Poštnina plačan« v gotovini
Leto X., žt. 4» (wjutbo" 3DL, M. Ljubljana, ponedeljek 11. decembra 1939
Cena t D*-»
vu .iuIiihum mmldrv* 3
-	Telet«« M. 3122 3128 UU SI«) t!2ft
biser*m »Mricii Ljumian® Selen-ourgnva al - Tel 44HV ta WšTt Podružnica Marmor Grajski trt 1
reiefot H <4U Podružnica .>»,«• K<*'t»navs Uhcs %
—	reiefor n tao Podr-t*m. » ledenice Pn Koiodvorn
«t 100
Potlnizn.i« Novr mesto: Ljubljanska uesta tt «2
P<viniznn-8 1'rtHivite. v ntM dr Baum>
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ui 6. Psiefoo •t SW. 3123 3124 3125 U) 3126. Ponedeljka izdaja »Jutra« tznaja vsa* oonedeijea 8 jutra J - Na-roCa «e oosebei in veiw oo oottJ prejemana Din t- oo raznašai-db dostavljena Din 5.- irese^no.
Maribor Grajski trg «- 1. Teietoo •t «455
Celje. Strossmaverleva ul L rei «5
Rokopisi ae ne vraCajo. — Oglasi oc tarifo.
DruSiuo narodou pred novo preizkušnjo
Argentinska delegacija bo zaradi napada na Rusko predlagala izključitev Sovjetske unije iz ženevske mednarodne »stanove
ženeva, 10. dec br. Tukajšnji politični krog p.xčakujejo z velikim zanimanjem prjčetek zasedanja skupščine Društva narodov, ki bo takoj po izvolitvi svojega novega piedsednika pričela razpravljati o f.nskih predlogih. Po obeh včerajšnjih taj-n_h sejah sveta so se v ženev. intenzivno nalaJ.jevala posvetovanja posameznih delegacij. Največ zanimanja je zbudila konferenca južnoameriških delega.ov, na kateri je zastopnik Argentine poslanik Pra-do utemeljeval argentinski predlog, po kaie.em naj bi se Rusija izključila iz Društva narodov.
Dopoldne je prispelo v ženevo večje Število delegacij, ki bodo sodelovali pri zasedanju skupščine Društva narodov Kar se tiče vo'.itev novega predsedn ka Društva na odov, doslej še niso bile postavljene de-fin ti v ne kandidature verjetno pa je, da bo kandidiral v prvi vrsti boiivijski kandidat Costa de Rellr za katerega se je izrazilo že več delegacij. Zasedanje, ki mu oo predsedoval, po splošni sodb. ae bo trajalo dolgo.
Danes so se konference posamezn h delegacij nadaljevale, švedski delegat Unden se je sestal s finskimi delegati ter jih je obvestil o stališču skandinavskih držav glede n ihovih predlogov. Slej ko p*ej P» posvečajo tukajšnji krogi največjo pozornost argentinskemu predlogu. Poučeni krogi napovedujejo, da bo^ta na ta predlog poleg drugih držav skoraj gotovo pristali angleška ln francoska delegacija.
Skupščina Društva narodov se bo sestala jutri ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu bo najprej Izvolitev novega predsedniška zatem pa razprava o f inskih predlogih za intervencijo Društva narodov v sporu med Rusijo in Finsko. Zelo verjetno je. da v debato o tem vpra§an,ju ne bodo posegle vse drlegacije, ker bodo nekatere države na ta način hotele še nadalje dokazati svoje nevtralnost. Med nje spada v prvi vrsti Danska. Vsekakor pa bo ta razprava. kakor zatrjujejo današnji ženevski list izraz naodločnejše demonstracije proti Sovjetski Rus'ji.
ženeva, 10. dec. j. (Havas) V dobro lrfcrmiranih krogih trdijo, da bo morda zasedanje DN znova preK-ženo na željo mkrte'ih držav, katerih detegao5je Še niso prispele v ženevo. Zlasti mnogo ugibajo o stal šfu. ki ga bo na plenarnem zasedanju zavzela Argentina ki bo nastopila kot zagovorn^a mnenja več ne južnoameriških držav, da se mora Društvo narodov brezpogojno izreči za izključitev So ietske unije z Društva narodov.
Glede konkretnih uspehov, ki jih bodo imeli sk'epi Društva narodov, pa so v me-rodajnih krogih zelo pes'm'stični ter naglašajo da bi v prmeru. če bi sklenilo DruZtvo narodov kake sankcije proti Sovjetski un»ji. Finski s tem ne bilo mnogo pomaga'o Kot mnogo uspešnejše se smatrajo samostojne pomožne akcije posameznih držav napram Finski. V zvezi s tem se posebno omenja Ital ja, ki bo v celoti poslala Finski 80 letal, ter načrt Anglije, da ji pošlje 30 vojaških letal in 6000 pro-tiplinskih mask.
Argeticska grožrja z izstopom Iz DN
Buenos Aires, 10. dec. j. (HavS). Iz dobro poučenih virov zatrjujejo, da bo delegacija argentin ke republike izročila na plenarnem zasedanju neke propozicije ki ne bodo imele ultimativnega značaja, kakor je to v soboto netočno zrazil Cantilo ki -a bodo zahtevale, da se Sovj t-ka unija izključi iz kroga Društva narodov, kakor je to že napovedal Cant lo Ti predi g! bodo tolmačili stališče Argen inie glede na sankcije proti napadalcu v finsko sovjetskem sporu. V njih bo popolncma jasno izrečeno, da je Rusija popazila z napadom na Fin-ko pakt Društva narodov kakor tudi najbolj elementarne principe člove-čanstva Na vprašanje, kaj bo stor li Argentina v primera, če Društvo narodov ne bo sporazumno z njen*m nazira jem g'ede položaja Sovjetske unije v sporu s F nsko, je Cantilo v ožjem posvetovanju nekaterih delegacij, ki se bodo jutri ud<I žile plenarnega zasedanja, izjavil, da bo s t-m prišel trenutek, ko bo morala Argen<rna razmisliti, ali ne bi bilo zanjo najbol* primerno, da se umakne iz Društva narodov.
Posvetovanja delegatov
Ženeva, 10. dec A A. (Havas) Paul Bon-ccur in Champetier de Ribes sta sprejela dopoldne predstavnike Grčije in Jugoslavije ter kitajskega veleposlanika. Za danes se ne pričakujejo nobeni dogodki v diplb-matskem položaju. Prav tako m določen tudi noben sestanek Čim dalje bolj se potrjuje mnenje, na) bi bilo tr zasedanje čim krajee in naj bi se končalo v četrtek, ker je zelo malo držav zasti pa nevtralnih evropskih. ki bi želele da bi se nj:hovi predstavniki udeleževali razprave Dana?nji dan je potekel v dip'omatskih razgovorih. Tako je dopo'dne švedski de'egat razpravljal s finsko delegacijo Tej razpravi Se je poseben pomen iz razloga ker je vodja švedske delegacije imel pn rok, na,novejše informacije o razpoloženju v skandinavskih državah v zvez, z ženevsko razpravo.
Tri skupine
Pariz 10. dec. AA, (H*va*> Glavni pre"met razprav tiska Je ^anak sveU DN Prvi aestanek sveta DN v ™jnem času dobiva posebno pomemben zriacaj. »Petit Pari si en« poroča iz ženeve, da nihče v kuloarjih DN ne skuša odvmtl po-
zornosti od Nemčije in da se govori o potrebi ustanovitve skupnega bloka proti Sovjetski Rusiji. List pravi, da ta ideja ni nova m da Francija in Velika Britanija ne bosta padli v past neke nove m rovne ofenzive. »Excelsior« piše da so v ženevi tri skupine. Prvo tvorijo ameriške nevtralne države ki z Argentino na čelu odločno zantevajo izključitev Sovejtske Rusije iz DN. V drugi so evropske nevtralne dižave, ki so v svojih izjavah tem manj odločne, čtm bliže so Sovjetski Rusiji Tretjo predstavljajo zavezniki s Francijo in Veliko Britanijo na čelu ki bi bili pripravljeni pr družiti se vs kemu gibanju, čigar namen bi bala obsodba sovjetskega napada in povrh še izkljoičtev Sovjetske Rusije iz DN. če bi se Sovjetska Rusija upirala nrrni poravnav s Finsko. Verjetno je, da bodo šefi francoske in britanske delegacije poudarili da je narodne socialistična Nem&ia glavni krivec z-sedanje dogodke. »Jour« poudarja da bi pomenila izključitev Sovjetske Rusije lz DN za Finsko zgolj moralno zadoščenje ki pa ji v njenem junaškem odporu ne bo nobene dejanske pomoč". Finska zahteva dejansko pomoč Bog ve, vprašuje dalje »Jour«, če bodo član:ce DN hotele čuti njeno prošnjo. »Matin« pripominja, da 'e pred pol leta Sovjetska Rusija odklon'la priznanje skrčenja Ce*komoravske te' njene uvrstitve v sestav Nemčije poudar-
jajoč da predsednik Hacha ni imel mandata svojega naroda, da b pristal na tak akt in da se svobodno mnenje naroda ne more zamenjati 3 podpisom ene ali dveh osebnosti. List vprašuje zakaj naj Kuu-snen danes predstavlja vse Fince, ki se oaločno bore za neodvisnost in svojo svobodo.
Anglija ne bo predlagala sankcij proti Sovjetski uniji
London, 10. dec. AA. (Havas) V zvezi s sestankom sveta DN piše dplomatski urednik »Sundaj Dltpatcha«: Velika Britanija bo podprla vsak predlog sankcij proti Sovjetski Rus'ji ali predlog za njeno Izključ tev z DN, britanski delegati sami pa ne bodo pzedlagali sankcij, ker Vel:ka Britanija in Francija ne smatrata, da pomenijo sankcije najbolj učinkovit ukrep Mnogo bolj p.imerno bi oilo če bi člani ženevske ustanove našli način, da bi podprli Finsko. V ostalem bi se države kakor je Kitajska, ki je prav tako članica DN težko izjavile za sankcije proti Sov. Rusij. Pomoč, ki bi jo članice DN mo gle nuditi Finsikf, bi obstojala v vojnem materialu tn v odprtih kreditih za nakup tega materiala. Italija, ki ni več član'ca DN je že pokazala in dokazala tvojo podporo te vwte, ko je poslala 50 vojnih
letal na Finsko. Britanske tvrdke so poslale 20 letal tipa »Gladiator«, pričakujejo pa, da bo Finska zahtevala od DN popolno vojaško pomoč. V srn slu novega tolmačenja 61. 16. pakta DN, ki je bilo določeno na zasedanju v prejšnjem letu, morejo članice DN odločati o obsegu akcije, ki so jo pripravljene uporabiti proti napadalcu. Z britanskega stališča je napad Sovjetske Rusije na Finsko brez dvoma vreden obso;'e vendar pa ostaja Nemč ja pri vsem tem sovražnik št. 1., tem bolj, ker je sovjetski napad posledica nemškega napada.
Kočljiv piložaj za nevtrslee
Ženeva, 10 dec z. Obe zapadni velesili bosta kaker vse kaže. podprli argentinski predlog, da se Sovjetska Rusija zključi iz Društva narodov Še pred kratkim so kazali v Londonu malo volje da b- na tak način izvajali posledice iz rusko finske vojne, sedaj pa se je položaj na mah spremenil. Tudi Francozi odločno zagovarjajo tako politiko
Formalna izključ" tev lz Društva narodov bi sicer Sovjetsko Rusijo še mno«o pribl*žala Nemčiji, toda Anglija in Francija nimata nikakih iluzij, da b: bilo še kdaj mogoče spraviti cbe nepr.juteljski s li
narazen. Na drugi strani bi po vsem svetu zavezniška stvar moralno samo še pridobila in v političnem pogledu bi moral tak korak Društva narodov nedvomno vp ivati tudi na Italijo, ki je izrazito nasprotna Sovjetski Rusiji. Ce bi se po izključitvi Sovjetske Rusije iz Društva narodov operativno vojno področje razširilo z eventualno rusko vojno proti Angliji in Franc ji, bi to zapadnima veies lama samo omogočilo. da bi angažirali v borbi še vse druge sile. ki jih danes ne moreta razviti niti na zapadni fronti n ti na Severnem merju.
Mnogo težji je problem za nevtralce. Nizozemska in Danska se že otresata vsake odgovornosti, a tudi druge sile, ki bi morale sedaj biti zastopane v svetu Društva narodov, se tokrat nič kaj ne zavzemajo za mesta v njem. Te krat prenehajo biti člani sveta Bol vija, Kitajska. Le'.onska, Nova Zelandija in Švedska, nihče pa še ne ve. kdo bo prevzel njihova dosedanja mesta v svetu. Le. kar se tič^ Švedske je že nekoliko gotovo, da ji bo v svetu s'e ila Finska Ostala prosta mesta bi mora'a pripasti Belgiji Iranu. Jugoslaviji in Grč ji, a nobena izmed njih še ni sprejela kandidature
Nihče tudi ne pričakuje, da b: mogla akcija Društva narodov proti Rusiji pomen ti kaj več kakor energično d~m n-stracijo Gospcdarski ali vojalki ukrepi proti Rusiji nikakor ne bodo imeli svojega izhodišča v Ženevi, marveč nedv m-no nekje drugje Ker pa je že A-gentina dala pobudo za izključitev Rusije iz Društva narodov, si sedaj angleška in fran o-ska delegacija prizadevata vplivati na južno ameriške, da bi se ne omejile na tak formalen korak narveč oa čeprav v okviru kakšnega drugega do?ov^ra izdali tudi povsem konkretne ukrepe, ki bi se lahko smatrali za njihovo materialno pomoč Fincem.
ižsv napetosti na severu Evrope
Imenovanje generala Thoemella za vrhovnega poveljnika švedske vojske
Stockholm, 10. dee brj V ska d'navsk'h državah se je položaj v poslednjih d ieh močno poostril. Na eni strani je vojna irt.d Finsko in Sovjetsko unijo Švedsko, pa tudi Norveško in Dansko prisilila, da so pričele v vse večji meri m sliti na svojo obrambo ter na ojačeno organizacijo svojih vojnih sil. ki so v primeri z drugimi nevtraln mi državami ostale še na'a'je omejene na svoj obseg iz dobe m ru Prav zaradi te vojne so bili šele pred dnevi mobilizirani nekateri oddelki šved kih topničarjev in raznih specialistov v celoti 40.000 mož Na drugi strani so nemške operacije na morju, posebno po'a<-aije min prav do švedskih teritoria nih voda prisilili švedsko vlado, da je mob'1 z rila že vse kontingente svoje vojne mornarice V veliki men je na najvišji razvoi razpoloženja na Švedskem in po drugih skandinavskih državah vplivala kampanja nemškega tiska, ki doslej na področju mednarodnih odnošajev med Nemčijo in po-edinimi sosednim: državami še n:koii ni rodila ničesar dtb.ega. Najmanj kai je tokrat pomenila za skandinaske države je bilo, da nimajo te države prčakovati niti najmanjše pomeči od svoje dosedanje prijateljice, ki jim je nekoč celo v okviru svojih ideoloških načel prizanava'a v rasnem pogledu enako mesto kakor svo emu lastnemu narodu. Končno je napoved ruske bokade okrog Finske, pripravila Švedsko do tega. da se je pričela tud; zavarovati z minami pred Stockholmom ln pospešeno graditi utrdbe na lap^nski mcji ob Finski
Davi pa Je šved«*a vfc»d" 1zvr5'1a odločilen korak, ki je vsemu svetu pov em jasno pokazal, da se smatra kljub vsej svoji tradicionalni nevtralnosti ra skrajno ogroženo. Švedska vojska je dobila svojega vrhovnega poveljnika, kar je po švedskih zakonih in ustavi mogoče le v primeru skrajne nevarnosti. Za vrl ovnega poveljnika švedske vojske je bil Imenovan dosedanji šef njenega generalnega štaba general Tbornell. Gene al Thornell ie star 62 let. Za seboj ima dolgo vojaško kariero. Med svetovno vojno je bil dalje časa na avstrijskih frontah, po vojni pa se je dolgo specializiral v francoski in potem še v nemški vojski.
O priliki imenovanja za vrhovnega poveljnika je general Thorneil izdal preglas ki je bil takoj sporočen vsem formac jam švedskih vojnih sil. V njem naglaša. da se mora spričo sedanjega resnega položaja, ki zahteva največje napore za organizacijo odločne obrambe svobode in pravice do samoodločbe naroda, vse ostalo potisniti v ozadje. Varnost naše domov ne. pravi v proglasu, je odvisna od vaš- zvestobe, od vašega čuta dolžnosti, od vaše močne volje in od vaše hrabrosti. Voj?kl! Mi bomo trdno stali skupaj na braniku švedske domovine!
V vseh skandinavskih krogih je ta ukrep kralja Gustava Izzval veliko pozornost. čeprav ni bil na Švedskem nihče presenečen. Znano je, da se je pričel ves švedski narod takoj ob zbruhu s^vjetsko-finske vojne po svojih močeh duhovno, pa tudi gmotno organizirati za svojo obrambo. Znana so dijaška, ženska dalav-ska in druga zborovanja, s katerih so neprestano pošiljali spomenice vladi in kralju s pozivi odgovOrn m faktorjem naj takoj ukrenejo, kar zahteva obramba Švedske zaradi razvoja dogodkov na južni in vzhodni strani države. Švedski po i-tični krogi odločno odobravajo imenovanje genera'a ThSrnella za vrhovnega pov ij-nika švedske vojske. Pri tem nagirgajo, da to imenovanje povsem nt"m ''uje Izjemni položaj, v katerem sc Je 8vedsk»
zn»5a»a spričo nevs»mo${| na v-hodu In jugu, zaradi česar ..mina iuhče na svetu pravice trditi, da a« je morda s tem »jvzi-St čila kakšna pova napetost na evt«.psKem severu.
