo v poslanskih klopeh nadomestil Božo Predalič. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je napovedal, da bo Janez Janša uporabil vsa pravna sredstva proti tej odločitvi DZ-ja. V SDS-u pa so prepričani, da je bil Janši mandat odvzet na podlagi političnih preferenc, in ne na podlagi zakonskih določb. Skupna slika sakalovskih folkloristov z velepeslanico Ksenijo Škrilec in pooblaščeno ministrico Metko Lajnšček Sakalovska folklora na odri … DO MADŽARSKE Spouved Pismo iz Sobote Bili smo v Markovcaj na župnijskom dnevi »Ti telko grejov maš, ka bi leko cejlo leto pri spouvedi sejdo,« mi je nej dugo nazaj prajla moja tašča Regina, trno čedna ženska. Leko ka istino ma. Leko, depa za njou je grej vse tisto gé, ka se njoj ne vidi. Za njou je grej že tou, če malo ovak brodiš, kak pa si ona brodi. Če pa z drugoga kraja poglednemo, moja tašča Regina, trno čedna ženska, nigdar k spouvedi néde. Una nikšne greje nema, nikšnoga greja je nigdar nej včinila. Ja, una se za trno sveto žensko drži. »Ti, pogan eden! Dun bi leko k spouvedi išo, ka té velke greje doj s sebe ličiš,« se je znouva zglasila pri obödi. »Pekel, vejš, pekel na tebe že čaka.« Obed se mi je stavo v lampaj. Kak aj človek normalno gej, če pa ti nakak takšo kcuj gestiji guči? Malo sam brodo pa si dun zbrodo. »Liblena moja Regina! Ge sam si tak zapovedo, kak zdaj vöovadim. Bole mo več grejov emo. Tak gvüšno v pekeu priden, ti pa boš v nebesaj tadale tanače talala. Tak se gvüšno ne srečava. Vsikši de na svojom mesti. Pa si po tejm takšnom leko od tebe pošteno spočinem. Pa si tou tö brodim, ka de pekel za toga volo za mene nebesa.« Té papir je nej za tou, ka bi vam napiso, ka je vse iz njeni lamp vöprišlo. Papir bi se leko gor vužgo. Depa, po tejm sam mir emo, tak sam obed leko zo v blajženom mejri. Večer pa je bilou, kak se vse vküper sploj ne bi zgoudilo. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je znova popejvala staro nouto. Zatoga volo sam na drugi den enoga dobroga pajdaša k nam domou pripelo. Un je takši gé, kak sam ge. Ne tere si glavou s kakšimi greji. Neje dugo čako, že njoj je začno pripovejdati. »Regina, eto sam k spouvedi išo. Že sam dugo nej biu pa je dun trbelo titi. Depa, mama od moje žene, moja tašča, je na koulicaj. Nejsam go emo srca doma njati. S seuv sam go vzeu. Gospod so me nut zvali. Depa ženska je škela venej na toplom sunci ostanoti. Ka aj delam? Ka aj delam, pitam gospouda. Un mi povej, aj go venej njam, vej de sveti düj njou skrb emo. Tak nut ideva. V spouvednici si dola sejdem. Tam na drugom kraji gospoud začnejo: V imeni Boga, sina pa svetoga düja. Ge za njimi skur gnako povejm: V imeni Boga pa sina. Tiüča je gratala. Gospoud me za eden čas pitajo, zakoj sam svetoga düja vönjau. Pa njemi lepou povejm, ka un tam venej na mojo taščo skrb ma. Tak se je moja spouved skončala.« Tak je povedo té moj padaš, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je ostanola z oprejtimi lampami. Že je škela lagvo gučati, depa pajdaš je eške nej do kraja zgotouvo. »Priden vö iz cerkve, nje pa nin nega. Na, sveti düj go je k sebi vzeu, si brodin. Malo neveoulasti dem v kčmou. Pa ka tam vidim? Ja, njou! Z našo sousedico sedi za stolom pa vküper pi-djeta. Ranč una go je tam srečala pa go v krčmou odpelala. Gda sam go za dvej vöre domou pelo, se je rejsan vidlo, kak je srečala nikšnoga düha. Popejvala je kak kakšna mlada deklička. Če sveti düj na tebe skrb ma, se ti leko vsefele zgodi. Ja, ranč tak je bilou pa nikak ovak nej.