Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Rojina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: Č P »Gorenjski tisk v Kranju LETO IX. — 31. I. 1966 Št. 1 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ 3 zlate in 5 medalj za Tekstilindus Leto je minilo im zopet so se odprla vrata Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Tokrat za XI. sejem konfekcije; modnih tkanin, pletenin in usnjarskih izdelkov. Sejem je bil od 15. do 23. januarja 1966. Letošnji sejem je bil eden najobsežnejših tako v pogledu razstavi j alcev, kakor tudi razstavljenega blaga, saj je Gospodarsko razstavišče prodalo svoje razstavne prostore do zadnjega mesta. Pestrost, in kvaliteta razstavljenih izdelkov je bila po mnenju obiskovalcev na evropskem nivoju. Sejem je bil resnično bogato založen z vsemi vrstami tekstilnega blaga, bombažnimi tkaninami ■— tiskanimi in pestro tkanimi, volnenim blagom, sintetičnimi tkaninami, usnjarskimi izdelki in drugimi modnimi novostmi, ki so po kvaliteti, asortimentu, uspelih de-senih in kreacijah zadovoljile tudi najbolj zahtevni okus. Tudi naše podjetje je poslalo na ocenitev nekaj izdelkov in prejelo zanje 8 medalj, od tega 3 zlate in 5 srebrnih. Vsega skupaj je bilo podeljenih 265 medalj, od tega 79 zlatih, 127 srebrnih in 59 bronastih, in to med 142 razstavi j aloev. Zlate medalje so pripadle sledečim naših artiklom: (nekatere lahko vidite tudi na sliki, žal samo v črno beli tehniki, medtem ko v originalnih barvah izgledajo mnogo bolj živahni): 1. art. 176 — satinet ■— Clandia — šir. 80 cm — ki je bil izdelan v (Dalje na 3. strani) VSEBINA — 3 zlate in 5 srebrnih medalj za Tekstilindus — Zaključno posvetovanje tekstilcev v Ljubljani — Ekonomska prpaganda — gospodarska nujnost — O 10. seji CDS — Ob prvi letošnji številki — Kaj so in kakšne so tekstilne surovine? — Poročilo plemenitilnice II o delu in dosežkih v letu 1965 — Letna izvršitev osnovnega plana in podatki za mesec december — Beljenje bombaža v belilnici — Seminar v Bašlju — Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM — Leteči čolniček — Modne silhuete spomladi 1966 — Kako bo letos izhajal Tekstilec — Sporočilo komisije za ocenjevanje predlogov AKCIJA — »PREDLAGAM« — Dodatek za borce (pred 9. septembrom 1943!) — Obvestilo o prodaji osebnega vozila OPEL REKORD Zaključno posvetovanje tekstilcev Tudi naše podjetje sa je te tradicionalne prireditve udeležilo in pripravilo obiskovalcem razstavni prostor v obliki parka, v katerem je bilo razstavljenih 50 naših izdelkov metražnega blaga. Asortiment razstavljenega blaga je bil širok in pester ter je obsegal v glavnem vse artikle, ki jih izdelujemo, predvsem pa tiste, po katerih slovi naše podjetje in za katere je na trgu' največje povpraševanje. Med njimi moramo omeniti uspele izvedbe naših sa-tinetov in popelinov v filmskem tisku, sintetične tkanine Corso in. Colorado, popeline obdelane po postopku wash and wear, ki imajo več odličnih lastnosti, kot najvažnejšo to, da jih po pranju ni potrebno likati, dalje damaste za posteljnino v lepih pastelnih barvah, pestro tkane popeline ter mnogo drugih tkanin v širokem asortimentu. Preveč bi bilo podrobneje opisovati vse artikle in dese-ne, 'ki so bili na sejmu deležni posebne pozornosti obiskovalcev in naših kupcev. S sejmom smo zato lahko v splošnem zadovoljni, in upamo, da se bo to odrazilo tudi v prodaji naših izdelkov. Pred sejemskimi dnevi je bila v Ljubljani tudi posebna komisija za ocenjevanje eksponatov »Mode 66«. To komisijo je organiziral COLOR — saten filmski, srebrna Center za sodobno oblačenje in medalja opremo. O 10. SEJI CDS Na tej seji sta bili zanimivi samo dve točki dnevnega reda, in to: 4. Poročilo o poslovanju Poslovnega združenja 5. Poročilo koordinacijske komisije o delitvi osebnih dohodkov v letu 1966. Poročilo o PZ je povedal glavni direktor Rudi Polak. V nadaljevanju navajam nekaj važnejših podatkov: Od ustanovitve leta 1963 (9 članov) se je število članov zvišalo na 35 v letu 1965. Poleg predstavnikov bombaža, so se vključili še predstavniki volne, konfekcije, trikotaže itd. Poleg doslej glavne dejavnosti UVOZ - IZVOZ bo prevzelo PZ tudi KOORDINACIJO IN KOOPERACIJO PROIZVODNJE članov PZ. V ta namen že ima PZ svoj analitski sektor, vendar potrebujejo za (Dalje na 5. strani) Ob prvi letošnji številki Uspešne rasti in izpopolnjevanja delavskega samoupravljanja