Švedski list »Svenska Dar?b1aded«, ki komentira p.oglas vrhovnega poveljnika švedske vojske, navaja hkrati tudi nekatere podrobnosti o švedski armadi. Med drug m pravi, da je bilo vrhovno pov^ij-j>tvo švedske vojake reo&anizirano L 1938 Takrat je bilo tudi poverjeno vrhovno poveljstvo vse švedske oborožene sile generalu Ihornellu, ki ima zelo obširna pooblastila glede izredmn ukrepov ki bi bili potrebni za državno obrambo. List pristavlja na koncu, da pomeni Thornehov prodaš v današnjem te/kem položaju pogumen odgovor, ki se bo nedvomno čul i ud; izven Švedske.
Stockholm, 10. dec br Mesto vrhovnega poveljnika švedske vojske, v kolikor ni bilo doslej formalno pridržano kralju, je bilo ustanovljeno šele preteklo leto. ko se je 8 posebnim zakonom načelstvo generalnega štaba za mirne čase proglasilo za vrhovno poveljstvo švedske vojske. Ob tej priliki je bil generalni štab reorganiziran in je bilo za primer vojne določeno, da prevzame šef generalnega štaba vrhovno poveljstvo vseh švedskih vojnih sil Za ta primer so bila dana šefu generalnega štaba tudi posebna pooblastila. Predvideno je bilo. da postane šef generalnega štaba vrhovni poveljnik vojnih sil tudi v primeru neposredne vojne nevarnosti. To nevarnost odnosno vojno stanje pa bi morala švedska vlada konkretno ugotoviti v posebnem predlogu, ki naj bi ga predložila vladarju.
Švedska vlada ie to snoči storila ln davi je kralj Gustav podpisal odlok, s katerim je bil general Thornell Imenovan za vrhovnega poveljnika švedskih vojnih siL
švedske skrbi
Stockholm, 10. dec. z. Ve»*ko po-ornost je v poltičnlh krogih zbudil članek prof. Reuterkjolda, ki ga je objavil list »Stock-holms Tidn ngen«. V njem poudarja, da bo po propasti Finske prišla takoj na vrsto švedska! Zato mora švedska ukre-n ti vse že sedaj za svojo obrambo ln mora tudi Finski v večji mer, priskočiti na pomoč kakor doslej.
Politični krosri pripom'njaJo da je prof. Reuterkjdki, ki ni vezan na nobeno poli-t:čno skupino s tem čl^kom podal pol-tično mišljenje naj"iriib	slojev.
Latentna k?~za švedske vlade
Stockholm, 10. dec. z. Latentna kriza švedske vlade se je sp.lčo vedno resnejšega zunanjega po* Učnega položaja Se poostrila. Javnost se pričenja že resno vznemirjati. Danes je 1'st »Stockholms Tidnin$en« javno celo zahteval ostavko min. predsednika Hansona. Malo verjetno da se bo to res zgodilo ker med švedskimi politik ni moža. ki W mogel zbrati okiog sebe prav vse politične skupine kakor Hanson. Precej pa je verjetno, da sedanji zunanji mdcisteT, ki je dofc'veJ mnogo razočaranj, ne bo član rekonstruirane vlade. Trenutno še ni mogoče reč* kdaj bo do rekonstrukcije prišlo. Vsekakor ae pogajanja med poaaanemkni poU-tičn'mi skupinami nadaljujejo.
Vremenska napoved
Zemun»Ka: Hladno, pietežno Oblačno 'n megleno ▼ vsej državi. NekoJ ko Vedro bo rno—la na zapadu. V planinah utegne sne tt*
Italijanski interesi v Podunavju in na Balkanu
»Italija ne stremi po hegemoirji, zahteva pa upoštevanje svojih interesov44
Rim, 10 iec j. (Havas) Italijanski listi iuJi danes- >b Tno komentirajo pomen izjav. ki so bile podane na tej' velikega fa Cističnega sveta. Listi zlasti raziskujejo, kako so bile te izjave sprejete v inozemstvu, ter prihajajo do zaključka, da je inozemstvo zelo mirno m trezno sprejelo glas Italije glede na njene pravice v vzhodni Evropi in v Sredozemlju Posebno seveda podčrtava jo nemške komentarje, češ, da so za Italijo vseskoz, simpatičn Kar tudi ne more bit, drugače ker so sklepi velikega fašističnega sveta za vojujoče se države v vsakem pogledu ugodni.
Tako n pr pravi Virgimo Gavda v »Gi-ornale dMtaMa«, da se Evropa zaveda, kako utemeljeni so razlogi, ki so Italiji narekovali njeno sedanjo politiko O italijanski politiki na Balkanu men, Gayda. da popolnoma ustreza željam voj.ijočih se držav, zakaj »nihče ne more imet, interesa da bi se sedanji oborožen, spor razširil.« Nato ugotav'ja, da ves evropsk, tisk priznava prvenstveno pravico italijanskih interesov v Podunavju in na Ba'kanu Italija v tem delu Evrope n'kukor ne stremi oo kakšni hegemoniji, dela pa za to, da se njeni interesi priznajo in upoštevalo Italija ae ne bo vda'a nobenemu tujemu pritisku, mar več bo tudi v bodoče vztrajala na svojem sedanjem stališču.
Bern, 10. dec AA (Štefani). »Basler Nachrichten« poročajo da je zanimanje Italije za Balkan najboljše jamstvo v tem delu sveta.
Mussc"»ijeva posvetovanja z vojaškimi strokovnjaki
Rim, 10. dec br. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolini je sprejel danes v prisotnosti državnega pod tajnika v vojnem ministrstvu generala Sodduja vrhovnega poveljnika trdnjavskih del aiminske-
ga generala Mcntila, inženirskega generala Amorosa ter polkovnika Forlunata, ki so mu poročali o položaju obrambnih de na italijanskih mejah vzdolž Alp.
Italija bo razvila na Balkanu še večjo aktivnost
Budimpešta, 10. dec. j. Oficiozni »Pester Uoyd« prhaja v svojem kom ntai.u o resolucijah velikega fašističnega sveta do naslednjih dveh ugotovitev:
1.	Dokler ne bo ogrožen nobeden izmed Interesov Italije, je jasno, da se bo Ital ja zadovoljevala v sedanji vojni zgolj z vlego opazovalca, zakaj italijanske zahteve so ni »o In se tadl v bodoče ne bodo spremenile, ker so p°vsem naravnega značaja ter docela neodvisne <>d vsakršne izpiemembe sedanjega stanja v EvrOpL Italja govori o ravnotežju na vzhodu Evrope tn v Sredozemlju, ki ga ni mogoče KaKoHom pre. makniti, ne da bi pri tem upoštevali Italije. Kar se tiče Nemčije, ima Ital ja na Balkanu popolnoma svobodne rofea Glede na boljševi&ko nevarnost je stališče R?ma slej ko prej nespremenjeno. Italija nikakor ne bo dovoli'a, da bi se pojavil v Sre-
<-z< mlju sovjetski vpliv.
2.	Glede blokade »staja stališče Itrllje Isto, kakor ga Je že Izrazila o priliki njene poostritve.
Na kraju pristavlja »Pester Lloyd«, da je verjetno, da bo Italija na Balkanu v bodoče pokazada še večjo aktivnost ter da se bo ta aktivnost razširja v prvi vrsti tudi na Rumunija
Madžarsko letalrko odposlanstvo v Rimu
Rim, 10. dec. j. (Havas). Po poročilu lista »Popolo dMtalia« bo v kratkem prispela v Rim madžarska vojna delegacija, sestavljena iz letalskih strokov n jakov.
Letalec in podmornica
Dramatično pripovedovanje angleškega letalca
London, 10. dec. br. O potopitvi nem-ike podmornice na Atlantskem o:eanu, druge izmed treh, ki j.h je angleška admi-raliteta navedla v svojih komun ke jih v zadnjih 24 urah. je angleški letalec, ki je podmornico napadel, podal poročevalcu agencije Reuter naslednje podrobno poročilo:
»Bil sem baš na izvidniškem poletu nad Atlantskim oceanom. Zaradi nizkih cbla-kov sem bil prisiljen sjmstiti se na 300 m nad morje. Nenadoma sem opazil podmornico, ki je plula le na pol pogreznjena v vodo. Podmornico sem takoj napadel ln jo pričel bombardirati. B'lo je še zgoJaj zjutraj, vendar pa je b lo že toliko svetlo, da je bilo mogoče prav točno opaziti eksplozije bomb. Strmrg^vo sem poletel nad podmornico in spustil prvo bombo nanjo. Eksplodirala je morda meter daleč od podmorničnega ogledniškega stolpa in ga očitno močno poškodovala Zadnji del podmornice se je tedaj visoko dvignil nad vodo in podmornica je za nekaj časa izginila pod vodo. Tedaj- sem spustil drugo bombo nadnjo. Na vod' so se pojavili madeži olja. Dve minuti sem potem kroi'l nad krajem, kjer Je bila podmornica, ki
s« je tedaj zopet dvignila iz vode. Takoj ------
MB jO »vet napadel in spustil nanjo več i ■ Poljske.
bomb. Ena Jo Je zadela v polno. Nenadno se je zadnji konec podmornice visjko dvignil iz vode in ladja je nato skoraj navpično izginila pod morsko glad no. Se 20 minut sem krožil nad tem mestom in ves čes se je dvigalo iz globin o.je. poleg njega pa tudi zračni mehurji. Podm rn:ca se potem ni več pojavila na površju. Pet minut pozneje sta prihitela tja tudi dva angleška rušilca, ki sta spustila v vodo še nekaj globinskih bomb«.
Poljski bsgnnci v Litvi
Kovno, !0. dec. br. Notranji m;n;ster je včeraj predležH parlamentu načrt zakona o ureditvi položaja poljskih in židovskih beguncev v Litvi. Po tem zakonu naj bi poseben komisariat, ki bi bH pristojen za vse begunce, podpiral te ljudi, dokler jih ne bi bilo mogoče odposlati nazaj v njihove domače kraje. V Litvi je sedaj skupno okrog 35.000 Poljakov in Židov, ki so pribeiali
Letalski napadi na Finskem
Hoda tuji ob reki Taipale na Karelijski ožini in Južno od Pečenge
Oslo, 10. dec. j. iNorske Teiegrambyro;. Vitiut, ki je Uiiu ^/ictu^i tcuui o.auvj a« ViCu uujuuil, sc fcj^.ciovUia pokliči v ±jd. O0 iiliiMvclli tauVU	Uit jUdv/ti.j.amU uucUJ Je
nuaL^iJu umu., vciiudi pa jb ae vtuiiu me-g.cuu, LHua.o oa ofc icuiijht uj^tiouje vise očt-mc v majimem oosegu. Vetji je ou siuui. Vttlijiijji Uupaii aut^cvbkiii	ua uitfl-
go.	"na ivlOiik »u UvuuiAt iiiuckcia
.aau luutu, VCUUM IM buaui iui^.e ujuiovt
buaiut Ui&O l>b„Uuat CUjit lil su puuiC pl>
Vfcvim v tuuije. ^oiciai Uie^e tuui ni buo mogoče ugui-uviu, koiiho je uuo ieiai. tlom bataučirije je zantevauo vec zriev meu ci-vuiiiui picoivarstvom. cepxav je večina zt pieu antvi z&pustna uiesio.
Na Kupuoui ac u«u<iiju^ja ogorčene bor* be v sevuuuu ouaeKu, kjer so po sovjetskem UfiUillcili puiucuu itiuulie luo&c vet«. Že v giooino ou kio v siueri proti fecengi. Pr±o.arusce v t-ecengi so sovjetsKe čete žt. preu dnevi popolnoma očistile finska* bomo ter so pouej izarcaie tu nova ojačen j a
V	vzhodni Kareliji, kjer so prodrle sov-jetiKts t eie v giubuio ao bti km proti za-pauu, se finske čete še vedno jiuiasno upirajo in ruska oienziva v tem oaseau ne napreduje več tako naglo ka^or v pocetku. Zaradi debeiega snega operirajo na tem frontnem odseku samo še smučarske čete. razdeljene v posamezne patrulje, ki preganjajo druga drugo po redko naseijenen. gozdnatem terenu. Sovjetske čete imajo nad finskimi štev učno premoč, dočim tehnično finske čete Ruse nadkriijujejo.
Najhujši boji se bijejo še vedno v južnem frontnem odseku na Karelijski ožini ter severno od ladoškega jezera. Po finskih virih so se sovjetske čete tu ponovno poslužile izstrelkov, napolnjenih s strupenimi plini. Navzlic temu nedovoljenemu načinu bojevanja pa Rusi ne morejo streti finskega odpora. Iz Helsinkov poročajo, da je bilo severno od Ladoškega jezera ponovno uničenih večje število sovjetskih tankov. Sovjetske čete so napadale Fince tudi z oklopnm vlaki.
To ruskem vojnem poročilu od davi se znova potrjuje proboj Mann^rb^rrove črt* in so sovjelske čete prodrle ob zapadni obali Ladoškega jezera Se tako globoko z* finski ohramhtv pas, da se že bližajo mestu Keeksholmn. Na nasprotni strani Lado-škesra jezera so se sovjetske čete izkrcale pri mestu Salmi in se bližajo kraju La-toju Izkreavanje ruskih čet v Finskem zalivu se po ruskih virih nadaljuje, doeim Finci nasprotno zatrjujejo, da se pri Vi-borsm sovjetskim četam doslej še ni posrečilo "topiti na kopno.
Iz Helsinkov zatriujejo. da so z dosedanjimi uspehi finske vojske ki se tako usnešno upira navalu nadmočnega sovražnika. popolnoma zadovolini kar 1e tudi zelo pomirljivo vplivalo na finsko prebivalstvo Da bi bila finska prestolnica varna pred morebitnimi presenečenji, se utr-jevalna del okrog Helsinkov nadaljujejo po prvotnem načrtu.
Sivjetske wfiime za veliko ofenzivo
Stockholm, 10. dec. z. Tudi pretekli teden v sovjetsko-f nski vojni še ni prinese) nikake odločitve. Sovjetska vojska se pripravlja za veliko ofenzivo ln vse kaže. da jo bo sprožila na srednji fronti, odkodei bo skušala prodreti do Botniškega zaliva v smeri proti Uleaborgu. k ni mnogo utrjen. Če bi Rusom uspel ta načrt bi razdelili Finsko na dva dela in bi se severni del ne mogel več dolgo upirati njihovi premoči.
Na sovjetski strani vztrajajo pri svojih vesteh, da so v Kareliji predrli Manner heimovo linijo glede na stalne finske demanti je, pa je sodit', da so res zavzeli nekaj sprednjih utrdb v tem utrjenem pasu da pa še niso prišli na njegovo drugo stran. Mannerheimova linija je v Kareliji široka ponekod tudi po 30 km.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 10. dec AA (Reuter) Današ-i nje poročilo finskega vrhovnega povelj-ništva se glasi:
Včeraj so sovjetske čete nadaljevale napade ob reki Taipale na Karelijski ož ni Vsi napadi so bili odbiti. Na morju ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Sovražna letala so bombardirala vasi Laskela in Va-risila kakor tudi otoke Valano in M?nci. Pri tej priliki bombe niso povzročile nobene škode. Prav tako so sovražna letala streljala iz strojnic na vas Sustamo. Tudi finska letala so izvršila ogledniške polete ter bombardirala sovražna taborišča. Finski protiletalski topovi so sestrelili tri sovražna letala.
Rusko vojno poročilo
Moskva, 10. dec. br Generalni štab leningrajskega vojnega okrožja je pozno snoči objavil naslednje uradno vojno poročilo:
V	murmanskem okrožju so naše čete včeraj uničile oporošča in središča sovražnikovega odpora na področju 50 km južno od Pečenge. Uničevanje min v Inki in okolici Pečenge je končano.
V	okrožjih Uhti, Rebolijn. Porozosern in Petrozavodskn so naše čete predrle do krajev, ld so že 70 do 80 km napad no od državne meje. Tako so zavzele mestece Suomusalmi in prodirajo sedaj proti Ki-varekim ln Lataji.
Na Kareli jSbi ožini so naše čete na dragi strani sovražnikove glavne obrambne črte, ki je bila predrta ob reki Tajpale-nioki, prodrle proti Kezholmn.
Sovjetska vojska uporablja strupene pline
Helsinki, 10. dec. AA. (Havas). Plin, ki ga uporabljajo sovjetske čete pri Salmiju severno od Ladoškega jezera je nitroklo-roform k: se sicer uporablja za uničevanje stenic in drugega mrčesa. Količina 2.000 miligramov na kubični meter uniči vsako življenje v eni minuti. Vojak, ki jih je dosegel ta pKn in katere so rešili smrti, ne bodo nikdar popolnoma ozdravili.
Amerika ne bo izvajala nevtralnostnega zakona
Washlngt°n, 10. dec. AA. (Havas) V dobro poučenih krogih potrjujejo vest, da predsednik Roosevelt ne bo izvajal nevtralnostnega zakona proti Finsk1 in Sovjetski Rusiji in da bodo še naprej odprti
ameriški krediti za Finsko. Ker so se so
vražnost. med Obema državama začek brez napovedi vojne, obravnavajo v Bel
li hši ta primer kakor kittajsko-japooakr
vojno,
Američani za prekinjen je
odnošajev s Sovjeti
VVa^hington, 10. dec. br. Ameriški senator Van der Berg, ki je bil določen za re-publikanskega kandidata pr prihodnjih predsedniških volitvah, je poslal predsedniku Rooseveltu pismo, v katerem zahteva, naj Zedinjene države prek ne jo diplomatske odnošaje z Rusijo. To pismo 1e vzbudilo toliko večjo pozornost ker so se doslej Rooseveltovi nasprotniki v notranjepolitični borbi proti sedanjemu režimo posluževal tudi zunanjepolitičnih argumentov. kakoi je prišlo to do izraza posebno o priliki poslednje spremembe nevtralnostnega zakona.