« Po tejm so lampe od moje tašče Regine, trno čedne ženske, dugo, dugo ostanole oprejte. Eške potejm, gda sam večer iz krčme prišo. Pa potejm je več nej nigdar naprej prinesla mi grejov. Kelko pa sam leko vpamet vzeu, je ta sveta ženska dun odišla k spouvedi. Vejn je tou naprajla zatoga volo, ka moje pa pajdašove greje na nikoj deje. Miki 5. oktobra je preveč lejpo vrejmen bilau, nej zaman ka je oktober Marijin mejsec, mejsec rožnoga vejnca. Markovski dühovnik Dejan Horvat so pozvali vernike naše fare pa našoga župnika Tibora Tótha na župnijski den v Markovce. Z naše vesi, iz Sakalauvec, je tö dosta lidi šlau. Sveta meša se je začnila v desetoj vöri. Namé je moja sestra pozvala, ka oni majo v Markovcaj žlato. Pelo nas je njeni sin, pa smo etak njino rodbino tö gorpoiskali. Gospa Ana je od mojoga pokojnoga šaugora sestrična, je telko stara kak dja, v 77 leti je. Takšne vrdjanjike (vrtanke) je spekla v peči, če bi gunčati znali, bi se zglasili. Z možaum Djaužinom ešče preveč dosta delata, ka malo penzijo mata. Ana so nam pripovejdali, kakšen flajsen človek je njini dühovnik. On prej vsikšoma pomaga, če s traktorom orati trbej ali drva podirati pa je domau iz gauške zvoziti ali pa travnike kositi z mašinom. 10 lejt je prej v Markovci, ali ves se je vcejlak obrnila. Lüstvo tö, kak če bi si bratje pa sestre bile. »Vcejlak nauvi žitek se je začno pri nas, naš dühovnik svojo dühovniško delo tö iz srca opravla, vsi ga trno radi mamo, molimo zanga,« je pripovejdala Ana. Ka sam skurok pozabila, cerkev je tö obnovlena, nau-vo strejo ma, zdaj pa zidajo nauvo sakaštijo (zakristijo). Lüstvo tö dosta pomaga. Meša se je začnila v desetoj vöri, mi Slovenci, ka smo tam bili iz Porabja, smo tö skurok vse razmeli. Spejvali so senički pa števanovski pevci, na orglaj je igro kantor dr. Gábor Sebestyén. Po meši smo šli v šator, gde so stauli že vse puni bili, telko jesti pa piti so pripravili, ka nej za povedati. Pihalna godba je špilala, ka se je vse trausilo. Gda so gospaud gora šli na oder, so v vsakšoj rokej edno velko orau (rog) držali, pa so etek pravli: »Tau je eden bik biu, steri je včera ešče zeleno travo djo na travniki. Gnes, na te lejpi den smo ga sküjali, naj se vsikši človek do sitosti nagej.« Lüstvo v šatori ma je trno ploskalo. Domau po pauti smo si pogučavali, kak eden človek leko na telko talov brodi, odkec ta prevelka vola pa mauč. Boža slüžba, paversko delo, krave, birke, koze... pa ranč ne vejm, ka vse. Moja pamet mi tak pravi, ka je tau vse Boža vola pa Boga pomauč. Dosta moramo, morajo njini vernicke moliti za nji, ka velka je čreda, pastirov pa premalo. Ema Sukič Socialisti nočejo enotne stranke na levici Socialisti zavračajo pobudo bivšega premiera Ferenca Gyurcsánya, obenem predsednika stranke Demokratična koalicija (DK), da bi morale levo-liberalne stranke skleniti strankarsko unijo in kot enotna stranka nastopiti proti desnici. To idejo je Gyurcsány izpostavil že pred lokalnimi volitvami in pravzaprav prisilil socialiste, da so odpoklicali nekatere svoje županske kandidate in podprli t. i. skupne kandidate. Lokalne volitve so pokazale, da so na levici – kljub vsemu – še zmeraj najmočnejši socialisti, ki so skoraj v vseh županijah in tudi v glavnem mestu prehiteli Demokratično koalicijo in vse ostale stranke na levi strani. Torej so dokazali, da na levi strani vseeno ni treh približno enako močnih strank (stranka socialistov, Demokratična koalicija in Együtt-Skupaj), kot se je to zdelo po evropskih volitvah. Kot je povedal predsednik socialistov József Tóbiás, je napočil čas, da si stranka določi lastno pot, ki mora biti narodno opredeljena in bolj levičarska kot do zdaj. Večina madžarskih migrantov se noče vrniti Po podatkih Centralnega statističnega urada je v drugih državah Evrope kakih 350 tisoč madžarskih ekonomskih migrantov, ki so po letu 2009 zapustili državo. Tri najpomembnejše ciljne države so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija. 80 % migrantov je mlajših od 40 let, več kot 30 % jih ima visoko izobrazbo. (Na Madžarskem ima visoko izobrazbo 18 % prebivalstva). Največ migrantov z visoko izobrazbo odhaja v Veliko Britanijo (36 %), migranti v to državo so tudi mlajši od povprečja migrantov, povprečno so stari le 33 let. V Avstrijo in Nemčijo grejo ljudje večinoma s srednjo ali poklicno izobrazbo, in tudi povprečna starost je višja (Avstrija 37 let, Nemčija 39,5 leta). Več kot 84 % migrantov je zaposlenih, in le kakih 10 % je izjavilo, da se želi vrniti na Madžarsko. Razstava stari sort djabok