si ne moremo zamišljati brez načrtnega razvijanja vseh oblik informiranja. Kolektiv mora biti sproti in učinkovito seznanjen z vsemi zadevami, ki so pomembne za poslovanje podjetja. To informiranje pa ne sme biti površno, ampak dosledno in vsestransko. Proizvajalce je treba tekoče in na razumljiv način seznanjati s poslovanjem podjetja, z načrti, uspehi in neuspehi. S tem opravljamo tudi pomembno izobraževalno nalogo. Cim širša in globlja bo razgledanost članov kolektiva, tem aktivnejše bo njihovo sodelovanje. Z razgledanostjo pa bo hkrati rastla tudi njihova zrelost. Morda je prav slaba informiranost vzrok, da so naši delavci pri raznih razpravah na sejah samoupravnih organov tako pasivni ali pa nestvarni. Velik pomen ima informiranje tudi za vodilni strokovni kader. Če bodo morali strokovni delavci sproti seznanjati kolektiv o delu na svojem področju bodo pri svojem delu zaradi tega čutili večjo osebno odgovornost. Žal je uredniški odbor v vsem poslovnem letu 1965 prejel prav od strokovnih služb najmanj prispevkov, pa tudi od večine ekonomskih enot ni bilo veliko prispevkov niti o uspehih niti o težavah. Le dve enoti sta (Dalje na 5. strani) Zaključki in problematika, ki je bila nakazana na posvetovanju oblačilnih strok. TEKSTILNA INDUSTRIJA (Posvetovanje: bombažne, trikotažne in konfekcijske skupine) — Uspešno vključevanje tekstilnih proizvodov na zunanje tržišče, uvajanje specializacije in avtomatizacije ter ožje kooperacijsko sodelovanje med podjetji zavisi predvsem od oskrbe z ustreznimi surovinami. Ker dosedanji sistem oskrbe (preko »Matresa«) tem predpogojem ne ustreza, je nujno proučiti in zagotoviti sistem, v katerem bodo imeli predelovalci večji vpliv pri nabavi surovin. — Za večjo produktivnost in boljše izkoriščanje kapacitet v tekstilni stroki je treba pristopiti k specializaciji proizvodnje. Uvajanje specializacije naj se izvede najprej v bombažnih predilnicah. Po rešitvi vprašanja specializacije v predilnicah naj sledi specializacija v tkalnicah in plemenitilnicah. Zbornica naj skupno s PZ tekstilne industrije aktivno sodeluje v izvajanju tega programa. — Rentabilnejši izvoz tekstilne industrije narekuje izvažanje čim bolj obdelanih in oplemenitenih proizvodov. V zvezi s tem se odpira ponovno nerešeno vprašanje tesnejšega sodelovanja tekstilne industrije in konfekcije. Zbornica naj v sodelovanju s poslovnim združenjem tekstilne industrije prouči vse probleme ter izvede skupno posvetovanje proizvajalcev bombažnih tkanin in konfekcije, za boljše medsebojno sodelovanje. — Novi pogoji gospodarjenja (z ukinitvijo prometnega davka) zapostavljajo proizvodnjo otroške konfekcije nasproti proizvodnji konfekcije za odrasle. Zbornica naj izposluje rešitev tega problema, ki je bil predložen v reševanje zvezni gospodarski (Dalje na 4. strani) Ekonomska propaganda -gospodarska nujnost! Eden najvažnejših faktorjev, ki zelo močno vpliva na uspešno prodajo, je brez vsakega dvoma pravilna EKONOMSKA PROPAGANDA. V prvih povojnih letih ekonomska propaganda ni bila potrebna, saj so podjetja z lahkoto prodala vse svoje izdelke. V današnjem času, ko je tržišče že na-isičeno z določenimi izdelkii in zato zahteva le kvalitetno najboljše in obenem tudi najcenejše, pa postaja učinkovita ekonomska pro- paganda nujno potrebna, če naj podjetje prosperira, če naj uspešno tekmuje z domačimi sorodnimi podjetji in tudi z raznimi proizvajalci iz inozemstva, katerih izdelki se vedno bolj uveljavljajo tudi na našem tržišču, pač zaradi svoje kvalitete in nizke eene. V takih okoliščinah ni več možno shajati, brez omenjene ekonomske propagande. Eno takih podjetij, ki se bo moralo v prihodnje boriti za svoj obstoj je tudi naše. Čeprav dobro vemo, da imamo danes v Jugoslaviji že več tekstilnih podjetij, ki v vsakem oziru lahko uspešno tekmujejo z našim, čeprav nais dejstva opozarjajo, da le težko izvršujemo vsakoletni plan prodaje na domačem tržišču (da ga sorodna podjetja bolj uspešno!), se vendar še vedno nismo odločili za organiziranje oddelka, ki bi uvedel iin začel izvajati ustrezno obliko ekonomske propagande. Vse, kar smo doslej v tej smeri naredili je, da objavljamo v sobotnih številkah DELA majhen oglas, ki nič ne pove in nič ne predstavlja, da smo dalje imeli dvakrat po dve minuti reklame na televiziji, da smo končno dali še nekaj oglasov v druge časopise, ki: so šli mimo brez vsakega