Finski prostovoljci iz Amerike
New Vork, 10 dec br. Z neko francosko ladjo je snoči zapustilo tukajšnjo luko 400 Fincev, ki potujejo na F nsko. kjer se bodo uvrstili kot prostovoljci v finsko vojsko Prijavljenih je še nadaljnjih 1100 Fincev ki bodo te dni krenili čez Ocean
Mani£estae'ie za Finsko v Budimpešti
Budimpešta. 10 Jec AA (Havas) Snoči je pri51 o v Budimpešti pred finsk m poslaništvom do mogočnih manifestacij za Finsko Več tisoč študentov je lavno izrazilo simpat je finskemu poslaniku, ki se je manifestantom zahvalil s kratkim nagovorom.
Proglas finskega parlamenta
Helsinki, 10. dec. j. (fin. tel. ag.) Finski parlament se je danes sestal k plenarni seji, na kateri je izglasoval dva proglasa ia finski narod ter na vse civilizirane dr-ave sveta.
Prvi proglas, ki se v prvi vrsti obrača ia finski narod, prav:, da se finska arma-la uspešno brani na vseh frontah proti •ovjetski invaziji. Finska brani v tej borb samo svojo svobodo, samostojnost svoje države, pravico ln civilizacijo. Pro~las igotavlja, da mora b:ti finski na-od ponosen na dosedanje uspehe svoje vojske Parlament izreka fnski voiski svoje pr4-manje in neomejeno občudovanje za izvršena dejstva, s katerimi je potrdile svo-io lepo tradicijo ter dokazala svojo moč in pogum, po katerem je znana in občudo vana ne samo doma temveč tudi povsod Irugod do svetu.
Drugi proglas, ki se obrača na vse d-vilizrane države sveta, ugotavlja, da je Finska postala žrtev krivičnega napada Finska je živela z vsemi svojimi sosedam' ter z vsemi drugimi državami vedno v slogi, v m rnem tekmovanju za prospeb ter mirno sožitje narodov. Danes ji je vsiljeno v roke orožje Pahnjena je bila v vojno Finska se bo borila neustrašeno dr skrajnosti Storila bo vse. kar je v njenih močeh, upa pa da bo deležna v svoji pravični borbi tudi gmotne podpore s strani civiliziranih dežel. Storili bomo vse, pravi proglas, kar ppemorejo naše sile. in upamo, da nas dvil!zirani svet v tem našem težkem boju ne bo zapustil, ker stojimo ne samo v borbi za sebe. ampak v borbi za dvilizacijo zapada.
Ukinjeni finski krediti za tuje tvrdke
Helsinki. 10 dec. AA. (DNB) Narodna banka je ustavila vse kredite za tuje tvrdke, ki imajo podružnice na Finskem
Nizozemski obrambni ukrepi znatno izpopolnjeni
Izjave generala Trlsta v parlamentu o nizozemski vojaški pripravljenosti
Amste-dam, 10 'iec br Tu'I' v Nizozem-sk je razvoj položaja v Sved^k zbudi! ve , iiko pozornost splono pa ugotav'jaio po I litični krogi da so seda; severn. evropski ' nevtralni narodi duhovno vse bolje pripravljeni za svoio obrambo m da <«3 v zadnjih mescih tudi voine pr prave zelo napredovale Prav to dejstvo ie nevtralnim narodom docela vrnilo trdno zavest in od ločno voljo, i Kar se tiče Nizozemske je to snoči v nizozemskem parlamentu potrdil general van Trist. ki je poročai v dosedanjih ukrepih za obrambo države. Od septembra da Ije je armada mn.ngo storili za organizaci jo nizozemske obrambe VzHolž meje ie bilo zgrajenih na tis« če trdnjavic in ka vern Trdnjavski pa$ se ra/teza po obmei nih pokrajinah tvk pred ozemlji, k' bodo umetno preplavljena Nizozemska se n-mog'a odločit' za to da bi si zgradila svo jc obrambne linijo kakr?n' sta Maginto va in Siegfriedova. ki se opirala prH^rsem na terenske prednosti francoskega odno-
sno nem*Vega ozemMa pri poRVu«=n'h po nlavah pa ie vrhovno novenstve niz zem *ke vojske dogna'o. da pop'avnega ozem ija nikjer ne bodo mog'i prebresti niti lažji tanki niti topovske baterije * konjskr vprego
Tud- v Nizozemski Indij so vojne priprave v po'nem teku V kratkem bodo do-gtajene 4 križanke, ki bodo dodeljene ko k.nijskemu brodovju.
Amsterdam. 10 dec j (Reuter) Kakor ooročaio iz obrne jn h nizozemskih kr j?v Nemčiia z vso naglico nadaljuje utr e,Tal-na dela vzdolž nizozemske meje Redki >bmeini promet ki ie še ostal no otvoritvi sovražnosti med Francijo n N"mč'jo ore-ko nizozemske meie se vrš! r»od na<str ž1o nemško kontrolo Nemške oblasti so v obmejnih kraj'h do skrajnosti poostrile vse 'krepe Droti vohunstvu in je nrebivalstvv -ploh prepovedano razgovaHati se o 7ad<»-"ab voine«»8 značaja Konc^^tniHia nem-Hrh čet ob niz^em^ki meii ki *e b'ia izvršena prvi ted^n v novembru, ie le za malenkost nazadovala.
Boji na zapadni fronti
Manjši nemški napadi na utrjene francoske postojanke
Pariz, 10 AA. (Havas) Nemške čete preizkušajo nadalje sprednje francoske postojanke. Ponoči na soboto Je bil izvršen tik pred zoro precej močan napad proti francoskim postojankam blizu gozda južno od Saa?'briickna Kot odgovorna to akcijo čet so bile poslane francoske pa-trole v predel med obema črtama. Prišle je do srečanja med obema sovr?.žn!koma. Razen v napadu ki je bil izvršen včeraj dopoldne, so bili nemški oddelki povsod zadržani v precejšnji razdalji od francoskih postojank in se jim niti v enem primeru ni posrečilo doseči kaj v borbi proti francosk'm postojankam Napad južno od Saarbriickna je bil izvršen po pripravi sovražnega topništva. Nem?ka napadalna četa je prodirala brez posebnih težav do prvih francoskih postojank, te pa jih je našla izpraznjene. Takoj po prvih eksplozijah granat je namreč mladi častnik ki je poveljeval francoskim postojankam. v katerih je bilo samo 12 mož takoi izpraznil srvoio postojanko po navodilih poveljstva Francozi so se umaknil skozi go®d na 1500 m stran od ogrožene postojanke, ki pa so jo popoldne zlahka zavzeli po neuspelem sovražnem napadu, ko so Nemci sami pustili novoo-svojene postoianke. Zarad' slabega vremena ni bilo skoro nobene letalske delavnosti.
Francosko vojno poročilo
parfz, 10. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 195. vojno poročilo:
Na fronti ponoči nI bfto nikakih posebnih dogodkov.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 10. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na fronti je bflo le malo krajevnega delovanja pehote in topništva. y glavnem je včerajšnji dan potekel brez posebnih dogodkov.
Vo]na na morju
Amsterdam, 10. dec. br. Nizozemski parnik »Inningen« je davi ob severni obali Nizozemske naletel na mino in se potopil. Neka angleška ladja Je rešila vseh 7 članov njegove posadke.
Ob vzhodni angleški obali Je bil torpe-diran 7700 tonski tovorn parnik »San Albert o«. Trenutno še nI znano, koliko je bilo žrtev. Doslej je bilo rešenih 32 članov posadke.
StOckh°lm, 10 dec AA (Reuter) Sved ska ladja »V nea« (1928 ton) je zadela na mino in se potopila. Neka danska ladja ie rešila posadko 24 mož.
London, 10. dec. j. (Reuter) V Severnem morju je danes nasedla na mino nizozemska tovorna ladja »Inmngal« Ladia se je M>ti>pils. 7 članov posadke je rešenih.
London, 10 dec. J. (Reuter) Francoski >t>alm parnik »Dinard« (525 ton) se ie v\ petek potopil ob južni francoski obal po trčenju z neko drugo ladjo. Posadka 30 mož je bila rešena.
London, 10. dec j. (Reuter). Po večkratnih brezuspešnih poskusih, da bi belgijski parnik »Kabinda« (5000 ton) ki je v petek nasede) v bllžni jugovzhodne angle ške obale splovUi, se je ladja prelomila na dvoje in se potopila. Posadka Je bila že prej rešena. Večino tovora ki je Obstojal iz bombaža in žita, so pravočasno prepeljali na kopno.
Pa vre tek angleškega kralja v London
Pariz, 10. dec. j. (Havas) Včeraj <e angleški kralj, zadnji dan svojega ob;ska v Franciji, posetil bojišče v Loreni V kraljevem spremstvu je b'l a^g eški general Gort. Kralj je v spremstvu generala Ga-melina obšel ves frontni odsek, v katerem so razmeščene angleške čete. nakar si je ogledal tudi tamkajšnji od^ek Magin t ve črte Angleški kralj je pri preeledu čet odlikoval dva francoska oficirja. doč<m je general Gamelin izročil fran-oska črkovanja dvema posebno zaslužnima ang^-šk ma letalcema. V nekem mestu v neposrednem frontnem zaledju je bila za slovo prirejena angleškemu k a^u zakus-ka, ki so se je udeležili tudi predsednik republike Lebrun in francoski min. predsednik Daladier.
London, 10. dec. j. (Reuter) Angleški kralj Jurij VI. se je po s vojen, kratkem obisku pri angleški ek^pedicijsl« -"niadi v Franciji vrnil dares na krov*. . gle-3~*ega rušil ca v London.
Nove ameriške vojne ladje
Washington, 10. dec. br. Državni podtajnik mornar škega ministrstva je danes novinarjem izjavil da bo ministrstvo naročilo pri ameriških la"' Anicah 23 tor-pedovk ln rušticev. Te n. ? edinice ameriške vojne mornarice se bodo uporabile j v prvi vrsti za kontrolno službo v ameriških vodah.
Maribor čez nedeljo
Otvoritev slikarske razstave
V	mali dvorani Sokolskega doma je bila danes ob poi 11. slovesna otvoritev tradicionalne predbožične slikarske razstave »Brazde«. K otvoritvi 9e je zbralo Številno mariborsko občinstvo. Tud- ta razstava priča o visoki stopnji umetni kega ustvarjanja načih likovnih umetnikov. Skupno je razstavljenih 48 del. ki jih razstavljajo Fran Golob, Karel Jirak, Maks Kavčič, Ivan Kos, Toeo Primožič Lojze Šušmetj, Zlatko Zei in Klavdij Zornik. Uvodne pozdravne besede je spregovorili predsednik »Brazde« novinar Radivoj Rehar. Razstava bo gotovo zbujala veliko zanimanje.
„Via mala" v gledališču
Snoči je bila v gledališču premiera znamenite švicarske drame »Vis mala«, ki jo je spisal Knittel, prevedel in zrežiral pa Peter Malec. Gledališče je bilo polno za sedeno. Občinstvo je pozorno sledilo napetemu poteku odrskega dogajanja in ni štedMo s priznanjem vsem sodelujočim.
Proti draginji
Tukajšnja podružnica UJN2B je imela v mali dvorani Narodnega doma zborovanje v zvezi z naraščajočo draginjo Podružnični predsednik g. Vokač je obrazložil današnje hude prilike Prika al je razvoj cen ns podlagi cenikov z dne l. decembra I. 1938 m 1. decembra L 1939 Navzo-čni številni železničarji so soglasno sprejeli spomenico, v kateri se obračajo na odločujoče činitelje za zvijanje prejemkov vsem uslužbencem za najmanj 800 din mesečno ter za zvijanje doklade ra ženo in otroka na 300 din mesečno. Obenem naj se izvedejo vsa .napredovanja, poročenim ženam naj se priznajo ist; prejemki kakor neporočenim odpravijo naj se vse razlike pr' osebnih dok'adah med aktivnimi in ar^kojenimi us'užh»nci Spregovoril ie tudi g R^pret ki je podal nekai značilnih primerov o bednem živiienju n;žjih uslužbencev im delavcev Tako zasluž' polkvalifici-rani delavec, ki ima 21 let službe ženo in 5est otrok mesečno 652 din profesionist z 21 službenimi leti. ki ima ženo in tri otroke pa mesečno 935 din Zborovanje je iz-nričalo vzorno solidarnost nacionalnih že-'•»znifarjev
V	veliki dvoram Soko.'skega doma pa je bilo danes ve'iko protidraginjsko zborovanje. ki so ga »klicale ma^borske svobodne strokovne organizacije Zborovanja se je ude'ežilo izredno mnogo delovnega ljudstva ki je dvorano popolnoma napolnilo Na zbo.rovaniu so govorili predstavniki posameznih strokovnih organizacij med drugimi g. Vidovič za Strokovno komisijo in g. Kravo« za Narodno strokovno zvezo. Tudi ostali govorniki se btii deležni navdu-
šenega odobravanja od stran« navzočnih zborovalcev. Govorniki so v tvojih izvajanjih prikazali težavno stanje, v katerem je naše obmejno delovno ljudstvo, obravnavali pa so tudi svojevrstne prilike v delu mariborske tekstilne industrije. Lepo uspelo zborovanje je pričalo o tesni povezanosti mariborskega delovnega ljudstva.
Mariborsko ženstvo za enakopravnost
Danes pop. je bilo v polni dvorani Narodnega doma zborovanje mariborskega ženstva, ki se je pridružilo pokretu jugo-slovenskega ženstva za enakopravnost in volilno pravico. S prisrčnimi pozdravnimi besedami je otvorrla uspelo zborovanje v imenu nripravlja'nega odbora prof. Ostrov-škova. Mariborsko ženstvo je z velik ;m zanimanjem in odobravanjem sledilo govoru predstavnice ženskega gibanja ge M;nke Govekarjeve Zatem so spregovorile zastopnice vseh ženskih organizacij, ki 90 se priključile temu gibanju Smisel in pomen borbe nagega ženstva za enakopravnost, ki ne pozna nobene razlike glede stanu in življenjskega nazora, pa je podčrtala gdč. Cerinikova Zborovanje je izvenelo v refren, da so tudi mariborske žene poklicane, da s svojim poslanstvom dopolnijo delo mo«vkih. V posebni resoluciji se tolmačijo zahteve m potrebe našega ženstva.
Potrebe avtomobilskih prevoznikov
Na snočnjem dobro obiskanem zborovanju avtomobilskih prevoznikov in izvošč-kov, članov Združenja prevozniških obrti v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Sluga, je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja, da naj se pri omejitvi prodaje tekočega goriva prvenstveno upoštevar jo avtomobilski izvoščki in avtomobilski vozniki. Uporaba tekočega goriva naj bi se omejila na načm, ki naj bi določal za vsako motorno vozilo primerno količino glede na težo motornega vozila, nosilnost in nujne potrebe porabe brez vsake časovne ali krajevne omejitve. Z omejitvijo prodaje tekočega goriva preti v tej stroki brezposelnost, kar je treba na vsaik način preprečiti
v trebuh
Pred hišo svoje izvoljenke v Kamnici je prišel okoli polnoči 18-letni Alojz Matja-šič, stanujoč v Slovenski ulici 36. v Mariboru ter jo poklical. Ker mu ni odprla hišnih vrat ji je zagrozil, da se bo ustrelil, kar je naposled tudi storil Zadd se je v trebuh Matja.?iča so našli nezavestnega m v m'aki krvi na pragu hiše. Mariborski reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo bolni-snioo kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje.
Lep pevski praznik v Tržiču
Bralno društvo tržiško je so letnSoo dostojno proslavilo
Tržif, 10 decembra
Svoj so letn? iubilei je trži*ko Bralno iruštvo dostojno zaključilo z velikim koncertom na praznik 8 t m. Pr koncertu je nastopil po'noJtevilni moški pevski zbor. ki !-teje S2 m'ad'h grl Pod vodstvom svojega pevovodje g Ošabnika Edita zasebnega uradnika je odpel na	in zelo prijet-
no pet zborov, od katerih ie napravi'a gotovo na?večj' vtfe narodna v priredbi Ciri la PregMa »Dekle moje prinesi mi vode« Prav pohvalno je treba omeniti izredno lepo izgovar'avo in smise'ro utemljeno predna!anje posameznih pesmi Vodja zbora je preiel šopek rdečih nageljčkov, ki jih :f* tudi zaslužil.