pa grüšek v Otovci pri Smodišu Sadjarsko društvo Pomurja zdaj že dvadvajsto leto organizira razstavo stari sort djabok pa grüšek pri sadjari Smodiši v Otovci. Od leta do leta vsigdar več je tisti djabok, štere so se že pozabile ali taminaule pri nas v Porabji, dapa na razstavi se ešče najdejo. Tau je nej malo dela, ka vsakšo leto te sorte vküproberejo, zato ka te djaboke v več mejstaj, v več vasaj rastejo. Tau že mora biti zamerekeno pa dolanapisano, ovak bi se pozabilo, ka gde rastejo. Zato pa bi dobro bilau, če bi pri nas v Porabji tü kak največ te stari sort obranili, zato ka so dosta več vrejdne kak nau-ve sorte. Nej zaman so naši predniki tak fejst skrb meli na njij. Tau razstavo je nej samo sadjarom vrejdno pogledniti, liki drugim tü, tistim, šteri so že pozabili, kak so vögledale pa kak so se zvale te stare, indašnje djaboke. - Vlado, zaka ste si kak drüštvo pred dvadvajstimi lejti tak zbrodili, ka napravite razstavo stari sort djabok pa grüšek? »Sadjarsko drüštvo Pomurja si je tak zmislilo, ka mo nika delali v zvezi s sadjom, pa te je prišla ideja, ka napravimo tau razstavo. Prejk leta sadje, kak češnje, edne slive, djagode že rano zrejlijo, pa zavolo tauga ne moreš meti vsega. Te smo se tak odločili, ka bola jeseni napravimo razstavo, ka te je pač največ te stari sort djabok pa grüšek, zato ka mi nauvi sort nika nejmamo, ka je tü vösklajeno. Bola vse samo tiste, stere so prejk stau pa staupetdeset lejt, ka so ger označena, tau so fejst stare fajte. Te rastejo na tom deli Madžarske, Avstrije, Slovenije, pa gor do Češke, vseposedik, gde je bila nekda Avstro-Ogrska. Tau so prvin popi pa šklonicke včili lidi, kak cepijo, sadijo pa obrazavajo te sadne drejve, zato ka te so eške nej bile kmetijske šole, kak je tau gnesden.« - Tistoga časa je več sort djabok pa grüšek bilau, kak je zdaj mamo? »Tistoga reda je nej bilau tak dosta, zato ka sledkar so se razširile. V Grazi v muzeji majo pa leko se pogledne, ka te so meli kauli sedemdeset sort, ka je zato nej tak malo. Dosta je slični pa majo drüge imena, te prve stare sorte, to so glavne sorte, vse so kak samorastniki, v različni krajaj so nikak drüge fajte zrasle. Kak Nemci majo krumplinc, mi pravimo carjevič pa pri vas se tö ovak zove, tau sorto so najšli v Maribori. Te je eške bila Avstro-Ogrska pa zdaj vsakši za svojo drži, ka je tau njegva sorta. Ta djaboka je fejst dobra pa zanimiva sorta pa fejst visko ceno ma kak pri nas tak v Avstriji.« - Gda ste začnili tau razstavo, kelko sort ste meli, pa kelko sort mate zdaj? »Na prvi razstavi smo meli trestidvej, letos mamo menje zavolo vrejmena, kak smo lani meli. Šestdeset sort djabok, osemnajset grüšek, štiri kutine pa mamo eške kaj malo, aj lidi vidijo egzotične sadje kak kaki, kivi pa tašo.« - Ka je vaš cilj s tau razstavov? »Najbola vsigdar na tejm delamo, naj narod vidi, aj spoznajo pa aj ohranijo te stare sorte, nej ka bi propadle. Dob-ro bi bilau, delamo na tejm, da bi ostale te stare sorte, nej samo zato, ka so bole zdrave pa odporne na beteg pa baukši žmaj majo, liki zato tö, ka je pokrajina lepša od travniški sadovnjakov. Tau je zdaj sploj aktualno zato ka lidge so do tejga mau samo podirali, malo so pa nazaj sadili. Dobro bi bilau, če bi čim več mladi tau prvidlo, ka tau je tak nej dobro pa bi znauva začnili saditi te stare sorte. Mi smo prejšnjo leto vküper s püconsko občinov meli edno akcijo, občina je plačala delo pa stej stari travniški sadovnjakov smo dolazrezali koš-tje, süje veje, pa smo je malo obrezali. Tak smo te s tau akcijov par drejv obranili od tauga, ka bi taposenile.« - Pride lüstvo pogledat razstavo? »Leko povejm, ka pridejo, največ lüdi je dvej leta nazaj bilau, skur devetstau jij je prišlo na našo turistično kmetijo v Otovce, ka so si poglednili razstavo. Tau mi točno znamo, zato ka pišemo vse obiskovalce v knjige, mamo edno statistiko. Prejšnjo leto je malo menje prišlo, vüpajmo, ka letos več ji bau, sploj pa zato, ka tašo lejpo vrejmen mamo.