učinka. Takšno pasivnost si po mojem mišljenju danes smejo privoščiti le še monopolna podjetja, nikakor pa ne tekstilno podjetje, ki ga obkrožajo tako močni in naprednejši konkurenti. Ker je čas, da pomislimo na to nujnost tudi v našem podjetju, .bom skušal povedati, kaj sploh je .ekonomska propaganda, kaj vse le-ta obsega in kako z njo začeti, da bo kar najhitreje rodila uspehe. Stroj za barvanje tkanin — jigger Kaj je torej ekonomska propaganda? ( v nadaljevanju »EP« ) »EP« je vsaka akcija, s ka-tero je možno — neposredno ali posredno — povečati in pospešiti prodajo proizvodov. Le-to je možno doseči z vplivanjem na mišljenje, mnenje, želje, navade in potrebe potrošnika. Tak vpliv pa lahko dosežemo neposredno ali posredno, pri posamezniku ali večji skupini. Uspešna ekonomska propaganda je zato nevidna, vendar trdna vez, ki veže potrošnika in proizvajalca, ki prinaša želje in, potrebe in vrača proizvode, izdelane na osnovi teh (Dalje na 2. strani) Letna izvršitev osnovnega plana in podatki za mesec december PREDILNICA I Ta enota je dosegla decembra v elf. Jag 95,i8%, v baznih kg pa 97,1 %. Kumulativno oziroma letna izvršitev ipa je v ef. kg 97,9'% in v !bb. kg 99,6%. Predilnica I torej svoj letni plan ni izvršila niti v ef. Ikig niti v baznih. PREDILNICA II Decembra je ta enota dosegla v ef. kg 108,5, v bb. kg pa 99,5 %. Njeni letni dosežki pa »o v ef. kg 103,3% in v bb. kg 96,0%. Ta enota je torej izvršila sivdj letni osnovni plan v ef. kg, v bb. kg pa je ostala izpod plana. Decembra je ta enota dosegla zelo lepe uspehe zato, ker je bila dobra preskrba z bombažem, obenem pa ni bilo tolikšnih .menjav, kolt prejšnje mesece. Skupaj, ista predilnici dosegli: decembra v ef. kg 99,9 % in v baznih 98,0%, letna izvršitev pa znaša v ef. kg 99,7% in v bb. Ikg 98,5 %. V ef. 'kg je talko plan predilnic praktično dosežen, v bb. fcg pa le 1,5% nižji. novembra, to pa zato, ker je imela enota v proizvodnji veliho zahtevnejših tkanin, obenem pa je dodelala tudi neregularne tkanine, ki so ostale iz prejšnjih mesecev. PRODAJA TKANIN Če upoštevamo, da imajo meseca decembra veletrgovine in konfekcija inventure, potem je prodaja v lanskem decembru potekala kar v redu, čeprav plan prodaje ni bil dosežen. Manj razveseljiv pa je podatek o letni izvršitvi plana .prodaje, ki izgleda takole: Realizacija po metraiži . . 87,4 % Realizacija ipo vrednosti . . 86,3 % Planirane cene............98,8 % Eden .glavnih vzrokov slabe prodaje so bile zamrznjene cene meseca aprila 1965 in zmanjšani krediti za trgovine. Določan problem v prodaji pa povzroča kvaliteta naših izdelkov, rolki in prekomerno izdelane tkanine. Zaradi nezadovoljive prodaje, so seveda narasle tudi zaloge tkanim, ki so kar visoke. IZVOZ V letu 1965 smo izvozili z direktnim izvozom 8,017.223 tekočih metrov itlkanin ali 7,103.763 kvadratnih metrov, kar znese vrednostno 1,970.650 dolarjev. Preko konfekcijskih podjetij pa smo izvozili 844.992 tekočih metrov oziroma 687.523 kvadratnih metrov tkanin v vrednosti 213.218 dolarjev. Poleg tega smo izven plana izvozili preko konfekcije iše 992.746 tekočih metrov (893.472 m2) kar predstavlja po vrednosti 411.990 dolarjev. Skupno je bilo tako izvoženih 9,854.962 tekočih ali 8,684.758 kvadratnih metrov tkanin v vrednosti 2,595.858 dolarjev. Glede na navedene kolličine smo svoje letne obveznosti presegli takole: (Dalje na 5. strani) Previjalni stroj v tkalnici I TKALNICA I Decembra j.e naredila ta enota 94,3% v tim in 103,1 % v vatkih, svoj letni osnovni plan pia je izvršila v tal 96,6 % in v vatkih s 102,5 %. TKALNICA II V decembru ima v tm 86,3% in v votkih 87,7%. Letno pa v .tm 87,9 % in v votlkih 90,1 %. Ta enota je .torej ostala precej pod planiranimi količinami. SKUPAJ sta tkalnici dosegli: decembra 91,8 % v itm in 97,7 % v votikih, letno pa 93,9% v tm in 98;1 % v vatkih. V obeh itkalnicah je bila preskrba s prejo v redu, deloma zato, Iker sita .predilnici obratovali tudi v prostih sobotah, deloma je pa bila boljša tudi nabava preje iz tujih predilnic. TKALNICA lil ima nižje rezultate zato, Iker so madaljevali z odstranjevanjem revolverskih statev, dočim niso uspeli montirati vse prispele Picanolle. PLBMENITILNICA I Decembra je ta enota izvršila svoj plan tako v tm kakor tudi v m2. V procentih je to: 104,0% v tim in 109,0% v m2. Svoje letine obveznosti ipa ta enota ni izvršila, saj ima v tm samo 94,1 % in