Drugo polovico koncertnega sporeda je ipolnil nastop dru:tvenega orkestra ki je pod vodstvom s inž Smolika »zvajal sedem glasbenih del tako lepo in dovršeno kakor jih na koncertih ma'ih mest redko sliHmo. Pomnoženi orkester je štel 21 godbenikov, samih mladih ljudi ki opravičujejo vse vanje stavljene upe da bodo z vztrajnim delom in spopo'njevan jem svojega muzika'ne-ga znania dosegi' v bodoče pod spretnim vodstvom g inž Smolika tako umetniško višino da bodo lahko kjerkoli in povsod uspešno nastopili Chopinova Poloneza v A '•iru. Plotova uvertira AVseandro Strade"a. Beethovnova Romanca v F duru v priredbi za sakc°fr*n solo. Suppeieva predigra k operi Izahela M rtov D''vertimento St. 3., Mascagniieva Cavaler* rustican«-predigra in sicilijana Suppeieva uvertira Pesnik in kmet in Fučikova S'avnostna koračnica so za vsak orkester d^ber preiskusni kamen za obstanek in za nada'inji razvoj združenja Trži*k' orkester je krst odlično prestal in bil de'ežen za svoje izvajanje izredne nohvale Sestava orkestra ie prav sorazmerna. ima Sfiri prve jn ?t'ri druge gosli, čelo, kontrabas, dva k'ar?neta. flavto, štiri tro-bi'a in en rog. k'avir, harmonij in to'kala. Vsak godbenik očituje lepo stopnjo strokovne izobrazbe in vodji g. inž Smoliku samo česftam. da je zbral po Tržiču razmetane m'ade ljudi in jih povezal v umetniško enot o, ki more zbuditi splošno spoštovanje Dirigent je zasluženo prejel srebrn venec.
Kot posebna točka posrečenega glasbenega praznika je bila slavnostno izročitev diplom in odlikovanj, s katerimi se je dni-štvo zahvalilo svojim pionirjem za njihovo mnogoletno delo v prid društvu in slovenski pesmi. Jugoslovanska pevska zveza v Beogradu je na predlog društva odlikovala z z'at*ml ko>'ainami gg. Ošabnika. Javor-nika. Lončarja, Rosa. Preglja, Jegliča. Re-karja in Laiovica Albina in ge. Šterovo in Pernetovo. Vsi so si za društveno življenje in narodno prosveto pridobili velikih zaslug in pomeni ta odlika le drobec oia-čila. Odlikovanja jim je v imenu zveze izročil predsednik Hubadove pevske župe g dr. Svigelj s lepim nagovorom. V imenu odi »kovancev se je dru*tvu zahvalil g. La-jovic. burno pozdravljen od svojih tržiških prijateljev in znancev. Končad je: »Sovražnikov se ne bojmo. na njih število ne glejmo. vase zaupajmo, ljubimo se in delajmo, de'aimoi«
Trž'?ko Brafao društvo je prvo izmed v Hubadovi pevski župi včlanjenih društev •zvolilo svojo lupo za svojega častnega Plana in ji poklonilo ob priliki slavno6tne«»n koncerta umetniško izdelano diplomo, ki jo
je napravil g Urbane Štefko zasebni uradnik S tem svojim dejanjem je pokaza.o, da ve ceniti delo žujre za posamezna pevska društva, da ve, koliko težav je treba včasih za malenkosten uspeh premagati, ve, da more srce delovati samo tedaj, če dobiva pobude od svojih članov odnosno. da so člani dolžni za dosego skupnih uspehov izvrševati vsa navodila centrale. Za odliko se je predsedniku Bralnega društva zahvalil predsednik Hubadove župe g. dr. švigelj sam. ki ga imajo Tržačani izredno radi in v visokih čislih zaradi njegovega Ijubeznii-vega nastopa in ponašanja kot pravi pevsKi oče.
Po končanem sporedu se je v dvorani so kolskega doma. ki je bila tokrat premajhna, razvila neprisiljena domača zabava. Odlikovance so med tem še fotografirali in pc vrhu je sekstet starih hiš zapel še Sat-tnerjev »Pogled v nedo'žno oko«, kar so poslušalci nagradili z velikim ploskom.
Tržiškemu Bralnemu društvu želimo še mnogo uspehov in ga opozarjamo, naj *udi v bodoče skrbno goji svoj moški zbor :n pa svoj orkester in naj se nikdar ne boji žrtev, ki jih taki telesi zahtevata in nujno tudi potrebujeta Bil je lep večer in bo vsem ostal dolgo, dolgo v najlepšem spominu.
— ov —
Zamenjajte srebrne kovance!
Beograd, 10. decembra. AA. Narodna banka objavlja: Opozarjajo se zainteresirani, da je zelo kratek rok določen za zamenjavo starega srebrnega denarja Določeno je 6 mesecev za za 50 dirarske kovance, za dinarske kovance pa ene leto. Po odlokih, ki jih je finančno ministrstvo svoj-čas izdalo, poteče rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 50 din že 16. februarja rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 20 din pa 16 avgusta 1940. Ker preneha takrat veljava tega denarja, se pozivajo vsi imetniki tega denarja, da v lastnem interesu ta denar v najkrajšem času zamenjajo na blagajnah Narodne banke aH pa pri državnih finančnih ustanovah.
Spremembe v nemškem episkopa tu
Amsterdam, 10 dec. j. (Havas). V Berlinu krožijo vesti o dalekosežnih izpremem-bah v nemškem katoliškem episkopa tu. Tako naj bi monakovski nadškof kardinal Faulhaber zapustil vsaj začasno svojo škofijo. Prav tako bo moral tudi začasno zapustiti svoje mesto berlinski škof grof v. Preysing, ki bo bržkone na prihodnjem kon&istoriju imenovan za kardinala. Na njegovo mesto bi prišel rnsgr. WHhelm Ber-ning, sedanji škof v Osnabrucku, ki je zadnji čas veljal kot posredujoča osebnost med nemškim episkopatom in narodno socialistično stranko. V nemških političnih krogih trdijo, da so te spremembe uvod v spravo med katoliško cerkvijo in nac. socializmom v Nemčiji in da so oili tej misiji namenjeni tudi mnogi obiski, ki jih je zadnji Čas zvrSil apostolski nuncij v Berlinu Cesare Orsenigo v nemškem zunanjem ministrstvu.
Za Fimko-via Skandinavija?
Nekaj zanimivih misli lz razgovora z bivšim finskim diplomatom — Kaj nam utegne prinesti sedanja vojna?
svobodno in boljše življenje vseh narodov, tudi malih. Minula svetovna vojna je v tem zelo grešila. Mirovna pogodba ni bila najboljša rešitev, ki bi bila mogoča. Prepričan sem pa, da bo pravica v tej vojni le krep-keje zmagala kakor v minuli. Naš finski narod se danes bori samo za svojo svobodo. Naj v tej borbi tudi omaga, izšel bo prej ali slej iz nje kot zmagovalec. Jamstvo za njegovo zmago ne tiči toliko v njegovi tehnični, vojaški moči, ampak v za-
Rim, decembra 1939.
Nova vojna, ki je tako nenadno prekinila diplomatska pogajanja med zastopniki finske m sovjetske vlade, je pritegnila nase pozornost vsega sveta, in vojaške operacije na zapadnem bojišču, ki so gotovo zelo važne za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi, so nekako stopile v ozadje. Vojaški nastop sovjetske Rusije proti mali Finski ima pač tako dalnjosežne posledice, da jih trenutno še ni mogoče v celoti dojeti, ker ne poznamo vseh sil, ki stoje še v ozadju in čakajo svojega sproščenja. Nedvomno pa daje ta nastop vsem evropskim državnikom, ki v tako razburkanem času, v kakršnem živimo, budno spremljajo najmanjše odklone evropske politične tehtnice, mnogo gradiva za razmišljanje o tem, kaj se plete za Kulisami finsko-ruske vojne in kakšne namene ima sovjetska Rusije glede ostale Skandinavije, to je onih dežel, ki so po svou legi bile doslej ločene od ostale Evropi' ir so zaradi tega prav malo sodelovale pri oblikovanju njene politične usode Pri teir. se seveda nujno postavlja vprašanje, ka: w krije za senco sovjetsko-nemškega r^i apadalnega pakta, kako sta se dva velika p viopska činitelja. kakor sta Nemci la in Rusija, sporazumela o tem kočljivem vprašanju, to je o usodi skandinavskih dežel. ki sta prav Rusija in Nemčija zanje naibolj zainteresirani.
V naslednjih vrsticah priobčujemo nekaj misli iz razgovora z nekdanjim uglednim finskim diplomatom, ki sicer danes ni več v diplomatski službi, a še živo spremlja evronski politični razvoj in. razume se, še posebej razvoj dogodkov, ki odločajo o usodi njegove domovine. Slučaj je nanesel. da sva se po nekaj lletih naiinega poznanstva sešla v eni tistih rimskih kavarn, kjer najdeš najrazličnejše pomembne ljudi, med njimi ugledne zastopnike raznih narodov, ki ti vedo mnogo povedati o marsičem, kar te zanima.
Moj ugledm so besednik se je pri tem trpko nasmehnil
»Pri nas se v težkih trenutkih vedno znova pojavlja misel o močni balkanski zvezi, o bloku, Ki bi se boril za svobodo in neodvisnost vsega Balkana.-« sem dejal, ho-teč obrniti razgovor na sodobnejšo temo. »Ali blok skandinavskih držav ne bi bil močan faktor v obrambi pred tujo invazijo, kakršno pravkar doživlja vaša domovina?«
V slogi je moč
»Res je,« mi je odvrnil. »Misel o politični in vojaški zvezi skandinavskih držav se je pojavljala skozi vseh dvajset let miru, kajti zlasti mi, Finci, smo si zmerom bih v svesti, na kako izpostavljenem prostoru moramo čuvati svojo nacionalno, z žrtvami pridobljeno svobodo. Razmere med našo Tasavalta Suomi, kakor mi Imenujemo svojo domovino, in sovjetsko Rusijo niso nikdar bile prav čiste Vedno je bila med nami neka napetQst, kar je nekako razumljivo, ker se je povojni poskus boljševi-zacije naše dežele ponesrečil. Sami prav dobro občutite, kaj pomeni, imeti za soseda narod. Ki je nekaj desetkrat večji od vašega Mnogo zatajevanja in samopremago-vanja s strani malega naroda je treba, da se velike sile. ki onstran meje stremijo za ekspanzijo, nevtralizirajo, da se odvrnejo. Prav iz te neprestane negotovosti In občutka majhnosti izvirajo težnje po zvezah id blOKih. ki bi vsakemu od malih narodov na izpostavljenem prostoru jamčil svobodno življenje, žal do izrazitega, močnega bloka skandinavskih držav nikoli ni prišlo, čeprav so Danska, švedska. Norveška in Finska občutile v zadnjih dvajsetih let" neko skuonost usode Vendar krivda, da do takega bloka ni prišlo, ne leži na naši strani Res je, da vojaška moč skandinavskih držav zaradi maloštevilnosti narodov ne predstavlja velike sile, kakor bi bil blo!
r "■



Oslo, v sredini kraljevski grad
Tragika malega naroda
»Ne vem, zakaj sva se že pred leti drug drugemu toliko približala, da se lahko spustiva tudi v razgovor, kakršnega bi si z marsikom drugim ne mogel privoščiti. To, kar mi vliva zaupanje v vas, je, da ste sin malega naroda. Samo član malega naroda lahko občuti, kaj se pravi, boriti se za svobodo in neodvisnost svojega naroda, boriti se a tisti košček zemlje, na katerega te je potisnila zgodovinska usoda. Priznam, da mi zgodovina vašega naroda ni podrobno znana. Velika razdalja nas loči, mi pa smo bili skozi stoletja tako rekoč odrezani od ostale Evrope, z izjemo skandinavskih držav, Rusije in Nemčije, s katerimi smo bili povezani po legi našega ozemlja. In vendar nahajam med našim in slovenskim narodičem precej zgodovinskih vezi. Komaj dvajset let doživljamo oboji svojo nacionalno svobodo. Vas so skozi stoletja zatirali Nemci, nas so že od starodavnih časov ko so se germanska plemena naselila v Skandinaviji, zatirali drugi. Danes. ko sovjetske čete napadajo mojo domovino in ko še nič ne vemo, kaj utegnejo dočakati še ostale skandinavske države, mi je nekako neprijetno, če moram povedati, da so naši gospodarji bili nekoč Švedi, katerim je za časa mladoletnosti Magnuso-vega U 279—1290) sina Birgerja pridobil junaški maršal Torkel Finsko z današnjo karelijo vred. Dobrih sto let, od leta 1809 ko se je švedski kralj Gustav IV (1792 do 1809) spri z ruskim carjem Aleksandrom 1 (1801—1825) pa do boljševiške revolucije leta 1917. nas je tepel ruski carski bič. Pod Rusijo smo sicer imeli nekakšno avtonomijo, a pravic prav malo. Tako nekako nam je bilo. kakor vam pod žezlom habsburške hiše.«
r -
t

■'i'.-

balkanskih držav. Ce primerjam skupnost vseh skandinavskih in balkanskih držav, ni težko ugotoviti, da bi trdna povezanost balkanskih držav, če jim prištejemo še Madžarsko, predstavljala politični in vojaški faktor, ob katerem bi se lahko zlomila vsaka tuja ekspanzija, če samo pomislim na vojaško pripravljenost vaše domovine Jugoslavije.«
Kaj bo s Skandinavijo
»Omenil sem že, da se v Skandinaviji križajo različni interesi, predvsem ruski in nemški. Oboji, Nemci in Rusi, stremijo po prevladi v Baltiku. Rusi negaio Se rrnogc dlje. Pomisliti morate samo na norveške fjorde, ki bi Rusom, katerim manjka v Severnem morju pripravnih pristanišč, prišli zelo prav Luka Narvik brez dvoma predstavlja za sovjetsko Rusijo cilj njenih teženj po ekspanziji v Atlantski ocean. Za prevlado Rusije v Baltiku je tudi prevlada v švedski odločilnega pomena, da ne pozabimo tudi na gospodarski pomen švedskih rudnikov, na katere, kakor vse kaže, računa tudi Nemčija Vprašanie. ki ga danes še ne moremo dovolj osvetliti, je seveda, v čem obstoji sporazum med Nemčijo in Rusijo Jaz osebno ne verjamem v trainost nemškosovjetskega sporazuma. Nadejam se celo, da se bo nemško-rusko prijateljstvo skrhalo na mnogih nerešenih točkah, izmed katerih prav Skandinavija ne pomeni najmanjše.«
Roj za svobodno življenje
»Gigantska borba, ki se danes vrši na evropski pozornici, se je, po mojem mnenju, šele pričela in še zdaleč ne bo dobila povsem jasnih oblik Prinesla nam bo še marsikaKO presenečenje, ki pa niti za las
Meptni trg v Stockholmu
ne bo izpremenilo bistva, ki ga vidim v današnji vojni. To bistvo je v tem, da gledam na to vojno bolj z idejnega gledišča Dasi vojna ni nastala iz čistih pobud, o čemer smo si na jasnem zlasti mali narodi, je eno jasno: da se na evropski politični pozornici bije boj za bolj urejen svet, za
vesti. ld navdaja vsakega pripadnika finskega naroda, da se bori za pravico, svobodo in prosto življenje svojega malega naroda. Ta zavest je najboljše jamstvo, da bo finski narod prej ali slej zaživel polno pravo življenje, ko kakršnega ima pravico vsak narod.	V. B.
Tivolski tlčistan
I kad prodjem zjutra kroz tamno-[liki park Tivoli, ni ljubav, ni djetinstvo, no samo [čovjek če da me zaboli.
Tako je pel črnogorski naS tovariš Dj Radovič v zbirki »Na putu« 1934., gluh za naravo, pazeč edino na ljudsko usodo Nasprotno pa se jaz začasno rad umaknem človeški družbi po kosilu. Tako delam v megleni prestolnici nad 20 let. Na takem prebavnem sprehodu sem ob demantnem jesenskozimskem dnevu 1931 za Jakopičevim paviljonom stopinje pobiral ob okrogli živici. Svoje š<»tnje sem v duhu oblikoval v šepastih latinskih šestomerih:
Lectores, pransd mihijam non bella Lu-biana.
Sed vacuUm Tibur placet aut tmbelle Rosetum ... kar se mi zazdi, da me spremlja tičje ščebetanje. Ozrem se in ugledam živahno sinico. ki sede zdaj na grm ob moji desnici, zdaj na drevo ob moji levici, venomer svirajoča proti meni.
»Koleduješ, moleduješ? ji pomolim žol-to pločico krušne skorje, neznaten ostanek iz uradniške menze. In glej jo, preklicano
Avtor v Tičistanu
šmentrgo: drzna kolednica, oper jena mo-lednica ml šine na roko ter odnese koledni-no, ki jo prične na veji obdelovati s svojim krepkim kljunom.
»A, taka si ti!« zasolim v notranjem samogovoru. Posehkrat se nisem nikoli več izpraševal, kam naj grem zračit ude pred popoldanskim delom. Dan za dnem naperim korake v področje, ki mu predseduje Trubarjeva soha Takisto sem doslej preživel vsaj 7 do 8 tisoč ur, pa naj
mMiS-i -t s« i vi	<
Kraljevski grad v Kodanju
I. planinski polic v Skofji Loki se lahko ponaša z najmlajšim kaplarjem v vsej državi. Kajti mali kaplar Jože Bogataj iz Škofje Loke doma je komaj 12 let star in hodi tretje leto v osn^no šolo — služi pa ra-en s častjo in pon^^m vojake in ga krasi na mali. nalašč zanj krojeni vojaški sul ji prava pravcata zvezda; prvi kanarski znak na poti mnogo obetajoče vojaške kariere.