« - Štere djaboke leko bola oda, stare sorte ali te novejše, intenzivne? »Lidi je težko prepričati, sterejši lidge kaj pa Ljubljančardje kipüjejo stare sorte, ovak pa vsi bole te nauve sor-te kipüvlejo. Zato ka so velke pa lejpe, lopau spakerene pa lüstvo bola, tak povedano, z očami kipüvle.« - Kak mate tau razstavo odprejto? Vsakšo leto smo meli mejsec dni, samo zdaj nedo zdržale djaboke, zato ka sploj deževno leto smo meli. Razstava se je odprla 9. oktobra pa po pravici bi do 9. novembra bila odprejta.« - Proto konca že zato menje djabok ostane, kak je na začetki bilau, nej? »Kak sem že pravo, djaboke gnilijo pa tiste te pomalek vöberemo, letos tega eške več baude, kak je prejšnja lejta bilau.« - Ge sem na tau mislo, ka lüstvo kaj koštava, pa zato sfalijo. »Tau ranč ne guči, zavolo tauga sem ranč gnes mogo eške vcujsklasti djaboke, ka so že fejst sfalile. Tau je nej problem, dočas ka mamo, je nazaj sklademo, dapa če do fejst gnilile pa fejst do se gele, te edne sorte proti konca že nedo.« - Na razstavi mate taše djaboke, stere so iz Porabja prinesli? »Zlato parmeno, ciganjčico pa eške edno sorto, točno ne vejm, stera je bila, ka sem jo iz Porabja prineso.« - Ti eden den kak sadjar kelko djabok pogejš? »Ge gejm djaboke glavno te, gda avto vozim, tak sem se vcuvzejo, zato pa ge v avtoni vsigdar mam djaboke. Leko povejm, ka gnesden malo djabok gejmo, ge tak povprečno na den tri pogejm.« - Pa če eške tiste djaboke vcujzračunamo, štere so že v kupici? »Tau nika, tau je malo, ge palinko bola te spigem po djabki, gda go pogejš. Te je mena eške nikak baukša, bola čütiš njeni sadni okus.« Karči Holec Vlado Smodiš na razstavi Vabilo na razstavo stari sort jabolk pa grüšek Na razstavi je bila par sort iz Porabja tö Velki bau-bau Oskar Edno takšo bi rad Tjaša Cigut - prekmurska glasbenica in skladateljica Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. Edno takšo bi rad je naslov CD-ja, steroga je pred kratkin vödalo Kulturno in turistično društvo Črenšovci. »Večina je porabskih pesmi, stere so vzete iz pesmarice Dušana in Franceka Mukiča Füčkaj, füčkaj, fantiček moj,« pravi prekmurska glasbenica in skladateljica Tjaša Cigut iz Žižkov, stera je glavni »krivec« za té nauvi CD, na sterom se je znajšlo 11 ljudskih pesmi z motivom ženske. »Gda je moja nekdanja sovaščanka Jasna Jurkovič lani delala diplomsko nalogo, raziskovala je ženske v prekmurskih ljudskih pesmih, je prišla k meni, ka naj joj zapopejvam kakšo pesem. Gda sem malo bole podrobno preglednola te pesmi in kote, sem včasi pravla, ka tau morejo lidge tüdi čüti, vej pa so v našom tali Prekmurja té pesmi nej tak fejst znane. Poznamo večino ene in iste prekmurske pesmi, meni pa je bilau drzno (merészség) vzeti neka takšoga, ka je pri nas nej tak znano. Najbole so me navdušile glij porabske pesmi,« pravi sogovornica in doda, ka so tau vse pesmi, v steri se gučij o ženskaj in deklinaj, o tom, kak so včasi živele. »Prejk pesmi spoznamo, kakši je bio njihov položaj v drüžbi. Večina je ljubezenskih, najdeš pa tüdi takše s sodačkim motivom, pri sterih so ženke vseskauzi prisotne,« pravi Tjaša in raztolmači, ka mogauče ene pesmi lidgé več nedo spoznali: »Ene melodije so čista načišnje od tisti, ka jih lidgé v Porabji poznajo, pri enih pa je osnovna melodija ostala. Ges sem se nej telko na melodijo osredotočala, meni je bilau pomembno besedilo (reči). Pri marsikateri ljudski pesmi je melodija svadjena s tematiko, vej pa je besedilo žalostno, melodija pa vesela ali naaupek. Sama sem se pri interpretaciji probala čimbole vživeti v besedilo in pri tem črpala iz sebé, pa probala vsa ta razpoloženja, o sterij gučijo te pesmi ali posamezne kitice, tüdi predstaviti. Nauvi CD je bio prvič publiki notpokazani v Črenšovcaj na Jenamena festi. Tjaši Cigut, dosta lidij jo ške pozna po njenom dekliškom priimki Žalik, so se na odri pridrüžili pomočniki. Na kitaro je zašpilo Goran Đurič, na kontrabas Luka Ščavničar, na tolkala pa njeni brat Miha Žalik in Dejan Berden, steri je z omenjenimi muzičari pesmi tüdi gorvzeu za CD. Na sami