v m2 97,2 %, če pa upoštevamo usluge, Iki jih je ta enota naredila, poltem je izvršila svoj letni plan v m2, v tm pa bi bila ckrog 3 % pod izvršitvijo. FLEMBNITILNICA II Tudi ta enota je decembra plan prekoračila, in to: v tal za 2,9% v im2 pa za, 2,6%. Letno pa ima >ta enota v tm 93,1 % ki v m2 92,8 %. Tudi za to enoto velja, da je plan izpolnila v .tm in v m2, če upoštevamo izvršene usluge. Kvaliteta v tej enoti pa je decembra za 9 % nižja, ikot je bila Ekonomska propaganda - gospodarska nujnost (Nadaljevanje s 1. strani) želja in potreb. Takšen odnos jamči zadovoljstvo potrošniku in proizvajalcu. Kakšne so prednosti ekonomske propagande ? — Nudi potrošniku ali kupcu vse tisto, kar išče, želi in potrebuje. — Aktivira zaspale želje in vzpodbuja potrošnika na akcijo. — Obvešča koristnike o novih dosežkih proizvajalcev. — Regulira proizvodnjo na osnovi analize tržišča. — Vpliva na dvig kvalitete in na praktično ter estetsko opremo proizvodov. — Vpliva na spreminjanje že ustaljenih običajev in navad. — Povečuje proizvodnjo in tako omogoča zniževanje stroškov in lahko tudi cen. — itd. Na čem temelji uspešnost ekonomske propagande ? 1) na proučevanju tržišča (analiza tržišča, proizvodov, potrošnika), 2) na kvalitetni proizvodnji, 3) na pravilni politiki prodaje, 4) na pravilni izbiri propagandnih sredstev in posrednikov, 5) na izdelavi in izvedbi plana ekon. propagande, 6) na pravilno izbranem osebju za izvajanje propagande, 7) na analizi uspehov ekonomske propagande v preteklih obdobjih. Proučevanje tržišča Mnoge statistike dokazujejo, da je proučevanje tržišča nujmoi in zelo koristno, ker omogoča proizvajalcu večjo in ekonomičnejšo prodajo in večkrat povzroči tudi izboljšanje kvalitete izdelkov. Vemo torej, da j.e osnovni cilj in naloga »EP«, da s svojimi sredstvi poveča prodajo, in da obenem tudi zadovolji željam in potrebam potrošnika. Ce hočemo to, resnično doseči, potem moramo te želje in potrebe tudi poznati oziroma ugotoviti. Vse to' p.a dosežemo s pravilnim proučevanjem tržišča, ki obsega: proučevanje potrošnika, proučevanje proizvoda na tem tržišču in končno še samo tržišče v ožjem smislu. Dobra analiza brez dvoma omogoča načrtnejšo proizvodnjo ustreznih artiklov, ki bodo šli v prodajo in bodo obenem potrošnika tudi zadovoljili. Vzporedno z analizo tržišča je seveda treba proučiti tudi trgovsko mrežo (veletrgovine in maloprodajne trgovine), ker tudi te močno vplivajo na potek prodaje. Zelo važen moment v tem pogledu je osebni stik proizvajalca s trgovci, ker je prav od njih možno dobiti zelo koristne predloge in podatke. Planiranje »EP« (pod točko 5) »EP« je sestavni del gospodarjenja v vsakem podjetju — vsaj morala bi biti! Njeno mesto je popolnoma enakovredno ostalim funkcijam, kot so: proizvodnja, prodaja itd. Razumljivo je, da zahteva zato tudi »EP« svoj plan, ki mora biti izdelan v podrobnosti. Osnovni smisel takega plana je uvesti tak sistem ekon. propagan- de, ki bo za izvedlbo zahteval kar najmanjša sredstva in bo dal ustrezen učinek, torej povečanje prodaje in možnost nadaljnjega razvoja »EP«. Dober plan lahko prihrani veliko denarja in obenem zanesljivo jamči za večji uspeh, kot če bi neplainsko porabljali sredstva za neučinkovita propagiranje, predvsem preko posrednikov. Razume se, da mora plan vsebovati tudi natančen pregled o izvršitvi nalog in tudi o uspehih posameznih sredstev »EP«. Kot osnovo za plan je treba vzeti analizo tržišča. Osnovne naloge takega piana so: — Na osnovi analize tržišča in plana proizvodnje je treba predvideti najuspešnejša propagandna sredstva. — Doseči največji učinek s čim manj sredstvi. — Z načrtnimi in pravočasnimi akcijami zagotoviti uspešno prodajo. — Z vsemi propagandnimi sredstvi mora stremeti za tem, da prepriča potrošnika in trgovca, da so proizvodi podjetja kvalitetni, moderni in vredni nakupa. Propagandna sredstva — (točka 4) Propagandna sredstva so zelo številna in različna, in sicer: — oglasi — prodajno propagandna — direktna — reprezentančna — zunanja — projekcijska — zvočna — ostala Oglas je oden najvažnejših propagandnih sredstev. Oglas je lahko enobarven ali večbarven, serijski (večkrat objavljen), v obliki reportaže, komični, sestavljen samo iz teksta, kombiniran s slikami itd. Prodajno-propagandna sredstva To so sredstva, ki jih stalno uporabljamo za normalno poslovanje podjetja. Njihova vsebina je običajno