V na*i hrabri demokratsko urejeni vojski je nemara še star običaj, da je vzel polk aH poedina četa k sebi, v svojo vzgojo in oskrbo malega sirotka, ki mu je bil že tako zgodaj pri srcu vojaški stan. Takšen voja-ček je potlej pomenil za polk dobrega duha, ki mu je nosil srečo in velike uspehe na bojnem polju No. našim vTlim planincem se je sreča še posebno nasmehnila. Jo-žek, najmlajši sin iz številne Bogatajevc družine, ta srečni izbrance, je pred tremi leti, ko je b;l jedva devet let star. prvikrat nrestopil prag kasarne — v vojaški službi. Vsi so ga poznali, od zadnjega redova do najvišjega oficirja — tega malega, prikupnega dečka, ki je tako rad postajal krog ka-arnifkih vogalov, z navdu?enjem sprem-jal vežbajoče vojake in da]eč stran od njih 'am mo"ko marširal po taktu bobna ali godbe. Da, prav gotovo je pomenil za tega t malega, devetletnega otroka vojaški svet
Planinski polk v Škofii i<yfc|
se ponaša, da služi pri njem najmlajši kaplar Jugoslavije
nekaj velikega, nekaj pravljičnega, svet, v katerega je zakoprnel in se zasanjal z vso dušo in srcem ln saj veste, kako je z otroki, tako hitro se udomačijo in tako radi se pogovarjajo z velikimi, odraslimi ljudmi — vojaki so ga kmalu vzljubili, da je postal čisto njihov, njihov mali bratec in prijatelj Potlej so še zvedeli, da so doma pri njih siromašni, kajti starši morajo preživljati razen njega še pet bratcev in štiri sestrice Oficirji s komandantom na čelu so se zavzeli za junačka. ukrenili so vse potrebno in Jože je v svojem devetem letu stopil kot pravi vojak v našo vojsko. Zdaj naj nam pa sam pove kaj iz svojega življenja.
Te dni je namreč obiskal Ljubljano in zbujal zlasti med mladino nemajhno pozornost. Pogumen deček dvanajstih let, oblečen po vseh predpisih v planinsko uniformo, opasač. šajkača, vse nalašč zanj ukrojeno. Strumno salutira in udan s petami, da velik vojak ne bi mogel bolje.
»Jaz sem kap'ar Jože Bogataj, izvidžačka četa prvega p'aninskega polka v Skofji Loki.« Brez vsake zadrege, moško in odkrito odgovarja na vprašanja Kako se kaj počuti v vojaški službi?
»Dobro. Oficirji so dobri in prijazni z menoj. Vojaščina me je zmerom veselila. Včasih sem se najraje igral s svinčenimi soldatki. zdaj se pa ne igram več. Veste, vojak se ne sme igrati. To je zoper njegovo čast Zdaj sem kaplar, kakor vidite. Čez dva meseca bom delal izpit za pod narednika Ce sem kaj strog? O, ja. red mora biti in odgovornost. Nižji odgovarja višjemu Oficirji in zlasti komandant so mi zelo naklonjeni Hodim z njimi na vežbe m dobim tudi puško. Malo manjšo seveda. Tudi v šolo hodim, v tretji razred. V uniformi kajpa Potlej se moram službeno javiti. Popoldne prebijem v kasarni na »zanimanju«. Zvečer se na učim za šoto in prespim včasih doma včasih pa v kasarni. Letos sem se peljal v Beograd k paradi. Bik) je to na rojstni dan Nj Vel. kralja Petra II. Velika reč je bila doli. dva dni smo se vozili. Tudi na polkovni slavi je bik) lepo in sem deklamiral. Ploskali so mi in se mi smejali Radi me imajo, jaz pa nje. Ko bom napredoval bom dobil sabljo in bajonet Lepo je pri vojakih, verjamete. In ni treba skrbeti, kje bi spal in kaj boš jedel. Storiš svojo do'žnost, pa je vse dobio. Bojim se pa prav nič. In se tudi ne bom nikoli ničesar bal. Vojak se ne sme bati, najmanj pa sovražnika...«
LL
vlada zimski mraz ali poletni kras, vreme jasno ln krasno, ali vreme mežavo in mr-čavo, zelenina ali belina, toča ali moča, burja ali najhujša neurja.
Skoraj sem se domislil, kako sem često naletel po tivolskih potih in kotih na mo-žička, ki je kvišku molil bučnico ali drugačen sadež, vabeč krilate pevke na malico. »Eno kolesce ima preveč ali premalo«, mi je preletelo ponovno skozi možgane. »Na podstrešju mu straši, siromaku«, mi je ušlo drugič. »Svetniško potrpljenje moraš imeti, če si upaš primamiti brzokrile-ga gosta«, sem ugibal kedaj.
In polagoma sem spoznal obilico dvonož-cev, ki si ponavljajo higienski heksame-ter: Post cenam stabis seu passus mille meabls .. ali po domače:
Fant, po jedi ne sčdi, pač pa sprehodek narčdi! Ti higiensko podkovani gospodje so hodili v Monte Carlo podobice metat na lesene mize, zasenčene z visokim drevjem. V njihovi bližini pa sem jaz oprezoval na zračne prebivalce, poskušajoč to in ono, da bi našel najprivlačnejšo krmo zanje. Marsi-kedaj sem prežal po 2 uri, ne da bi bil imel kaj uspeha. Vendar oplašiti se nisem dal.
Iz srednjeveške ljudske igre »Marija išče prenočišča« se je ohranil prizor, kjer angel Gabriel drami pastirja Pavliho:
G.: Vstani, ljudje gredo!
P.: Naj le gredo!
G.: Vstani. ptice po jo!
P.: Naj le po jo!
G.: Vstani. močnik je kuhan!
P. poskoči: Kje je moja žlica!
Kadar je božji poslanec mene klical, sem urno vstal že pred iztočnico »močnik« in odkuril v deveto deželo onkraj železniškega tira. Par let sem kaj pridno obiska-val tivolsko zookratijo na vse zgodaj in pri tem spoznal nekatere krmilce, ki opravljajo svoj tičeljubni posel zlasti ob rani url. zlati uri.
Naneslo je. da sem Imel popoldanski pouk že ob poli 14 Da z običajnim obedom ne povečam svoje razdražljivosti. sem tiste čase hodil ob 10-ih na predjužnik in potem ves čas do šole prebil v onem področju. ki ga dr. A. Slodnjak po krivem imenuje: pod Tivoli, nam. pod Turen. Ob nedeljah pa sem se ondod klatil pogosto ves ljubi božji dan: najmanj brezdelen, kadar sem se zdel najbolj brezdelen. Za par kniif se mi je verzov namotalo ob takih prilikah.
Seznanil sem z marsikom in marsikoga vprašal po nastanku tivolskega krmišča. Iz več ust sem čul, da je I. Kenda, prvi zakupnik hotela »Tivoli«, polagal krmo za sinice in metal plnjole v zrak. da so jih lovili ščlnkavci. Gospa Marina Kavčič je pred in med vojno ob poldnevniku ali me-ridijanu — črti od velesejma do Jakopičevega paviljona — vodila bufet ali ljudsko krmilnico. Brglezi so ji lezli v sobo in dvoje ščinkavcev ji je prlboljške jemalo iz roke. Njen mož trdi. da je poleg par profesorjev vadil tiče upokojeni železničar Galinger, a le 4 ščlnkavci so vzletali k roki, pa še ti ne vsakomur.
Pred svetovnim požprom je m. dr. gojil stike s prebivalci zračnih predelov železniški uradnik Vambergar in za njim poštni ravnatelj Ivan Podgornik. Poslednji je med svetovnim klanjem imel tako pi-tomega ščinkavca, da mu je z roke zobal, ko je njegov blagodušni principal s svojo družbo korakal po parku. Tako so v srednjem veku vitezi pestovali sokole. Slično poroča Jean Palerne o stanovnikih republike sv. Vlaha: »Da bi bili videti imenit-nejši, se v dolgih haljah sprehajajo po mestu. noseči ptiča na dlani«.
Pokojni Iv. Bele, s katerim sva po ver-sajskem miru vkup učiteljevala na realki, mi je povedal, da je pod Gradom poznal ščinkavca, vajenega dobrote iz rok jemati. Nemara je njegov potomec oni kri-latec ki se podobno vede na Krekovem trgu. O podobno navajenih zebicah v Rogaški Slatini mi je 1932. pravil prijatelj Metlika, invalid iz Trsta. To jesen mi je mož postave iz št. Vida pri Stični pojasnil, kako je v mladosti z vrstniki vabil doma krilati rod. na konopljo in orehe, ščinki so prijemali darove iz rok. Cele jate jih je bilo okoli hiše. Sinice, sicer drzne, se niso povzpele tako visoko v dresuri. Ker so se naraščajci razbegnili po belem svetu, je tičarija zaspala. Samo župan Lam-nret baje še vztraja pri tej ornitofilski šegi.
Privlačni so članki iz prirode, ki jih daje na svetlo J. Herfort. Eden njih pripoveduje pod naslovom »Prijatelji«, kako je »ljubko plave modre sinice« v gorah navadil nase, da so hodile, s krili trepetaje, prosit hrane na mizo in kako so na naposled njemu kakor njegovemu lovcu jemale sončnice iz rok. To jesen je v dveh člankih »Ptiči — sejalci« I. šašelj omenil be-lokrajinske brgleze, tako smele, da so mu pečke trgali izmed zob.
Nič manj rekorden dogodek mi je razodel prof. Anton Koželj, češ, da v šmarci pri Kamniku vzame ščinkavec oreh iz ust neki ženi. Iz dnevnikov pa si utegnil razbrati žalostno novico: Krmitelj mariborskih ptičkov, dr. J. Bezjak, je preminul 3. decembra 1935.
Na robu bele slovenske prestolnice si je Tilen Epich, avtor prikupne zgodbe »Fi-do«, sezidal vilo, kamor hodita rabutat dve kiti divjih jerebic. Vsaka kita (15 glav)
Pet minut vžgale
Naš odnos do otrok
Pobarali so me:
»Povej, koliko je še problemov v vzgoji, ki se jih v svojih petih minutah še nisi lotil?«
»Kolikor je še zvezd na nebu?« sem jim odvrnil. Razumeli me niso zato sem dostavil: »Življenje poraia sleherni dan nove oblike. Sleherni dan urina?a nove otroke in nove vzgojitelje. Kako bi kdaj mogla biti problematika praktičnega vzgolevania izčrpana, če je življenje zmerom drugačno, če se zmerom drugi in drugačni otroci in vzgojitelji?«
Ni jfm bilo težko do~*vedati te resnice m obrnili so razgovor tako:
»Pa ve idarle v tem pisanju mora biti red. Saj vendar moraš vedeti, kje si začel in kje bos končal!«
»Ne! Moja pisarija v ponedeljskem »Jutru« ni znanost, pa še znanost ne bo izčrpa la problemov vzgoje do dna Moja pisarija je poljudno kramiianje in nič več noče in v tem okviru tudi ne more ^ocnnš na oublicis+ika gre s časom, se prilaga ia potrebam, ki jih rodi dan. Če publiciTaš vzgojne probleme, imaš seveda smoter pred očmi in cilj!«
»Pa red pisanja?«
»Klatil sem orehe z drevesa s IrrPT.eljcern Tri sem jih brez prave izbire. Lešn;lcov — in teh je v vzgoji veliko več, sem se le redkokdaj lotil.«
»Če prav razumemo, hočeš reči da si se v glavnem loteval važnejših problemov in jih brez pravega reda izbiral?3
»Da Rahla veriga je sicer le nastala, toda bolj slučajno kot namenoma Ne pišem »nadaljevanj«, vsako kramljanje je vprašanje zase! Red je že zategadej težak, ker mi temo daje dnevna potreba in letni čas in vprašanja, ki so posebno aktualna, zlasti pa zelje najrazličnejših ljudi, ki terjajo od mene, naj posvetim pet minut temu. pet mi rut drugemu vprašanju!«
»Dobro, toda saj so vendaT važnejša in manj važna vprašanja! Nekje bi moralo biti tudi tisto osnovno vprašanje, iz katerega vsa ostala izvirajo, ki je nekakšen »začetek in konec« vzgojnega prizadevanja in njegov izvor«.
udi to sem priznal in zaupal, da bom tudi o tem izvirnem vprašanju pisal. Pa so me takoj vprašali, zakai da nisem prvi člane* poe-vetil temu vprašanju. Kaj sem nm hote! odgovoriti? Rekel sem kar sem misli!: da ni bil še čas zanj, da je bilo prav najprej v dragih vprašanjih razrahljata možgane, da bo razumevanje osnovnega vprašanja '-izje. In sem še tole dejal, dokler ne vidim prvih resničnih sadov te poljudne pisarije (ko bi se le vsi, ki kaj vedo. poljudno potrudili do ljudi ir ne le z »visoko teorijo« do peščice inteligence svoje stroke!), dokler ne vidim dovolj močnega zanimanja in upoštevanja, ne morem pisati o glavnem vprašanju, o »začetku in koncu« stori je, ki ji pravimo vzgoja Tako je. da je človeku včasih beseda predragocena. da bi jo zasejal v puščo.
Zdaj se zdi, da že morem načeti tudi to poglavje. Ime mu je »Naš odnos do otrok kot temelj vsega vzgojevanja!«
Naš odnos do otrok! Ali se je že kdaj kdo vprašal, kako je z njim? »Ljubimo svoje otroke«, to je stara popevka ki jo čivkajo že vrabci z vseh streh To je tako jasen in tak temelj družinskemu življenju, da je kaj čudno, če hočem o tem še izgubljati besedo
Toda ljubezen, vidite, je hidra, ki ima mnogo glav. Lepe glavice ima, a tudi mnogo grdih, okrutnih, umazanih. Premarsikateri zakon je na primer utemeljen v ljubezni. Toda poglejte moža: ni mu žena družica, ki svobodno in iz svoje volje hodi življenjsko pot z njim, ampak kos hladne njegove lastnine. Ga!sworthy je opisal ta lastninski »gon« v ljubezni v svoji Sagi o Forsitih. In še drugi pisatelji so to glavo ljubezni portretirali.
Starši ljubijo svoje otroke. Že res. Toda
pride posebej. Zobale so med kokošmi, naposled pa se navadile pobirati kar iz rok gospodinji. Zvečer sta jereba odvedla vseh 30 v log. »Interessantes Blatt« je 10. oktobra 1935 objavil sliko pariškega vir-tuoza, ki igra na gosli, medtem ko mu 5—6 frfotavčkov pozorno poslušaje sedi na loku. Resnica ali prevara? O njegovem rojaku, znamenitem krotilcu ptic, imamo domačih prič in literarnih dokazov, o katerih izpregovorim o priliki. Da mu je kraljiček počenil na cev, ko je s puško v roki čakal lovskega blagra, mi je zaupal železniški uradnik R. Likar. Slično dogodivščino naletiš v mičnih novelah zagrebškega vseučil. prof. M. Hirtza. Ob tem se domisliš bajke o grškem asketu Simonu Stilitesu (Stebraču), ki so mu menda operjenci pletli gnezda na ramah, med ključnicami.
Da drži tiča v roki ali pa gnezdo, na katerem vali štorklja ln jemlje piscu črve iz rok, najdeš črno na belem pri Bengtu Bergu. Enako doživetje ml je pravil v Ti-čistanu prileten gospod iz Bele krajine L 1935. ali še prej. Ivan Lavrič iz Travnika v Loškem potoku, zdaj trgovec na Hribu, ve iz avtopsije, lz samovida, o lisčku ali ščegljecu, ki je 1916. v Venosi (Cala-bria) sedal ljudem na glavo in na ramo. Na kratkem posetu v Tičistanu je lani »utričevka« obetala enako zaupnost ln privrženost, a selitveni nagon nam jo je prepodil lz včlike prirodne volijere.
Da kos v nem. Gradcu frkne na dlan ln ondi zoblje, sem slišal od nekaterih prič, med njimi upok žel. uradnika Steinerja, čigar lično krmilnico, podarjeno društvu za varstvo ptic, gledajo tivolski prirodar-ji dan za dnem. Pri nas je prvi kos vzel iz roke 19. januarja 1936 nekemu dečku. Ta rekord pa ni homologiran, ni potrjen, ker ni bilo svedokov. Danes jemljejo 3 črno-žolteži iz rok, osobito samka ob Stelner-jevi krmilni el.
životopiscl Device Orleanske so zabeležili, da so pohlevni Ivanki ptičlce hodile zobat na dlan. Jos. Fabra besedilo o tem pojavu zaslediš v Sturmovi Franc, vadnicl IV, 218. Angleško obče znano prijateljstvo z živano ali favno ponazorjuje slika v »Jutru« (24. februarja 1939), kjer vidimo branilca z lačnimi gosti na obeh gornjih okončinah, a tudi s klobuka se mu spenja golob proti ustom, pod njim pa stoji napis: y londonskem Hyde parku krmi prijatelj
premnogokrat so ti otroci kos njihove lastnine. kos družinskega inventarja. Če je družina danes »v krizi« je tudi zaradi tega.
Ta »lastnina« ima danes omiljeno obliko, ker se je preživela, se podira »družina kot osnovna celica družbe«. Le tista družina v redu in mrru živi. ki ni osnovana na tej »lastninski« pravici moža in žene in očeta do otrok Ta »lastnina« se javlja v obliki očetovske avtoritete, v obliki suženjstva matere. To sta oba pola istega napačnega odnosa do otrok?. Ne vzgaja otroka zaradi otroka, ampalc zaradi sebe! Če petletni fantič nastopa - javno s svojo harmoniko, ali če predvajajo našemljeno lut-kico: ne zaradi otroka, zaradi sebe so to storili! Otrok je njihova last m ne dela čast sebi. ampak očetovemu imenu. Ko pride med otrokom in starši do konflikta slišimo prečesto iz očetovih ust:
»Oblatil si moje ime'«
Ni sina spravil na pravo pot; nI mu Slo do srca. da je sin tak, ampak da fe to »njegov« sin da je blatil njegovo ime! Da je opackal svojo dušo, mu ne gre kdo ve kaj na živce
In drugi ekstrem istega napačnega odnosa- mati k' svojega otroka gleda kakor boga Uboga sužnja svojega otroka kaže le .isti sebični odnos do otroka kakor kruta očetovska avtoriteta.