predstavitvi je na saksofon zašpilala Jasmina Dajčman. »Hvaležna sem črensovskomi kulturnomi in turističnomi drüštvi, ka so podprli te projekt in dali idejo, ka sta se izdali tak pesmarica kak CD tej pesmi, ka sem jih ges zbrala,« pravi Tjaša Cigut, stera je z muziko povezana že od mladij lejt. »S sestrično Edito sva že te dostakrat vküp nastaupali, moja mama je včasih popejvala pri tamburašaj, ati in mama še gnesden ohranjata ljudsko izročilo, vej pa plešeta pri folklori. S sestričnami smo pred leti tüdi začnole popejvati ljudske pesmi in te sem začütila, ka je mogauče tau tisto, ka bi lejko ges delala,« pravi diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani, gde je študejrala kompozicijo in glasbeno teorijo. »Že v tretjom razredi osnovne šaule sem znala, ka mo si krüj slüžila z muziko. Doma so se bojali, najbole ati, kak de tau šlo, pa sem njemi pravla, ka mo se že znajšla za delo in tak je tüdi bilau. Ške prlej kak sem zgotovila študij v Ljubljani, so me pozvali, naj pridem včit na soboško glasbeno šaulo in zdaj sem tü tüdi zaposlena,« pravi sogovornica, stera pauleg toga, ka najmlajše vči glasbeno teorijo, cajt najde tüdi za tau, ka komponejra nauve pesmi. Pred dvema letoma jo je malo potegnolo tüdi v zabavne vodé, vej pa je sodelovala v televizijski oddaji X Factor: »Gda so me s POP televizije najprva povabili, je bio moj prvi odgovor, ka nej. Te so me ške zazavali, pa sem pravla, zakoj pa nej, ške ena izkušnja v žitki več. Nejsam prišla do oddaj v živo, pa sem tüdi nej bila preveč razočarana, vej pa se mi je zdelo, ka je prav, ka idejo naprej tisti, stere je zabavna glasba bole zanimala.« Zanimiva izkušnja je bila lani, gda je v Ljubljani staupila na oder s Prifarskimi muzikanti in na njihovom koncerti zapopejvala znano prekmursko pesem Vsi so venci vejli. »Nemrem opisati čustev, kak sem bila vesela, ka sem v Cankarjevem domi leko nastopala,« pravi Tjaša Cigut, za stero je 2014 fejst pomembno leto, nej samo zavolo CD-ja, liki tüdi zatau, ka se je oženila. »Ges sem si tau skauz želela. Že kak mlada deklica sem mejla pred očmi, ka mo se oženila. Z maužom, steri je skor saused iz iste vesnice, sva bila vküper že v vrteci. Iz otroške ljubezni sva se kesnej pa najšla,« v smeji povej sogovornica, steri želejmo vse dobro na njenoj zakonski, glasbeni in nasploj življenjski pauti. Želemo ji tüdi, ka bi svoj CD lejko predstavila tüdi porabski publiki. Silva Eöry Kejpi: Osebni arhiv Tjaše Cigut Na mejseci Mali bau-bau Oskar že dugo, dugo nikoga nej postrašo. Zaprav, od njega se je niške nej postrašo. Zatoga volo je njegva vola po taum deli nej bila najboukša. »Kak aj sam tou, ka sam, če pa sam tak zamanjski,« se je trouso. »Tak rad bi biu ka drugoga. Depa drugo ne morem biti kak samo eden takšen bau-bau,« si je na velki premišlavo spod velkoga svekloga mejseca. V tejm je tisto velko srebrno kruglo više sebe vpamet vzeu. Že brž za tejm je njegvo želenje vcejlak ovakšno gratalo: »Ja, ja, če bi leko gor na té mejsec prišo, bi cejli svejt pod seuv emo. Tak bi leko od tam es doj postrašüvo, koga bi škeu. Nej samo koga bi škeu! Vsi na tom svejti bi trpetali od straja. Depa, kak ta gor priti?« Tak ga je ta paut gor na mejsec mantrala cejlo nauč, dokejč je nej den prišo. Kuman, kuman je čako, aj znouva kmica spadne. Aj kmica spadne, z njou pa mejsec na nebo ranč tak. Depa, nej je bilou, kak si je želo. Kmica eške nej dobro pokrila zemlou, so se začnili više nje naganjati oblaki. Mejseca se nin nej vidlo. »Kak aj zdaj postrašüvam cejli svejt, če pa gor na mejsec ne morem priti?« Tou ga je mantralo cejlo nauč, oblaki pa so nej pa nej škeli iti kama inan. Nut v nje je delo svoj »buuuuuuuuuuuu«, depa, kak je enoga postrašo, je na njegvo mesto prišo drugi, eške bole kusti. »Na, dobro! Bar sam kakši oblak postrašo, ka se je odneso ta daleč vkraj,« si je vračo svojo lagvo volo. Nouč je taodišla. Ta je odišo eške den pa je znouva nouč prišla. Z njou pa so bili na nebi znuva oblaki. »Buuuuuuuuuuuuuuuu!!! Oblacke, buuuuuuuuuu, tak včasin odidite, od kejc ste prišli!