prodajno — poslovnega značaja. To so: dopisi, ovojnice, poslovna karta (le-ta vsebuje izdelke, ki jih podjetje proizvaja in popoln naslov podjetja), garancijska pisma, cenik. Direktna propagandna sredstva so: ■— propagandno pismo, dopisna karta, lepak, prospekt, katalog, brošure, revije. Reprezentančna propagandna sredstva — vabilo, čestitka, koledarji, notesi, darila. Zunanja P-S — propagandne plošče, baloni, stolpi, itd. Projekcijska P. S. — Diapozitivi, — dia filmi — črno-beli film, — risanke ■— televizija. Akustična P. S. — propagandna pesem, igra (preko radia), govori, predavanja. Ostala — komercialna fotografija, nagradni razipisi, albumi, vzorci. Kvalitetna proizvodnja (točka 2) Razumljivo je, da bo ekonomska propaganda uspešna in trajne vrednosti le tedaj, če bo propagirala dejstva, se pravi: podatke o kvaliteti, možnosti nakupa in cene, kakršne resnično so. Propagiranje neresničnih lastnosti izdelkov in ostalih okolnosti bo v večini primerov uničilo zaupanje potrošnika. Tako napako je potem zelo težko popraviti, ker to zahteva daljše obdobje, velike napore in velika finančna sredstva. Jasno je, da bo »EP« uspela le tedaj, če jo bodo izvajali dovolj sposobni ljudje in če bo imela, kot rečeno, dovolj finančnih sredstev na razpolago. Razumljivo je tudi to, da je že za začetek potreben študij o načinu in sredstvih propagiranja, ker bo od začetka v veliki meri odvisen uspeh in nadaljnji razvoj odd. »EP«. Več o samem proučevanju tržišča, o planiranju »EP« in o propagandnih sredstvih pa boste brali v prihodnjih številkah. P. G. Stari kosmatilni stroji v plemenitilnici Uredništvu časopisa! V novembrski številki Tekstilca je bilo objavljeno v članku »Var čevanja ne bi smeli zanemarjati!« tudi naslednje: »Pogosto vidim mizarje, da uničujejo zaboje, ki so še celi ii potrebni le majhnega popravila.« Bolj pametno bi bilo, če bi pisec članka, ki je videl zabojarje, d: razbijajo skoraj dobre zaboje, vprašal, če jih je sploh možno popravit oziroma v kakšne namene bodo porabili omenjeni les. Beseda razbit namreč daje dve možnosti: razbiti-uničiti ali pa varčno razbiti odnos no razdreti zaboj in les. uporabiti za nove zaboje. Da bo pisec člank; bolj na tekočem, bom navedel nekaj podatkov: od 1. 2. 1962 pa d< 30. 11. 1965 je bilo porabljenega starega lasa 189.608 m2 in to: 85.230 m3 za izdelavo novih zabojev, (Dalje na 4. strani) Kaj so in kakšne so tekstilne surovine? Pri nakupu tekstilnega blaga ali oblačil slišimo, đa je tkanina iz čiste volne, bombaža, svile — ali da vsebuje blago, poleg navedenih tekstilnih surovin, še celično volno _ (celvole) ali sintetična vlakna. Dobi se tudi blago, izdelano samo iz celične volne ali sintetičnih vlaken. Ker je izbira tekstilnih surovin velika in večkrat ne vemo kaj je eno in kaj je drugo, se boste v naslednjih vrstah seznanili z najvažnejšimi tekstilnimi surovinami, katere uporabljamo pretežno za izdelavo tkanin za naše vsakodnevne potrebe. Tkanine in pletenine so sestavljene iz niti, ki jih predemo iz vlaken. Vlakna nam nudita narava in kemija. Razlikujemo dve veliki skupini tekstilnih surovin, in to: I. NARAVNE VLAKNINE IN II. UMETNE ALI KEMIČNE VLAKNINE Naravne vlaknine pridobivamo: a) iz rastlin (bombaž, lan, ko-naplja) b) od živali (volna, žima, svila) c) iz rudnin (azbest, steklo, kovine) Umetne vlaknine izdelujemo po zelo zapletenih kemičnih postopkih. Odvisno od surovine, ki jo uporabljamo za izdelavo teh vlaken, razlikujemo: a) celično volno (nem. celvole), izdelano iz celuloze, ki jo vsebuje les, slama in podobno, b) sintetična vlakna, izdelana iz kemičnih snovi, ki jih pridobivajo iz premoga, apna, soli itd. I. NARAVNE VLAKNINE a) Rastlinske vlaknine — BOMBAŽ. Kot najvažnejšo rastlinsko tekstilno surovino smatramo bombaž, ki je od vseh tekstilnih vlaknin najbolj razširjen. Okoli 60% vseh uporabljenih tekstilnih surovin na svetu je namreč še vedno bombaž. Ker tudi v naši tovarni tkemo pretežno blago iz čistega bombaža, bo o njem zanimivo zvedeti kaj več. Že pred tisočletij je bil bombaž poznan v Indiji, Kitajski, Perziji, Arabiji in Egiptu. Danes ga gojijo v vseh vročih predelih naše zemeljske oble. Veliki nasadi so v južnih krajih Sovjetske zveze, največ bombaža pridelujejo v južnih provincah Severne Amerike (Georgija, Virginija, Luizijanai New Orleans, Teksas) v Srednji Ameriki (Domingo, Barbadus, Kuba, Portoriko) in v severnem