Zakaj je vprašanje odnosa do otroka »začetek in konec« slehernega vzgojnega prizadevanja? Zaradi tega ker ta odnos predstavlja poglavitno vzgojno silo Rekli smo, da moramo gojiti zaupanje do otroka namestu laži ustoličiti iesn:co namestu biča svobodo Kako more govoriti resnico, kako more zaupati ali vzbujati zaupanje, kako more svobodno vzgajati, kdor na pr. vidi v svojem otroku kos svoje lastnine, predmet, ki mora služiti njegovi volji, njegovemu 'menu, časti in njegovemu prestižu? Nle resnice ne zaupanja ne svobode ne more biti tam. kjer hoče nekdo »vladati« nad otrokom, kier 'e oblastnost, ni vzgoje, le klavrna dresura je ki se maščuje v četrto koleno.
Vsak napačen odnos do otroka, sebičen
HREPENENJE 15
Zdi se vam, da vam čas prepočasi teče? Radi bi bili že starejši, tako na primer, kot so vaše sestre, ki v svojih letih toliko doživijo? Joj, kako prekmalu boste obžalovali, da ste napisali to misel. Cas je hitrejši od svetlobe in še to lastnost ima, da se nikdar ne vrne. Ko boste v zaželenih letih, se boste radi spomnili sedanjih let in marsikdaj boste skrivaj zavzdihnili: »O, kako lepo je bilo takrat, ko sem bila še tako prisrčno neumna!« — Ali prepozno bo takrat vse vzdihovanje. Dalje pravite, da vam je tako pusto in dolgočasno in da ničesar ne doživite. Res? Jaz pa mislim da ne bo tako hudo Vsak dan prav gotovo nekaj novega doživite, ali vam se to ne zdi nič posebnega Vam se hoče vse nekai drugega. Vi vsak dan sanjarite, da bo prišel nekega dne kraljevič in vas odpeljal v svoj grad ali — da se izrazim bolj moderno — da vas bo zasnubil olimpijski zmagovalec. Tudi to se utegne zgoditi, ali mnogo prej boste to doživeli, če se vam bo življenje počasi, po kapljicah pretakalo
v večnost, kakor pa če bi vam v hrupnem slapu naglo, za vedno izginilo.
S. R. KAMNIK
Pišete ml, da imate v vseh stvareh, prav posebno pa pri kartah, en dan smolo, drugi dan pa srečo. Kaj naj vam svetujem ? Igrajte vsak drugi dan! če ne boste potem imeli sreče, pa dajte kartam slovo!
F. U. 50
Vi hodite v promenadnem koraku skozi
ptičev svoje ljubljence.
Golobi so sedali na rame nekemu možu v Sarajevu, kakor sem čul lani 9. oktobra iz njegovih besed Povedal je,ali sem bil jaz fotografiran v beograjskem »Vremenu« med člankom o tivolskih čudežih. Ne vem, ali sem ovekovečen v tem dnevniku Posneli so me kaj vem kolikokrat, a malokdo je tako ljubezniv ko tisti Švicar, ki me je vščenil z meniščkom na roki pa z brivcem Blažičem in njegovo soprogo ob strani. Navadno mi ne pošljejo posnetka. Prisrčne stike med kraljem stvarstva in njegovimi nižjimi brati, ki pa ga često nadkriljujejo (to vzemite dobesedno in še kako drugače), razširim o priliki, posebno glede USA. Vendar ogromna večina tivolskih izprehajalcev se bolj ogreva za četve-ronogi mik in čar ljubljanskega Eldorada Pa tudi drugod poznajo slično razvedrilo. Angleški romanopisec Ben Hecht omenja v povesti »Florentinsko bodalo«, ki sem ga čital v francoščini pred nekaj leti, da vrste starih devic pita veverice in se z očitkom ozira na vsiljive radogledneže.
Dr. Kurt FISricke kramlja v neki knjigi na več straneh o prešernih vevericah, zabavne stvarce so na slabem glasu ko gnezdoskrunke (Nestpliinderer). Vever (Eichkater) je vpričo njega nesel ščin-kavčje gnezdo z goliči v gobcu z očitno namero, da se poslastč njegovi »mukmuk-ci«, skriti v bližini. Naravoslovec in lovec ustreli, kakor je še pozneje večkrat segel po pihalniku. Kajti poljubnega števila re-patie ne moremo po njem trpeti ondod. koder bi radi videli znatno jato pevk. Tudi tičjim jajčecem so ti zračni akrobati nevarni. Po njih slovejo neki mestni parki, na pr. v Gradcu, Stuttgartu.
No, naslednica stare Emone lahko tekmuje s temi centri v Hitlerjevlni glede na repate glodavke. Presega pa jih nemara po svojivi rjavi miši, ki je vsa srčkana, ve-llkooka, gostodlaka nedavno jemala lešnike ln druge poslastice Tivoljanom ali Tivo-ljankam izmed prstov. Ta ostrozobka si je delala zaloge, je hrčkarila, kakor to znajo srakoperji, meniščki, močvirske si-nice, brglezi. ježi, veverice in drugi jarl junaki. Naš podlesek je hrčkaril, dokler mu ni podlasica vrat zavila razen če ga je ugonobil skobec — nenasitni »skubec«, ki je nad Tičistanom razglasil protektorat.
Gaščerico sem opazil v zaščitnem ozemlju prav redko. Torej težko da bi se pono-
oblaetni odnos izključuje vnaprej vsako pn
vilno vzgojo Sinovi in hčerke, ki zlezejo is takih družin, so dandanašnji bolniki, ob-Ijudujejc ta svet: nervozne kreature, sebič-neži (morda pod krinko velikega altnrizma m požrtvovalnosti): tipi. ki hlepijo le po obvladovanju, ne pa po sožitju z njim;-ljudje, ki še v najlepši m najčistejši ljubezni bijejo le krut boj za svoje gospostvo nad sočlovekom
In kakšen naj bo odnos do otroka? Kakor naj bo odnos moža do žene, odnos do enakopravnega sočloveka, kakor naj hodi žena z možem po svoji svobodni volji kot svobodno bitje, tako naj bi gledali in ponekod tudi gledajo na otroka kot dorašča-jočega sočloveka.
Otrok je bitje, ki sta ga starša spravila na svet Odnos do tega bitja s strani vseh vzgojiteljev je odnos odgovornosti do do raščajočega bitja Ne zaradi sebe. ampak zaradi otroka vzgajamo in zaradi družbe, v katero ta otrok vra.šča. Temu bitju moramo biti starejši tovariš, nimamo pravice ga s čimerkoH posHjevati, mu karkoli vsiljevati. temveč imamo dolžnost, vzgajati ga To dolžnost nam nalaga družba Niti go-spodovalnoet nad otrokom nit« poklekanje pred otroka-boga ne omoeočuje take vzgoje. da bi iz nje izšli takšni ljudje, kakršni so narodu državi in človeški družbi potrebni
Mi smo odgovorni za naraSčaj. Toda to. kar hočemo z niim doseči, ni vprašanje sile temveč vzgoje. Vzgoja pa je prijatelj-sko vplivanje na otroka. On naj ničesar ne stori ker se to »ne sme«, ker oče ne dovoli, amoak ker to ni prav Dolžnost vzgojite'iev je. da mu to oredcfiijo Tudi nai otrok ne stori ne vem česa vsega, ker »mora« in ker ie mama rekla, ampak ker je ta ko prav
Kar sem dejal, velja za otroka od roj itva do odcepitve od družine svojih stažev Za starejšo mladino pa ve'ia še to* v družino spada tudi demokracija V tel demokraciji bo mnogo veljala od mladine iskana avtoriteta vesti in prepričan ia in veličine in širokogrudnosti staršev Samopaš nost bi v taki demokraciji prvo minuto dn segla — smrt Kier te demokracije nt. star ši v očeh otroka nimaio nobene veljave Če jih morda tudi uboga, v srcu jim je tu i in jih odklanja.
V družini, med možem in ženo. med star ši in starejJimi otroJci morti b*ti demokrac' ja le. če oče (in predvsem oče) nima te be sede le — na jeziku.	—anr
življenje ln mislite, da vas vse občuduje Toliko ste sami vase zaverovani, da ne čutite. da se starate. Ogledalo vam to najlepše pove. Ljudje se vam sicer v obraz laskajo, za hrbtom pa smejejo. Bolje je za vas, da sami odprete oči, kajti drugI ljudje po navadi niso pri tem poslu bog ve kakr nežni.
FRANC« F.
Vas značaj se kaže v treh glavnih last nostih- čudovita vztrajnost, ki premaga vse ovire, nagla jeza, ki izbruhne ob najmanjšem povodu in pa odločnost, ki včasih preide v trmo Od teh treh lastnosti zavisi vaša bodočnost. Ce jih boste pametno uravnali, se vam m treba bati življenja. Predvsem se pa čuvajte nagle jeze! Ta je tf marsikoga pokopala.
"SLAVKO
Vaše dobre lastnosti so: smisel za vse lepo in plemenito in pa dobro, sočuvstvu-joče srce. Da se pa te lastnosti ne morejo do popolnosti razviti, je krivo dejstvo, da vam manjka stalnosti. Vas zelo hitro človek premami, da spremenite svoje misli in svoje načrte. Pri vseh svojih dejanjih ste zelo površni ln če naletite na ovire, vas hitro mine prva vnema Ker ste pa še mladi, se da vse to še popraviti ln uravnati v pravi tir. S tem, da spoznate k varnost teh napak, vam je dana možnost, da se jih rešite.
TREPETAJOČA MATI
Vaš petletni sinko vam vzbuja skrb in strah. Pišete mi, da vam je pojedel skoraj
vil uspeh, kakršnega je dosegel lnženjer Nussbaum iz Sturij: na rahlo sikanje so mu martinčki prilezli v bližino ln verno strmeli vanj, da jim je delil muhe (povedal slikar M. Klemenčič).
•
»Kakor povsod, tako je tudi v našem strokovnem udejstvovanju tisti večji umetnik in boljši delavec, ki z manjšimi sredstvi in stroški in napori dosega iste uspehe ali pa z Istimi napori večje uspehe.«
Te besede ml je dr. M. Cernič Iz duše prepisal v Zdr. vestniku (novembra 1939). Z njimi prihajam že nekaj let med razne krmilce. ki tako radi žvižgajo tičkom, ako-prav gre stvar tudi na nemi način Izvrstno od rok. V Italiji poudarjajo geslo: Un auti-sta che sa guidare non suona. to je: dober vozač-redek trobijač! Kdor ume krmiti, mu ni treba brlizgati (krmiti = hraniti žive samofrče, pa tudi: voditi nežive samodrče). Zlasti opasno je otroke navajati na fučkanje. Saj ti hitro smatrajo sviranle za bistveno reč Iz paradiža se bo Tičistan prelevil v pekel. Tri ali štiri pomladi je. ko 1o primaham v s'avnl Okrosr-tjak ob 11 url. Nič manj ko 19 oseb. starih in mladih, moli kvišku desnico in skušajo druga drugo pre^lušltl s svojim sikanjem, psikanjem, žeoleniem, cvrčanjem. žvepla-njem itd. Tako se ne sme v*dkati. vabiti, mikati, mamiti. Zadnlo nedeljo sem opozoril nekeera mladostnika, nai mene pogleda, kako vzletajo tički brez rom-ne** j žvižsretanja po plčo. Pa menite, da se je sr>loh hotel ogreti' »Meni Tedo samo na klic!« je zabrusil in odš*l oustlv. dokler sem bil jaz v bližini. Ko bi bili v Ameriki bi s komerkoli stavil, da brez zvočnih znakov — ob danih oosrojlh — v enem samem popoldnevu rtnbim nreko tri tisoč odjemalcev! To bi bil višek kakršneea trotovo ne zmore noben vraj našega planeta. •
Kateri sloji se zabavajo v ptičjem raju ? Vsi! Od vseučiliških profesorjev ln raznih oboževalcev Frančiška. Asiškega, tega »po-lahonjenega Francoza«, kakor ga je prešerno krstil prešernoslovec Slodnlak, preko položajev ali poklicev vse družabne lestvice do neopredeljenih državljančkov. ki so pred S—4 zimami še pili svoj zajtrk lz naravnih materinih vrčev. Imen pa al ie ne morem več izlahka zapomniti. Enega najzvestejSih ptičarjev sem si sa uho za-
polovlce sveče in da ate ga večkrat videli, kako je vgriznil v milo. Kako odpomoči temu? To ni nič čudnega. Med vojno niso bih redki taki primeri. Otrokovo telo potrebuje masti. Zato mu dajajte mastno hrano!
HERAKT.FJ NA RAZPOTJU
Dve deklici imate, pa ae ne morete odločiti ne za prvo ne za drugo. Pri prvi so vam všeč te lastnosti, pri drugi pa druge, ki jih prva nima. Kaj naj vam svetujem? Vzemite ono, ki vas bolj ljubi, kajti ljubezen ji bo narekovala, da bo skušala svoje slabe lastnosti iztrebiti in si pridobiti še tiste dobre lastnosti, ki jih nima
LEPŠA BODOČNOST
Pravite, da ste prekinili svoje prejšnje, neplodno življenje, in da ste stopili na novo pot, pa da ne čutite v sebi dovolj moralne opore, in da ne veste, katere smeri bi se držali. Tega vam pa ne verjamem! Kajti človek, ki nastopi novo pot v življenju, Ima že s tem samim dejstvom več ko dovolj moralne opore ln tudi vč, kam ta pot vodi. Zato vam ne morem nič drugega svetovati kakor vztrajnost in še enkrat vztrajnost! Naj vas nikar ne premamijo Sirene, ld jih boste ob svoji poti pogostokrat srečali.
VEČER
V svojem življenju ste si prihranili nekaj denarja ln radi bi imeli mirno starost, pa vas skrbijo politični zapletljaji. Ker se stvar lahko obrne tako ali tako, zato
St. B..
Naš pravilnik o zaščiti pred napadi lz zraka omenja tudi maskiranje (zakrivanje) večjih posameznih stavb. Kako se to najbolje uredi?
Na gornje vprašanje je težko odgovoriti. rt.er je uspešno maskiranje nekega poslopja ali objekta odvisno od ooiike, .velikosti in tege poslopja. Namen maskuanja je, da str aoioceno poslopje popolnoma zakrije, take da je Iz zraka nevidno ali da se preoora^ tako, da se ne razlikuje od svoje okoliet ia maskiranje pnde v poštev: pogozdova nje, pleskanje, mreže, sprememba oblik predmetov, umetna zamegutev, zatemnitev n gradnja namišljenih objektov.
Pogozdovanje je naraven način maskira-nja ter Je priporočljiv povsod, kjer se ga lahko uporabi Večji objekti se s pogozdo vanjem okolice delno zakrijejo, manjši pa celo popolnoma. Pleskanje uporabljamo tam, kjer moramo uničiti razliko barv v odnosu z okolico, da se poslopje ne bi jasno razlikovalo. Za pleskanje pridejo v poštev krovi ln zidovi skladišč in raznih stavb, azni rezervoarji itd. Barva za maskiranje mora ustrezati barvi okolice Krove velikih stavb razdelimo s pomočjo pleskanja ali jarvanih platnenih pasov v več sektorjev V tem primeru je umestno, da so barvani pasovi približno 4 m široki in okrog 10 m medsebojno oddaljeni Letalec bo verjetno mislil, da una pod seboj naselbino manjših hišic, ki ni vredna bombardiranja Posamezne objekte moremo maskiraii več ali nanj uspešno tudi s pomočjo mrež. ki jih zakrijemo s travo ali vejevjem.
Sprememba oblik pa pride v poštev pri ečjih objektih ki jih s pogozdovanjem ne noremo prikriti Obliko objektov spreme •tirno s pomočjo lesenih kulis Na ta način spremenimo obliko, barve ln sence.
S pomočjo umetne megle skrijemo posamezne važne objekte (tovarne, mostove itd.), tahko tudi posamezne okraje Umetno meglo proizvajamo s pomočjo posebnih aparatov za zameglitev, ld jih lahko nosijo tudi letala. Le z velikopotezno zameglitvijo dosežemo dobre rezultate, če zameglimo le manjše površine, pokažemo letalom kraj, kjer neki objekt skrivamo in bodo zaradi tega letalci spuščali bombe v meglo. Zameglitev je odvisna od vremena; močan veter umetno meglo hitreje razprši kakor naravno meglo. Pri nas izdeluje aparati za zameglitev tovarna »Kovina« v Mariboru.
Pri obrambi pred napadi lz zraka Ima veliko vlogo zatemnitev, ker se vršijo napadi tudi ponočL Pri zatemnitvi moramo
pisal, naslonivšl ga na štajerskega »bu-kovnika« Volkmerja. ki je opeval sinice. Danes bi ga lahko raztolmačil: uk-mar. Ne da mu je mar za vrisk ali ukanje, kajti mar mu Je le za učenje; hlastno srka vase zemljeslovje, rastlinstvo, živalstvo. Drugega sem si zapičil v možgane, lzumiv-šl zanj obratnlco: »rahitnik Intihar«. Krivic ali angleške bolezni sicer nima, toda simetrična zveza mi Je za močno podporo pri spominu Tretji se je nedavno še rogal naši otročariji, češ da se bodo živalce radi človeškega posega pomehkužile in se izrodile. Pa sem mu zagnal v ušesa aliteri-ran šestomer, češ. kaj pa tile tiči:
Krava, kobila, koštrun, kokodajca, ka-narec ln kužek? in dandanes se g. S-r vriva med trop, ki se vbada s pokladanjem hrane v povzdigo krilatih veseljakov.