« Skur tak je bilou. Skur, samo nej je vcejlak tak bilou. Nejso odišli, od kejc so prišli. Šli so tadale, kama ji je veter popino. Pa je tak bilou ceji sedem nouči. Nej za eno minuto nej mejsec na zemlou posijo. Depa, nika je nej za vsigdar. Na ousmo nauč enoga oblaka nej bilou. Mejsec na nebo pride. Depa, tou več nej gnaki mejsec! Tou je vcejlak ovakši! »Nekak mi je mejsec fkraj pojo! Ka je zdaj tou gé?! Skur polonje ga fali! Škem nazaj moj cejli mejsec!« Tak se je skur cejlo nauč trou-so, se čemeriu, depa nikoga nej bilou, ka bi njemi cejli mejsec nazaj naredo. »Kak aj postrašüvam cejli svejt doj s polonje mejseca? Aj mi nekak tou povej! Kak aj gratam velki bau-bau Oskar, če pa neman svojga mejseca? Aj si ga vzeme niške drugi, ge ga ne maram. Ne maram takšnoga na pou pogejdenoga!« Tak je mali bau-bau Oskar šau tadale iskat, koga spod toga na polonje spotrejtoga mejseca leko sploj eške postraši. Miki Roš Tjaša Cigut Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri USTANOVLJENO DRUŠTVO PORABSKE MLADINE PETEK, 24.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: PESEM ZVONOV, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: HANKOVA UČILNICA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.50 EKO UTRINKI: ZELENA GRADNJA, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: PREPLAH ZARADI KOBRE, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 MILI IN MOLI: DARILO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 24.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 OSMI DAN, 14.40 ŽOGARIJA, 15.10 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.10 PRIČEVALCI: MARIJA INZKO, 18.10 V DEŽELI HEROJEV ALI KAM SO ŠLI VSI NARODNI HEROJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 RELI - LETA SMRTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 DA, GOSPOD PREMIER: BREZ ŠKOTOV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.15 VSE DOBRE STVARI, AMERIŠKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 25.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: PREPLAH ZARADI KOBRE, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 10.50 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: V FARAONOVI ZAKLADNICI – EGIPČANSKI MUZEJ V KAIRU, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.30 S TREVORJEM MCDONALDOM ODKRIVAMO ANTILE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.15 AVTOMOBILNOS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 NA POTI: Z ŽELJKOM KOZINCEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 ZGODOVINA SVETA: DOBA IMPERIJEV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: SAFARI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 PORTRET: ONDINA OTTA, 22.10 SMRT NA POGREBU, AMERIŠKO-NEMŠKO-ANGLEŠKO-NIZOZEMSKI FILM, 23.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.15 URA (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10 OZARE, 1.15 DNEVNIK, 1.40 UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL SOBOTA, 25.10.2014, II. SPORED TVS 8.05 SLOVENCI V ITALIJI, 8.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. 10.45 PRELEPA GORENJSKA, KONCERT OB 35. OBLETNICI ANSAMBLA GAŠPERJI, 12.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLAOM (Ž), 2. VOŽNJA, 13.55 NOGOMET - PRVA LIGA: ZAVRČ : MARIBOR, 15.50 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.45 ŠPORTNI IZZIV, 17.50 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: PAOK : FIORENTINA, 20.00 MODRA BELEŽNICA, FRANCOSKI FILM, 2009, 21.30 ARITMIJA, 22.00 ARITMIČNI KONCERT – MOJCART, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 NA LEPŠE, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 26.10.