delu lužne Amerike (Brazilija, Gvajana, Kolumbija, Peru). V Evropi raste bombaž v Španiji, Turčiji in pri nas v Makedoniji. Bombažna vlakna rastejo na semenskih zrnih bombaževca, ki raste kot zel do 1 m višine, kot grmič do 2,5 m ali kot drevo do 6 m. Zrna v plodu so porasla z belkastimi, rumenkastimi ali rjavkastimi vlakni, ki pri dozorevanju tvorijo kobuljaste kosmiče. Te kosmiče ročno ali strojno obirajo. V takem stroju za odzrnevanje (agreniranje) odstranijo semenska zrna. Vlaknate kosmiče stiskajo (pretežno) v štirioglate bale, ki tehtajo od 100 do 350 kg. Bale ovijejo s ceneno juto ali kokosovimi mrežami in jih prevežejo z železno žico ali trakovnim železom. Velika trgovska in trasportna podjetja prevzamejo pakirane in po kakovosti sortirane bale ter jih razpošiljajo (prodajajo) predilnicam po vsem svetu. Iz odpadnega semena se stiska olje za izdelavo margarine, sveč, mila. Iz semenskih lu-ščin meljejo krmo ali gnojilo. Kakovost bombažnih vlaken se določi po dolžini, tankosti, kodra-vosti, jakosti, prožnosti, mehkobi, barvi, čistoči in sijaju. Značilna sta svedrast zavoj in enakomernost bombažnih vlaken. Po kako- (Dalje na 5. strani) Pogled na rolo-tiskarske stroje 3 zlate in 5 srebrnih medalj za Tekstilindus (Nadaljevanje s 1. strani) panoju — to je vzorec, ki se ponavlja (pri ostalem blagu se vzorec ponavlja brez presledka). To je ekstravaganten, vzorec v borduri — kupljen od pariškega umetnika Primeren je za plažo, kopalne plašče, obleke, kopalke itd. 2. art. 2688 — pestrotkani pope-lini — Dunja. To je črn karirasti vzorec na živahni rdeči podlagi. Zelo primeren je za poletne obleke. 3. art. 16 — Zorain — bombažni popelin iz česane preje — obdelan po wash and wear postopku, ki daje tkanini več odličnih prednosti kot npr.: srajco se lahko pere kot ostalo bombažno perilo, umazanijo se lahko odstrani, oprano oblačilo se hitro posuši; oblika oblačila se ne spremeni, 'kar mi krčenja v tkanini pri pranju, iz-gled oblačila po pranju je gladek in ne potrebuje dodatnega likanja, tkanine so zračne, upijajo vlago itd. Poleg 3 zlatih medalj je prejelo podjetje še 5 srebrnih in to za karo popelin iz Helance, za 2 sati-neta s filmskim tiskom, za katera so bili, deseni kupljeni od ateljeja Tekstilnega instituta v Ljubljani in za 2 papelina iz česane preje, potiskana z rolo tiskom. Vzorci za ta desena so bili izdelani v vzorčnem ateljeju TekstilimduSa. Ob priliki sejma Mode 1966 je bila v Ljubljani v festivalni dvorani vsak večer tudi modna revija, ki je pokazala »novi val« mod- Poročilo plemenitilnice II O POSLOVANJU V LETU 1965 Izvrševanje proizvodnega nega kreatorstva pri nas. Poleg raznih domačih podjetij in tekstilnih tovarn sta na letošnji modni reviji sodelovali tudi dve inozemski podjetji, in sicer: Rhodiatoce iz Milana in Vereinigte Glanzstoff fabrik iz Wuppertala. Sodelovali sta z modno konfekcijo iz raznih umetnih in sintetičnih tkanin. Tudi naše podjetje je sodelovalo na modni reviji s 13 modeli iz našega blaga. Med njimi je bilo tudi 5 modelov iz tkanin, za katere smo prejeli zlate oz. srebrne medalje. Ostalih 8 modelov je bilo še iz naše sintetike, pestrotkanih popelinov, filmsko tiskanih pope-linov in satinetov ter ene strukturne tkanine za poletno obleko. Modna revija je bila res pestra in živahna — nekatere kreacije naših modelov so bile kar preveč .smele, vsaj za povprečnega potrošnika. Mnogo je bilo novega v desenih, artiklih, novih modnih barvah, kreacijah in kombinacijah, tako, da je naš ženski svet lahko našel mnogo idej in vzpodbud za dopolnitev svoje garderobe za sezono 1966. A. B. plana za: planirano mtr. izvršeno mtr. planirano m2 izvršeno izvršeno Stvarnih uslug m2 preračunanih uslug m2 11 mesecev 92.18 % 11,571.800 10,666.891 10,332.200 9,495.842 91.91 % 10,621.018 102.80 % 1,755.107 1,125.176 brez uslug brez uslug z uslugami 9 mesecev 92.22 % 9,440.100 8,705.359 8,428.900 7,730.229 91.71 % 8,642.673 102.53 % 1,375.639 912.444 Faktor za preračun uslug je 52 m2, izdelavnih v 1 uri. Iz podatkov, ki smo jih navedli, je vidno, da za izvršenje plana nismo imeli dovolj lastnih tkanin, vendar smo z uslugami plan presegali. Usluge smo dobili v dovoljni količini in primerne tkanine za predelavo v obratih plemenitilnice II. To pa ne velja za uslugo za podjetje Pazihka-Pazin, art. Duck širine 145 cm, katerega teža je bili. 350 g za tm. Pri tem artiklu smo poskušali