Eden je tak slovanoljub, da bi po njegovem skladatelj Rimski-Korzakov moral svoj priimek skrčiti na Kozakov ... Koroški rojak R-r iz Rožeka, zastopnik »tiho-nov«. pride neslišno ko megla ln obkrožijo ga krilate! gosteje nego Asiškega Ubožca. Dva kosa je doslej otel skobcu iz krempljev, lani že smrtno ranjenega ondan še čvrot^-rf, T71«da in črvooulec po travi ro-govilita, poslednji že milo Joče, kar pristopi naš tovariš, zakriči, tleskne z rokama, razbojnik puhne pod oblake, rešena žrtev pa v smrečje. Enega nesrečneža pa je v septembru za rana snel z visoke veje mestni paznik. Siromak je visel vso noč na motvozu. Nogo je Imel parkrat zlomljeno, tako da ni mogel stati ln ga Je njegov rošnik. privrženec evtanazije, brž usmrtil. Kateri sadist ali surovež se je lzpozabll nad odličnim pevcem? Nemara kak mladostnik. vnet požiralec lndijanarlc. »Visel boš kakor stric Wabble, hov!«
Nekatere mladostnike pa je »Iloviti Tivoli« navdušil za zlaganje ljubkih kitic. Tako je Franc S-r, učenec 3. r. gimnazije, pred leti žakrožil:
Oj tam pod Tivoli se ringelšpil vrti, oj tam na klopid Pre vzvišeni sedi. Na rami pa sinička v uho mu govori...
Svetozar T-r je poslal uredniku tega lista
zabavljico na zakonski stan, »Reportaža iz Tičistanac:
ne delajte predčasnih skrbi. Lahko boste še dolgo in mirno uživali plod svojega dela.
TONČKA
Majhen prepirček vas spravlja v obup? Pozna se vam, da niste dolgo zaljubljeni. Takih prepirov bo na tisoče — pa prav toliko sprav tudi. Kadar je človek zaljubljen, je bolj občutljiv in vsaka malenkost ga spravi s tira. Solze in smeh, to je bistvo zaljubljencev. Brez tega si ni mogoče misliti ljubezni, kakor ne aprila brez dežja in sonca.
KOZMOS
Vi ste kakor lastavica: v kraljestvu duha ste urni in spretni, kadar pa stopite na zemljo, se ne počutite dobro, in če le morete spet vzletite. Zato si poiščite takšen poklic, pri katerem boste imeli čim manj opravka z realnimi stvarmi. Ali v današnjih časih je to težko. Skušajte se prilagoditi razmeram!
MARICA K.
Vi ste metulj, ki leta od cveta do cveta, in ko je vse obral, si poišče nov travnik. Zase ste zelo občutljivi in vsaka stvar vas hitro užali, z drugimi srci se pa igrate. Lepota vam je pri tej igri zaveznik, vendar dolgo vam ne bo zvesta. Ko vas bo zapustila bo tudi vaše Igre konec in želeli si boste človeka poleg sebe. ali ne bo ga, ki bi se vas usmilil, in tako se boste ure-zali s prav Istim nožem, s katerim ste druge ranili.	L. Azkuin.
luči pogasiti ali pa zastreti okna tako, da se svetloba od zunaj ne opazi.
Z zamišljenimi (provizornimi) napravami odvrnemo lahko napad od resničnih objektov Znan je primer iz sedanje evropske vojne. Nemci so na nekem polju izven Berlina montirali več žarnic, ki so jih ponoči prižgali, mesto samo pa je bilo v temi. Poljski letalci so bombardirali to lažno naselje v dobri veri. da so nad Berlinom.
Rože zdravilo
Grebenasta jelka (lat.*abies peetinata) ali hojka se nahaja povsod po gozdovih. Je podobna smreki, a se razlikuje od nje po grebenastih, dvovrstnih in ravnih Iglah, ki so zgoraj temnozelene. spodaj pa med-lozelene z dvema belkastima progama. Skorja je belkastosiva. Znani so jelkini če-šarčkl Kot čaj se uporabljajo brstiči in mlade vejice (2—3 jedilne žlice vsak dan) proti vodenici, slabi prebavi, revmi in želodčnim krčem. Zunanje se uporabljajo mladi storži od jelke, namočeni nekaj dni v alkoholu; tako dobimo zdravilno sredstvo za masažo proti protinu in revmi v členkih. Olje iz-teh storžev ima isti učinek. Jelkove igle dodamo kopeli; kuhamo jih pol ure na vodi, ki je namenjena za kopeL Temperatura kopeli naj znaša 28—30° C, traja naj pa do 20 minut. Oslabljenim osebam se ta kopel toplo priporoča.
Četvero- In dvoredni ječmen (lat. hor-deum vulgare in hordeum distlchum) cvete junija ter ga žanjemo julija in na začetku avgusta. Ječmenov plod nima nikakega vonja ter je mokasto sladak. Slad ie za-člmbnega, sladkega okusa ter istotako prijetnega vonja Kot čaj se unorablia tako. da se pol litra čistega ječmena polije z dvema litroma vode ter ga namakamo do drugega jutra. Temu pridamo 4—5 drobno razrezanih fig, nato varimo vse skunaj na slabem ognlu, potem pa precedimo. To je izborno sredstvo za bolne na pljučih in slabotne ljudi, gasi žejo in odmaka sluz. Ječmenovo Vodo uporabljamo tudi proti mrzličnim boleznim, hripavosti, mehurnem katarju in gripi. Zunanje uporabljamo ovitke in pare ječmenovega slada proti malokrvnosti, bledici in živčnim boleznim, dodati je treba po možnosti le še izvleček ječmenovega slada. Proti kožnim boleznim, pa tudi slabotnim otrokom, ki imajo angleško bolezen, služijo prav dobro kopeli, če se Vz—1 kg slada skuha na 5 I vode, kar se precedi in doda vodi, ki je namenjena za kopeL
Gospodje moji in gospč, jaz sem tička Cicipč. Moje krilce ni po modi, tako soseda moja sodi... itd.
Starejši mladini ne zaostajajo. O Magaj-novi pravljici »Vid in labod Beli ptič« vem, da se godi v parku, čigar ime sega na Horatijev Tibur. O Ravljenovem »Grajskem vrabcu« sem se priznalno izjavil že 1938. Zasnutki Jana Plestenjaka še niso natisnjeni. Kar je še drugih umtvorčkov iz tega območja, jih omenim, kadar jih spoznam.
Dovoljeni prostor sem morda že presegel. Zato pika! Gradiva premorem še cele kupe. Drugič obrazložim, kako so se kljunati rodovi — 11 po številu — polagoma podajali, da so švigali k roki, ta ali oni celo na dlan ali na ramo: sinica, ščinka-vec, menišček, močvirska sinica (gavgar-ček), gorščnik ali sinja sinica, brglez, taščica, kos, vrabec, lisček, škofiček ali čopka, jerebica. Od teh perotnikov si 6 ali 7 vrst upa smukniti na usta po zalogaj. Na meter ali dva daleč pobira pa čopasti škr-janec — »cestni razbojnik«, nevaren konjskim figam — in o priliki siva vrana. Napredek je velikanski. Od 5 pogumnežev smo poskočili na par stotin. Bilo bi jih še več, a pračarji in pokrovitelj skobec ne mirujejo. Posebne muke so nam prizadevale tudi mucke. Dalje uime. Bo 11 zima zver ugonobila s svojim krutim hladom in gladom kakega črnega frakarja? Lahko da. Ob +13° C v senci to jesen so bile krmilni ce polne, v januarju ob —13° C pa prazne. Je 11 čudo, če so drobnim noži-cam odpadli kremplji?
Dr. Ante De beljak
Minuta pomenita
Prot napadom iz zraka
Pod lupo kazenskega paragrafa
Dve Ižanki n dve caini krompirja
Ukrasti čajno krompirja je na kmetih za dobršno mero manj častno dejanje kakor okla ti človeka
Zadnjič sem vam opisala primer tipičnega, ozkegrudnega ižanskega kmetskega mogotca, ki je sprožil v pogon ve« sodm apa-rar za pest detelje. Danes vam hočem z novo primero, ki mi je prišla pod roke, potrditi misel prejšnje in vam obenem še prikazati, kako se takšna borba vleče.
Za spremembo v tem primeru ni šlo za pest detelje, ampak za dve caini krompirja, ki bi ga dali takole okrog 50 kg. Star ižanski očanec ki kljub sinu in hčeri v zrelih letih še gospodari nad bogato kmetijo, je pred okrajnim sodnikom obtožil svojo sosedo, da mu ga je odnesla z njive. Njegova hči da jo je videla, kako ga je z rokami izgrebala, in njegov sin ni bil v dvomu, da ga je. Toliko je očancu zadostovalo, da je odločnih korakov stopil pred posvetne ob'asti.
Za uvod v to pravdo so nam postregli z Tazmi Ijanjem, kaj velja na deželi za bolj sramotno: ali ukrasti čajno krompirja ali koga poklati do smrti. In nihče ni ugovarjal, ko je nekdo, ki se na te reči spozna, postavil trditev, da je prvo. tatvina čajne krompirja, mnogo bolj sramotno, kakor pa takole, četudi za prazen nič poslati svojega bližnjega na drugi svet.
Ko je sodnik vide! dva sprta človeka pred seboj, enega trdnega posestnika, ki bi ga dve ukradeni čajni krompir ia gotovo še ne vrgli — čeprav si je posestnik morda mislil drugače — pa žcjio, ki je kljub skromnemu posestvecu bila pripravljera, odbiti očitek tatvine, je menil, da je najbolje, če bi se stvar poravnala. Priznal je očancu da je prav možno, da je bil krompir res skopan, da pa še nikjer ni rečeno, da bi ga morala prav ta soseda. Poravnali naj bi se zato in preklicali očitek. Pa nak'
»Saj bo prisegla!« je rekel očanec ob misli na svojo hčer.
»Vam v naprej povem. oče. da prisege ne bom dal, oče, ker vem, da sta si ženski v sovraštvu! Kam pa bi sodni ja prišla, če bi kar prisegali in bi mi sodniki na te prisege obsojali!« je menil sodnik. Jasno je, če bi jim dali, da bi delali po mili volji, ka-
iea§na*ar
Ustanovitvene skale
imajo vgravirane razdalje, ki ločijo predmete od kamere. Pri kamerah starejšega in večjega tipa veljajo te razdalje od predmeta do objektiva, pri novejših malih kamerah z daljinomerom pa se često že lahko na oči prepričamo, da se razdalja, če bi jo merili od objekta, za nekoliko centimetrov ne sklada z vgravirano številko. Stvar je v tem; da se pri teh kamerah številke nanašajo večinoma na razdaljo med predmetom in zadnjo steno kamere oziroma slikovno ploskvijo. Tako nastanejo lahko nevelike razlike, ki pa utegnejo pri ustanovitvi na predmete, ki se jim moremo s kamero brez dodatne leče še približati imeti precejšnjo ulogo. Potem se lahko čudimo, da je predmet neoster, čeprav smo z merilom točno izmerili njegovo razdaljo — od objektiva. Poskus z medlico v slikovni ploskvi nas pouči, da-li ni tudi za našo kamero računati predmetno daljavo do zadnje stene in ne do objektiva.
Za božični čas
si zapomnimo morda to, da je mogoče prižgane čarovne magnezijeve svečice snemati z močno občutljivim pankromatskim tvorivom in z zaslonko 4.5 z 1/10 do 1/25 sekunde, nadane sveče pa zahtevajo pri isti zaslonki osvetlitev 10 do 15 sekund. Za snemanje z bliščicami dobimo podatke za zaslonke in oddaljenosti svetila iz tabel, ki so jim priložene.
Preprosto metodo za »plastične" fotografije
ki učinkujejo kot nekakšni reliefi, opisuje zadnja letošnja številka »Foto-Beobachter-ja«, znane revije za širše kroge amaterjev, ki jo izdaja založka Knapp v Halleju in je menda edina izmed nemških fotografskih revij, ki ji nove razmere niti po obliki niti po vsebinskem bogastvu niso prizadjale. Kakor v vsaki prejšnji številki, je tudi v tej premnogo koristnih nasvetov in poučnih slik za vsakega amaterja.
Po metodi, ki smo jo omenili, se negativ in njegov diapozitev istočasno povečata. Položimo ju plast na plast v povečalnik, a tako, da se konture posnetih predmetov ne krijejo popolnoma. V povečavi dobimo konture potem kot svetle, na drugi strani pa kot temne črte, kar daje vtis reliefa. Seveda ne smeta biti niti negativ niti diapozitiv preveč krita ali pa trda, temveč lepo prozorna, drugače bi morali povečavo vse predolgo osvetljevati. Idealno bi bilo, če se obe gradaciji tako dopolnjujeta, da slika popolnoma izgine, če pogledamo negativ in diapozitiv ob popolnem kritju kontur proti luči.
V ostalem bi omenili, da se da ta metoda, če se konture krijejo, uporabiti še za razne druge namene. Preveč kontrasten negativ, ki bi ga ne mogli podati harmonično na noben, še tako mehak povečevalni papir, obvladamo na ta način, da izdelamo po njem ne prehudo krit, kolikor se da mehak diapozitiv in ju potem istočasno povečamo. S primernimi negativi dobimo tako v povečavi tudi učinke, ki spominjajo na dan^s precej priljubljeno tehniko »high keya«. Tako jo posnemamo celo zanesljiveje nego po drugi, bolj prakticirani metodi, po kateri negativ, ko smo ga primerno razvili, za kratek čas izpostavimo usmerjeni beli svetlobi ali za uporabljeno tvorivo aktivni svetlobi temnične svetilke. V tem primeru se pod razvito plastjo negativa razvije druga plast, ki je v bistvu nje diapozitiv.
Fotoklnb Ljubljana: V torek slikovna kritika, v četrtek ob 6. seja odbora Osred-nie slikovne zbirke. Opozarjamo članstvo na to. da se razen v torek vsi večeri tega tedna uporabijo za povečavanje slik za mapo mesta Ljubljane. Avtorji, k so da« svoie negative na razpolago naj bi bili pri tem povečavanju navzoči. — Prijave za začetniški tečaj se" sprejemajo še ta teden.
kor bi se jim zdelo potrebno, bi sodnijo spravili na kant.
In sodnik je poklical očančevo hčer. Vpra šal jo je a>li ne bi bila pri vo!|i. da bi se zadeva z njeno sosedo mirno poravnala s preprosto izjavo, da obžaluje, te je kaj žaljivega rekla. Neža. hči trdnega ižanskega kmeta, ki ji je celo dano. da nekje na Hr-va kem od časa do časa privatizira pa ne le. da ni razočarala sodnika, ampak je postavila tudi zrel primer neomajnosti v obrambi privatne lastnine.
»Kako bi mog!a kaj preklicati! Kar sem rekla, sem rekla tudi sem vedela, kaj rečem: če sem jo pa sama na lastne oči videla. kako je na njivi kradla!•*
»Boste že videli, kako je mogoče, ampak takrat bo prepozno!« jo je svaril branilec tožiteljice In Neža, o kateri ni nobenega dvoma, da je zelo resolutna samostojna ženska je oklevala Sodnik je čakal potrpežljivo, da bi stvar mirno spravil s sveta, ona pa se je obrnila k očetu, kakor da je on tisti, ki mu za čajni krompirja gre:
»Kaj ne. oče, to se ne more zgoditi, mar ne?« '
Pa so poklicali ?e njenega brata. Povedali so mu, da bi Nežo rad nagovorili k pameti, saj stroški rasto z vsako minuto. Brat je le skomignil z rameni a sestra se je spet obračala k očetu-
»Kaj ne. oče. jaz ne morem prek"cat; da je z na5e njive odnesla krompir? Kako bi le mogla'« je tarna'a li nazadnje je bi'a vendarle pripravljena pod pogojem da soseda plača vse stroške, ki so ie nastali s sodnijo.
O ne. tega pa soseda tudi ni m^a • dol-žilj so jo. da je kradla kromp r, ona si je poiskala zaščite pred sodnikom, zdaj da bi še plačala za to, ker se je Neži poljubilo, da jo vlači po zobeh kot tatico. Kaj pravite: ni bilo mogoče? Seveda ne!
In ker Neža n- hote'a nrek^cati. je poravnava pad'a v vodo in tako sim. ;me'' priliko, izvedeti še marsikaj o Neži in ničnih navadah. Pa zdaj naj najprej povem kako si je soseda mis'i'a. da je m^o Neži pasti v um. da je ona krad'a. Sodniku je raz'ožila da sta šele pod večer šla z možem na njivo, do katere morejo le nreko njive Nežinega očeta Druge roti n'majo. Njivi ležita druga ob drugi in tako je naneslo, da je po opravljenem dslu počen;,a na meji in si hotela iz čevljev otresti zemljo. Medtem pa, ko je še čepela je izza grmovja kriknil ženski g'as: »No. a'i ga še nimaš dovolj? Ga še nisi dovolj nnkrcl a?« Presenečena ni vedela, kako prav za prav misli ta glas iz grma, v katerem je prepoznal Nežo Ko se je vrnila domov, je torej Nežo pozvala, naj povt, kako je prav za prav mislila, in ko ji je Neža to raz'oži-la jo je povabi!a, naj si na vozu og^da, če je res pripe'ja'a domov kaj nj'ho krompirja Toda Neži ni bilo za ta doka:. Bolj se ji je zdela primerna nagrada za sosedo, da jo je pri priči izbrano opso'-a'a. Baje ji je soseda vrni'!a milo za drago, toda to ni niti toliko važno' Bolj važno je pač to, da se je tudi »oseda zatekla k sod niku. In zdaj je moral oče zagovarjati trditve svoje družine.