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: ZOB ALI POSLEDICE; NA SNEGU, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI: Z DIPLOMO, BREZ ZAPOSLITVE IN MEDNARODNI TEDEN GLUHIH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 MOST V TERABITIJO, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 MUCIKA: MODRI ŽABEC, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 NAŠ VSAKDANJI KRUHEK: LJUBEZEN JE HUDIČ, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.25 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.25 INTERVJU, 22.20 ZDRAVJE SLOVENCEV: PALIATIVNA OSKRBA, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 ZAKAJ REVŠČINA: DAJTE NAM DENAR, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.40 DNEVNIK, 1.05 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL NEDELJA, 26.10.2014, II. SPORED TVS 8.05 GLOBUS, 8.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 10.45 ŽOGARIJA, 11.10 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 14.10 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: DOMŽALE : OLIMPIJA, ČETRTFINALE, 16.50 AVTOMOBILNOST, 17.30 JUNAKI AMERIŠKIH TV-SERIJ: KRIŽAR, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.25 ATLETIKA - LJUBLJANSKI MARATON, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 18.55 ARITMIČNI KONCERT - THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 49. FESTIVALA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 21.20 ČAJ ZA DVE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG MARIBOR, 23.00 850 LET MARIBORA, ODDAJA TV MARIBOR, 0.35 ARITMIJA, 1.05 ARITMIČNI KONCERT - MOJCART, 2.05 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 27.10.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.45 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: POGODBA ZA ŽIVLJENJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: IDEJE IZ NARAVNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ: KO DELAŠ OMLETO, 18.00 UMETNI RAJ, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: V ČLOVEŠKI VASI, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: MAREZIJAZZ 2014: BIG BAND HROŠČI, 0.00 DUHOVNI UTRIP, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 27.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.15 OBZORJA DUHA: DRUŽINA V IZZIV, 13.50 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 NA LEPŠE, 16.00 INTERVJU, 16.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 PRAVA IDEJA! 18.10 RELI - LETA SMRTI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KOPRNENJE MARIE KROYER, DANSKO-ŠVEDSKI FILM, 21.40 GEORGE GENTLY (VI.): VPRAŠANJE ČASTI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.10 ČAS JE ZA NOVO DRŽAVO, DOKUMENTARNI FILM, 0.15 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ: KO DELAŠ OMLETO, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 28.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.50 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: DRUŽINA V IZZIV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: DIVJI PAŠNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 TRALA TRALI: SKOČI!, RISANKA, 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: SVETILNIK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): VSE V ENI NOČI, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 VOYAGER 127AU/DR. ANTON MAVRETIČ, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: TONE MLAKAR, 1.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 2.20 DNEVNIK, 2.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFO-KANAL TOREK, 28.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.20 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI: Z DIPLOMO, BREZ ZAPOSLITVE IN MEDNARODNI TEDEN GLUHIH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.00 DUHOVNI UTRIP, 15.20 UMETNI RAJ, 15.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.25 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.50 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE – KANAPÉ, 17.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 DOM, RUSKI FILM, 23.10 GLASBENI VEČER OB 35-LETNICI ANSAMBLA TRUTAMORA SLOVENICA: ZVOČNI SPOMIN NAŠE GLASBENE DEDIŠČINE, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 29.