s predelavo, vendar so bili motorji na strojih zaradi prevelike teže tkanine preobremenjeni. Zato smo opustili nadaljno predelavo. Asortiment je bil v 9 mesecih izvršen 81.35 %. Za 11 mesecev pa asortiment nismo upoštevali, ker izvršenje v 23 dneh meseca novembra ni realno napram planiranim 20 dnem. Asortiment je bil zaradi objektivnih težav razmeroma nizek. Odvi-/sen je od tega, kako ga izpolnjuje tkalnica, pa tudi od dispozicij komerciale. Večkrat nastopi primer, da je določen artikel v tkalnici planiran in izdelan, pravtako bi bil izdelan, pravtako bi bil izdelan /v plemenitilnici, pa zaradi nepravočasne komercialne dispozicije ostane V nedovršeni proizvodnji. Med težave, ki nastopajo pri izvrševanju plana in asortimenta, spada tudi apretiranje tkanin s permanentnimi apreturami. Na tržišču je povpraševanje po teh tkaninah vedno večje. Konfekcije se zanimajo skoraj izključno za take tkanine. V naši plemenitilnici izdelujemo dva artikla (art. 16 in art. 9(11), za katera je predvidena permanentna apretura. Zaradi neprimerne strojne opreme v plemenitilnici II apre-tira ta dva artikla plemenitilnica I, vendar tu nastopajo določene težave. V plemenitilnici I so razpenjalni stroji ozko grlo v proizvodnji, apretiranje za plemenitilnico II pa predstavlja dodatno obremenitev. S tem je izključeno, da bi bila za plemenitilnico IX izdelana kaka večja količina omenjenih artiklov. Razvojni oddelek dela na razvoju novega tehnološkega postopka za permanentno apretiranje artikla 16, po katerem bi bili razpenjalni stroji razbremenjeni in bi bile tkanine deloma obdelane na monforizir-pem sitroju. Poleg tega predlagamo, da bi nekaj manj zahtevnih tkanin iz asortimenta plemenitilnice I apretlrali v plemenitilnici II, s čimer bi delno razbremenili razpenjalne stroje za apretiranje art. 901. Vendar pri tem pripominjamo, da smo izdelali zasedenost strojev po planu za 1. 1966 in ugotovili, da je sušilno — razpenjalni stroj v ple-rnanitilnici II, zaseden z ostalimi planskimi artikli v treh izmenah 258 dni od 264 dini, ki so na razpolago. Eventuelne usluge prijem niso planirane. COLOR — filmski saten, tkanina za ženske obleke — permanentna KORNAT — popelin (rolo) srebr-apretura na medalja ... in nekaj besed o paviljonu Srečko Teran 18. januarja sem si ogledal sejem, predvsem v zgradbi, v 'kateri je razstavljalo svoje izdelke tudi naše podjetje. Naš paviljon je stal na lepem mestu, bolj proti sredini dvorane in -spredaj. Dobro sem si ga ogledal z vseh strani in moram reči, da mi je ugajal. Izdelan je bil v obliki parka. Nekoliko me je motila premočna ograja, predvsem pa črna barva podstavka, na katerem je bila skulptura ženske glave. Ta črna .barva je razbijala vso homogenost paviljona — škoda! Razstavljeni izdelki me niso ravno navdušili, razen karo-desena (v črno-rdeči barvi!) ki je bil res lep in modern. Slabo zanj je bilo to, da je bil razstavljen na bolj skritem mestu. Ta desen je bil tudi odlikovan z zlato medaljo. Mimogrede -sem si ogledal 'še ostale paviljone. Od vseh v tej dvorani mi je najbolj ugajal paviljon Mariborske tekstilne tovarne — MTT. Mariborčani so razstavljali izredno lepe, živahne in pestre izdelke, od katerih mi je posebno ugajalo blago za pižame in za ženske obleke (verjetno saten). Nič čudnega ni, če je MTT dobila 15 medalj, nalše podjetje pa 8. Kot potrošniku mi je ugajal tu-da inačiin prop agii ran ja izdatkov v tem paviljonu. Med razstavljenim blagom so namreč stale tudi lutlke v oblekah in pižamah iz lastnih izdelkov. Tako si je potrošnik lahko predstavljal vrednost blaga oziroma, kaj vse in kako lepo se da iz njega narediti. Vse priznanje aranžerju! 17. januarja sem gledal na televiziji tudi reklamo o izdelkih našega podjetja. Reklama sicer ni bila slaba, slabo pa je bil izbran čas predvajanja. Mnogo večji učinek bi reklama imela naslednji večer, torej 18. I., ko je televizija prenašala reportažo o sejmu MODA — 66. V tej reportaži je zopet izstopala MTT z res učinkovitim stilom propagande. Naslednji večer je bilo v to reportažo vključeno tudi naše podjetje, vendar menim, da je bila ta reportaža najbolj učinkovita prav 18. januarja, torej takrat, ko so jo prikazali prvič. Takrat pa na žalost v njej ni bilo tudi naše reklame. Prebral sem še vse dnevne časopise in nikjer nisem opazil kaj pohvalnega o Tekstilindusu. Lani smo se torej na sejmu brez dvoma bolje