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.45 OSTRŽEK, NEMŠKA NADALJEVANKA ZA OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: POSESTVO PRIHODNOSTI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETI, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 OBLAKOV KRUHEK: NOVI PRIJATELJ GAJ, RISANKA, 18.45 MINUTA V MUZEJU: FRANÇOIS BOUCHER: DIANA V KOPELI, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: UGRABITEV, NORVEŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 29.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.55 OSMI DAN, 13.25 VOYAGER 127AU/DR. ANTON MAVRETIČ, DOKUMENTARNI FILM, 14.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 14.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.10 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.35 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 17.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: OLIMPIJA - DOMŽALE, ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 19.20 ATLETIKA - LJUBLJANSKI MARATON, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP (M): SLOVENIJA : SLOVAŠKA, 22.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 DOMOV ZA BOŽIČ, NORVEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 30.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 11.40 LEDENI ZMAJ, ŠVEDSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: CARLO PETRINI, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: MOJSTRA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 30.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.35 ODPRTA KNJIGA: LADO KRALJ: KO DELAŠ OMLETO, 14.55 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 TOČKA PRELOMA, 16.25 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 17.20 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 18.10 ZGODOVINA SVETA: DOBA IMPERIJEV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 21.00 SLOVENSKA MATICA - 150 LET DELA ZA SLOVENSKO KULTURO IN ZNANOST, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ZARADI LJUBEZNI, ŠVEDSKI FILM, 23.35 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 0.00 POTI PRETEKLOSTI, FINSKO-ŠVEDSKI FILM, 2.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.50 ZABAVNI KANAL V Porabju od leta 2011 deluje Sekcija porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov. Večkrat smo pisali o njihovem delovanju tudi na straneh časopisa Porabje. Letos je prišla pobuda od Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, naj ustanovimo mladi Porabci samostojno mladinsko društvo. Tako smo imeli 12. aprila ustanovni sestanek, kjer se je 15 mladih odločilo, da se ustanovi Društvo porabske mladine. Temu je sledil pravni postopek, ki je kar trajal, zato smo dobili odločitev o registriranju društva šele na začetku oktobra. Predsednica društva je postala Martina Zakoč, podpredsednik Tamás Kovács, tajnica Brigitta Voura, ki ji bo kot blagajničarka pomagala Jennifer Baranyai. Med ustanovnim zborom in registracijo smo že izvajali nekatere dejavnosti, ampak o tem bomo napisali povzetek za Porabski koledar. Upamo, da bo naše društvo uspešno, zato vabimo mlade Porabce (stare od 18 do 30 let), da se nam pridružijo in včlanijo v društvo. Trenutno smo dosegljivi na naslednjem e-naslovu: porabskamladina@freemail.hu ali na facebooku. ČALARICE, ČALEJRI, VRAGAUVDJE, ŠNJAVE IN GARABONCIJAŠI... 18. oktobra je bila v Andovcaj Vrajža nauč, stero sta organizirala Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Zveza Slovencev na Madžarskem. Pri stari domačiji je vküpprišlo kauli dvejstau lidi, največ mladih. Vidli smo tam mlade držine z mlajši, babice so pripelale svoje vnuke… Največ lidi je bilau iz Varaša, dapa dosti mladine je prišlo s Senika pa iz Števanovec tö. »Lüstvo je gnauksvejta vörvalo v čalarice, vragé, skušnjave. Tau je del naše kulture, del ljudskoga verovanja,« je pravo predsednik andovskoga društva Karči Holec. Na pauti prejk po andovski goščaj smo srečali vsa ta bitja (lények), eni so se samo pokazali, drugi nas postaršüvali. (Več o »vrajžoj nauči« v naslednji novinaj.)