odrezali! P. G. CLAUDIA medalja — filmski saten, zlata V plemenitilnici I Uredništvu časopisa? (Nadaljevanje z 2. strani) 77.440 m3 za popravilo predilniških zabojev, 26.938 m3 za razna mizarska in tesarska dela. Vsi omenjeni podatki so dokumentirani z delovnimi nalogi. Mislim, da bi moral pisec članka za omenjene številke zabojarjem dati priznanje! Sicer pa tudi sam zagovarjam naslov članka in sicer že daljše obdobje. Ivan Belehar Pripis urednika: Pisec članka »Varčevanje ne bi smeli zanemarjati« je izpustil važno pripombo, da veljajo opombe okrog razbijanja zabojev za obrat II. Pisec je bil priča takšnemu razbijanju in je ljudi tudi vprašal, zakaj tako delajo, pa so odvrnili, da zabojev ni možno ponovno uporabiti, kar je seveda zelo dvomljiv odgovor, ki drži ali pa tudi ne. Urednik Seminar v Bašlju Občinski komite ZMS je povabil iz vsakega aktiva po dva člana na seminar, katerega cilj je bila izmenjava mnenja in izkušanj med aktivi. Na tridnevnem seminarju' (25., 26. in 27. 12. 1965), ki je bil v okrevališču Rade Končar v Bašlju, simo zvedeli marsikaj, kar nam bo koristilo pri nadaljnjem delu v mladinski organizaciji. Poslušali smo aktualne teme, in to: »Mladina danes«, »Svetovna situacija« in »Reforma«. Po končanih predavanjih so bile daljše razprave. Na seminarju so določili naloge, katere bomo skušali uresničiti. Mislim, da nam bo najbolj uspelo na športnem področju'. Organizirali bomo športna tekmovanja med aktivi. Delo smo si razdelili: — januarja: streljanje — organizator Iskra, Standard, Tekstilindus — februarja: plavanje — organizator Sava, IBI, Planika — marca: smučanje — organizator TOSO, IBI, Standard — aprila: šah in namizni tenis — organizator Sava, Iskra, TOSO, Tekstilindus Nagrade tokrat ne bodo pokali, pač pa praktična darila. Tudi v našem kolektivu je mnogo športnikov, ki bodo svoje sposobnosti lahko dokazali na teh tekmovanjih. Marička Bale surovega (beljenega) blaga čakajo na tiskanje Beljenje Surova bombažna vlakna, iki jih v predilnicah predelujejo v prejo, vsebujejo dve vrsti nečistoče, in sicer: a) ostanlke plodov, listov in semen, Iki se nahajajo med vlakni, b) vraščene nečistoče ali talko-imanovane imlkruste. ,Z asitanlki plodov, listov in semen se bombažna vllakna oneči-stiijo pri obiranju in egraniramju (odstranjevanje semen). Te nečistoče se tekom procesa delno odstranijo, delno pa se zdrobe v manjše delce in z vlbkmi zapredejo v prejo ter močno otežujejo beljenje take preje ali izdelanega blaga. Inkrusti so nečistoče, ki so vraščene v bombažnih vlaknih, in sicer na površini ali pa v primarni celični steni vlaken, delno ipa tudi v bližini lumeina vlaken (beljakovine). Množina teh inlkruStov je različna, pač odvisna od kvalitete in provenience (in od podnebja) bombažnih vlaken. Povprečno ima zračno suho vlakno sledečo se- stavo (glej sliko 1): celuloze 83,7 % hemiceluloze in pektinov 5,8% beljakovin (proteinov) 1,5% maščob in voskov 0,6% pepela 1,6% voda 6,8 % Bombažno vlakno je kemično celulozna molekula bruto formule (CóHioOs) Tx, polimerno zgrajena bombaža v iz dolge verige abročastih beta-gluikomih (iglukopiranoznih) molekul, katerih število »x« imenujemo polimerizacijško stopnjo, ki je piri bombažu od 2000—2500. Strukturna formula celuloze po HAWORTHu (glej sliko 2). Bombažno vldkno je grajeno iz ogromne množine teh polimernih nitkastih molekul celuloze, med katerimi pa delujejo tudi stranske molekularne sile, katere te molekule več ali manj prepletajo in v obliki mreže vežejo med seboj. Snopiče tako urejenih polimernih molekul celuloze imenujemo »kristalinična področja« ali »Micele«, med katerimi pa se nahajajo v vlaknu tudi več ali manj neurejena amorfina področja ali initermicelami prostori. Od menjave in razporeditve teh kristalinič-mih in amorfnih področij celuloznih molekul v samem vlaknu za-vise lastnosti bombažnih vlaken. Hemiceluloza je polimerna spojina, katere verižne molekule so sestavljene ali iz glukoze ali iz drugih saharidov. Polimerizacijiska stopnja teh molekul je majhna, vsled česar so hemiceluloze znatno manj odporne nasproti alka-■ljima in kislinam kot prava celuloza. Pri kuhanju z razredčenimi raatoipimami alkalij se henmicelu-loze kmalu raztope. Pektini so po svoji kemični zgradbi slični polimernlim molekulam celuloze in hemiceluloze. Pektini so daljše ali krajše mo- ‘Ti /7 J (£} w' ..'i ‘ * '»i- ; Slika 1 — Prerez zrna £ . »V