Sam sicer ni nič vedel, a še vede' je le to, kar sta mu pravila Neža in sin. In zato rej za sodnika n mogel priti vec v poštev razen s svojim od-kodnmskim zahtevkom Ob tej priliki je tudi oče razkril svoje lice. Na hitro roko namreč n. mogel poveda ti, koliko bi bil vreden krompir, ki je z njive izginili. Računal je: »Dve do tri čajne ga je bilo, takole za 50 kg. Ja kohko je bi1, vreden? Težko je reči. gospod sodnik!«
Medtem je očanec že izračunal da je mora1 imeti škode nekako 75 din »No. no. no!« so brundali pos'uša'ci v zboru »Takšna cena je šele danes in to za krompir dostavljen na ljubljanski trg. ne pa še sko ro poleti kar z njive pobian t lastnim' močmi!«
Toda očanec je zna' cenit; svoie b'aao in ostalo je pn njegovi oceni ki «i jo je sodnik zapisal Dobro! Recimo. 75 din je bil res vreden Razprava je tek'a nekaj ur pred sodnikom, v njo sta bi'a vprežrno dva za govornika ki staneta denarce udeleževal pa so se je še soseda, očanre njegov sin njegova hči pa še nekaj prič. Vse to se je moralo s kakšnim prevoznim sredstvom prepeljati do ljubljanske sodne pa ače Pa računanja še ne bo konec! Kar pojdi mr. po poti naprej!
Zdaj je bila na vrsti Neža, da pove svo je in je povedala to!e:
»Saj si ne bi mislila, toda brat jo je že nekaj dni sumil. In zagrozil je že, da jo bo za prmejduš zavahtal!«
»Kako pa ste sploh prišli nanjo?« je hote' vedeti sodnik.
»Gospod sodnik, veste,« je pripovedovala Neža, »zato, ker je ona zmerom šele takrat prihajala na njivo, ko smo vsi drugi že odhajali. Kaj pa je imela šele takrat opraviti, ko po tenih ljudi tam že ni bilo več. Kaj? In zadnjič, ko sem jo nazaj grede z njive spet videla na poti tja, se mi je pa vendarle toliko čudno zdelo, da sem hotela videti. kaj bo. In sem v svoji njivi počenila v krompir in čakala. Ja, ja. bilo je že temno, gospod sodnik!« je odgovorila sodniku, ko jo je prekinil z vprašanjem Medtem je privlekla iz torbice list, »n da bi mogla brati, kar si je za spomin nanj napisala, je poiskala svoja očala.
Torej temno je že bilo takrat na njivi in zdaj išče Neža pri dnevu svoja očala in si jih natika. Na. na' Dobra je ta!« so mislili poslušalci zase. In je Neža pripovedovala naprej:
»Natanko sem videla izza krompirja, go- I spod sodnik, kako ga je kar s prst« nagreb-la. Takrat sem zavpHa, če ga še nima dovolj. Potem pa sem v strahu, da bi me ponoči na samotni njivi ne napadla, še zaklicala: Brat, ali jo vidiš?! To zato, gospod sodnik, da bi se me ustrašila, saj brata v resnici ni bilo. Le tako, da bi ona mislila, da je!«
Potem je Neža še na dolgo in široko razlagala legi obeh njiv, njihove in sosedine. Tudi pri tem sta se nasprotnici spričkaii. kakor da sc ne bi mogli zediniti na to, kako njivi res ležita. In ker sodniku še manj ni moglo biti jasno to na zemlji trdno ležeče dejstvo, imamo spet priliko računati naprej o podesetorjenih stroških, ki bodo nastali zaradi škode z dvema cajnama krompirja. Da bo pravičen na vse strani, si bo sodnik te dni ogledal legi njiv in mesta, kjer je Neža čepela v krompirju, soseda pa ali grebla tuj krompir, ali pa stresala nesnago iz čevlja. To bo tako zvani ogled na licu mesta. Tja bo šel sodnik z zapisnikarjem, prišla bosta zagovornika enih in dru gih, pravdači in tako naprej! Zaradi dveh cajr« krompirja m Nežtne nepopustljivosti, da je nekaj v temi natanko videla od daleč. ko še pri belem dnevu brez očal ne loči na papirju, ki si ga tišči pod nos.
Pa recite, da Ižanka ne zna trdovratno sedeti na svoji lastnini, čeprav jo ima v obilici! Pa da naš rod ne zna na debelo zapravljati svojo in skupno narodno lastnino zavoljo delčka svoje lastnine!
Nina
G. J.
V f redmest

To. kar naj bi bila njena sobica ie bila vrtna koliba z dvema prostoroma, v' enem je živel star, nadušlji. kos.anjar, v dr naj bi bila njena sobica: majčken, zat nel. prhnel prostorček. Zgodaj je p: is a spat, da je ne bi bilo strah samotnega prostor a. Ob osmih zvečer je že zlezla v posteljo.
Brleča petrolejka je mežikala kak>r v mrliških vežah. Ker jo je bilo strah te mrtvašnice, je ugasnila. Toda pod odejo je težko dihala. Ali ni neprestano hodil nekdo ob kolibi, se ustavil zdaj ob okencu zdaj ob vratih in prisluškoval in gledal noter? Nekje za steno je slišala žalostno, starčevsko, nadušljivo kaš janje in p"ju-vanje. Tik za zglavjem je neprestano škrtsio.
Ziutrai, ko je odprla vrata kolibe, je na smetišču ob gredi tik pred njenimi vrati odskočila kakor zajec — podgana Torej niso bile miši v njeni izbi, kakor se je ponoči tolažila, ampak ogromne, sive podgane. Začudila se je: zakaj je prišel stražnik? Ogromna, cigankam podobna gospodinja ie kričala vanj, mahala, kazala na streho. Ko je stražnik odšel, je kakor iz lukenj prilezla iz kletnih vrat cela vrsta Bosancev. Kako, kakšna hiša pa je to? je pomislila.
Ko je govorila z gospodinjo, ji je žensko dovolila, naj zvečer pride spat k njim. Spala bo na postelji v kuhinji. Z njo v kuhinj* na zofi bo spala služkinja, mlado, srčkano dekle.
Oddahnila se ie. Srečna je bila, da bo spala pri — ljudeh.
Zvečer so se ji skoraj lasje ježlH; če je
avtobusu
Miklavža ne maram. Sploh ne trpim ljudi, ki me nalažejo. .Kako živo mi je še v spominu tista velika vera vanj! In takrat prenašam krožnike in pehare in nastavljam vsepovsod. Ko pa opazim, da jemlje jabolka in hruške s police v naši kleti, od koder mi jih daje mama. ln da kupuje svinčnike in zvezke v prodajalni na našo mesečno knjižico, pravim mami: Veste kaj, Miklavž naj se gre solit! In mama odgovori čisto mirno: Seveda, zdaj si že velik!
Nekaj let je mir pred njim. Pa se spet pojavi, drugič pa že v negativu ln trpni obliki. Oženim se. Jej! pravi žena, poglej no, kako lep plašč ml je Miklavž prinesel!
—	Mhni! pravim, mene je počastil samo z računom. Potem prihajajo otroci. Veš, žgoli žena, tega in onega jim je treba za Miklavža. Vso skrlv.vzaine na svoje rame le račune prepušča meni. 2e takrat občutim, kolike so težave pri prenašanju kompetenc s financami. Vse bi ona sama, a mr-iii ostane refren: denar daj! Ce ta dobrotljlvl svetnik sam nima denarja in ae premoženja, da bi pri banki podpisal menico, naj kai v nebesih ostane: Manjka se nam boljših stvari, ki preobremenju-jejo sicer priznano hitro poslovanje odborov za pobijanje draginje!
Tako se mi Miklavž zamerja od leta do leta. Posebno lani. Sokol vabi na Miklavžev večer. Na plakatu je posebno debelo tiskano: Darila s točnimi naslovi naj se pošljejo do štirih popoldne v telovadnico Naj pa bo letos, si mislim, sodnik Ovsiša is tako vnet za opozicijo in navzlic uradnim opominom agitira za Itsto dr. Mačka Pa mu kupim lepeera, rojenega mačka lz črnega atlasa. Zvečer pokliče Miklavž -tisti dolgi financar se znoji pod težko ml-tro za dolgo, sivo brado — sodnika Ov-šišo in ga vprrša. Ali kaj asritirate za dr. Mačka. — O. seveda! Saj je to nas vseh piva dolžnost! — No. vidiš pravi Miklavž, v nebesih smo tudi vsi za dr. Mačka!
—	Poseže v koš in Izvleče tistega lepega atlasastega mačka.
Zdaj slavimo enoletni jubilej tistega političnih poljubov polnega ozračja. „	- v * * *	i
-ii«.
j.	Kdo se še
čudi, da'ne maram Miklavža? Edino zadoščenje, ki ga imam za obletnico, je prvi far svobode — glasa > sinem zarobantiti: O ti salaiv.enski Stojauinovič!
Ko zač~- letos postavljati Miklavževi Šotore in po izložbah pixxnezi.li tisto rdečo barvo, ki posebno — - I ' >
t r > V	/ 1 ' • : . .ii i •
n , . j t _ i » « . , pravim ženi" Daj mi teden dni dopusta! žena jako previdno Kam pa bi rad? Na Dolenjsko, pravim, tja, kjer smo bili pred svetovno voj:'.^ na počitnicah. Naletim na ugoden odmev. — Ta pa ni slaba! Poglej malo za krompirjem ln fižolom, orehi in surovim maslom. Pa nekaj jajčkov in malo slivovke za čaj!
Obriše prah z nahrbtnika, potlači vanj dve vreči in tri steklenice, na roko pa mi obesi košarico, v njej usnjato taško, kar je sicer njeno orodje, s katerim odhaja na trg.
Po poti razmišljam. Tudi draginja Ima svoje dobre tn lepe strani Kako bi bilo sicer z mojim dopustom, da ni z živežom takšne krize. Potem začnem računati: takrat so pridelali pol kleti krompirja in trideset mernikov fižola. Junaki so, če vse sami pojedo ln prebavijo. Fižol po osem dinarjev kilogram, tehta okrog 800 kg. torej polsedml juri j, krompir spet po odštetju kar ga bo za seme ln kar ga pojedo, najmanj 3000 ke za prodajo, kg po 2 dinar-čka, daje nadaljnih 6 jurjev, k temu dodam še izkupiček za voli. prašiče, drva ln sli-vovko. O, srečni kmetje, srečna vas!
Pridem prav na narodni praznik zju-tral. Na vasi pet. šest zastav,
- in že se ustrašim, da sem prekoračil banovine ko mejo. Da ne bo bodočih vojska med banovinami, naj se možnost takih pomot že zdaj odpravi! Iz cerkve vro ljudje kakor čebele lz panja. Prizor me navduši tn pobaram krčmarja: Od kdai pa so ljudje tako patrijotični ?
» "7 •> -P" ' O V 1 V. J
t	.	\ .	J- tst . *
l .	, I p ,
.	V	*	r
C.O.
( -
. I ....	j
Prt krčmarju se tudi nastanim. DrugI dan začnem z razgledom. Kamor pridem: ali iavkanje ali zabavljanje — Pa krompirja in fižola le imate?! — Gospod, še za seme ga ni: kaj bomo jedli?! — Pa orehi? — Kar ni popadalo, je črvlvo! — Da vsaj nekai masla bi rad nakupil! — Krave imajo slinavko mleko zlivamo na gnoj. — Jajčkov bo pa le nekaj? — Smo k'.iro poklnii bnje rn^n.i.šajo slinavko. — Za boga! Ali imate stalno slinavko? — PrejSnin leta smo jo kaj maletra dobivali s Hrvatskega zdaj pa vse kaže, da smo se tudi na tem področju popolnoma osamosvojili. — Ves obupan poskusim s po-
p ' i a, v
vrh njen? r izgnani sin P"l:'lccn in no;
s-


krk nem sosedstvu je spala: :ha je v listju spal domači — ki pa je bil b:ezp->saln brez-ie bil '— tat Tudi to p steklo dminil; zezel v podstreš;«; in i o!:!ev "daj razumela: sa-
nr
t
ko s"
ro a'
tat in o,
-J
>i ii s>r.i.:i.
'ine.t je r?.z
vjp ve-
, - f ,.opf ■ 1 o1"" eri
-da
ik"1
Ubogi fa: t "ko Ub-.>-a m? ti.
»Kdo pa ie to. ki tak lepo poje?« je nekoč vpri
»T 'i'-'' hudobni -i,--'-?
»M'~MI~ - n d*? ro-V r r>?!-*!« »(^akaif- oj ^ 'v""t0 sem mu n-k-i of^-ko - od čr: čpr^e « je re'-ia
Pod koMV> ea ie p Strgpn tire? sr"j"e k" je leze1 no le«t"i iz svoipga n-dstro^-i^ga brloara. Od dnlfč ie bil vidoti	ln
vedreo-o rvhra"a. r'°kor onica je tv>wH' krožnik in 'z^ni' tvir let mu 1e t°ko no sV?klnji »^ati "^IM-i« hrano ka-ti v nieno hi«o ni smel ston'H dni^nče. kakor če ga je mati sama poklicala.
čudno., kako to, da takšnale energična mati vzgoji otroke v takšnele lzprijence — to ji ni šlo v glavo. Vprašanje se ji je razjasnilo šele tisto uro ko jI je zgovorna gospodinja povedala =torijo svojega življenja. Mož jo je zapustil ko je Imela na plečih vseh četvero otrok. Odšel je k svoji ljubici. V vseh desetih letih odsotnosti ni predela od nlega niti ene pare. Kakor kohlla <*e 1e mučila s svoilml otroki, hod'I a v tobačno tovarno Premalo časa 11 je ostajalo za dom Druge tri otroke 1e vzsrolt'« tega. ki je bil na1-*la*št. 1e im®ta. nalrajšl ker je bil najlepši, a tudi živ kakor kudi-
ček Ni se hotel učiti, ne delati, samo potep - se jp po cestah, če bi bila ona doma ali če bi bi! vsaj mož pri njih, bi ga že ustr ih »vali. tako pa se je — izpridil. Drugod ni kradel, tod^ doma je od časa do ia sa odn sel od hiše vse, kar je bilo kaj vred v<ra.
»Pa s" j ie ta star gospod ki je tako do»vo '-iš^n in tako ljubezniv z vsemi, vaš mož, ne?«
; S - ed^ potem ko j* začutil, da postaja nadušljiv, se je povrnil. Zdaj sva si zgra-di'-i tudi toie Mšico. Priden je zdaj: vse do po 'ednje par mi prinese.«
»'raj ta lepi mladi elegantni gospod je tisti kf je zadniič tako bsoansko razcapan pr*l zol lz kolibe?« se je začudila, ko je priSel - ek< dan v kuhinjo Z belim, svilenim š->.'o-n je bil prav gizdalinski — zdelo se ji je celo — da je imel našminkane obrvi.
Tudi tukaj se ji je dopadlo: toliko raz-'ičnih obrazov je videla: Bosance, Mace-don-e cigane ln celo ciganke so prišle. Za pet dinarjev so dobivali skupna ležišča v veh mo^ih luknjah. Skoraj vsako jutro ie v'dela stražnika, ki je prihajal ali od-hijaL
Zbolela je za hripo.
Ko je občepela zjutraj v kotu na stolu in je prišla gospodinja s trga domov, jo je nahrulila: »Kaj pa še vedno delate doma? če Vam je res kaj, ležite, ni pa treba ko kura čepeti po stoleh. Pojdite v bolnico, ali pa se Izgubite na cesto, kdo vas bo gledal takole!«
Široko je pogledala in vstala: iz oči so se ji vdrle solze. Odhitela je na cesto. Kakor najboljša Injekcija je pomagala gospodi-njlna surovost Se tisto uro jc bila zdrava.
slednjo potrebo: — Dve steklenici slivovke bi mi pa le prodali? — Gospod, odkrito priznamo sllvovko smo pa že popili- Saj oi se tako ne gnali, pa beremo v časopisih, kakšen strup da je alkohol in da naj ob-last nekaj ukrene, da bi se toliko ne pilo. Mi pa, ostrašeni po vzgledih, kadar se oblast za nas kaj pozanima, napnemo vso moč in voljo: slivovka je srečno popita. —
Obupan vprašam: Kdaj vozi zjutraj prvi ✓lak v Ljubljano? — Ob štirih! — Kolena se zašlbe pod težo odgovora. Krčmar vidi moj obup, pa nadaljuje: Vlaka bi vam tudi ne priporočal. Tako je prazen, da bi vas bilo strah! Ob sedmih pa vozi avtobus.
1 i f	> V . «t	- --
. p. » a i ii V avtobusu pa bo družbe več .kakor želite.
Ko prltull zjutraj avtobus, je že prenapolnjen. Softr gleda, kaj bi in sredi voza nepričakovano vstane z avtobusnega sedeža postarana kmetica in pravi: Gospod, pa se vi tukaj vsedite; jaz pa se bom že kam zadaj stisnila. — To je pa lepo, Katra! reče šofer, meni pa ne gre v glavo ta čudna ljubeznivost. Jajčarice so bistre ženske!
Avtobus poln. Zaprt. Okna potna, vem j neznosen. Zato, mislim, tista Kapurjeva, da je težko zapisati besedico »smrad«, naj bi ne bila uzakonjena. Nasprotno!.Zapisati bi je bilo zlasti v avtobusih z debelimi črkami: Ne smrdite! Kakor tisto po gostilnah: Ne preklinjaj! Ne pljuvaj po tleh! Ne govori nespodobno! Ali niso na hip vse te napake v našem narodu zatrte že s samimi napisi? T " f ' - — - --	t t i Kakor Je »Ko-
čevski Slovenec« prepričan, da more židovsko vprašanje rešiti samo krstna voda, tako verujem jaz, da bi napis »Ne smrdite!« odpravil to res težko stanje.
Prihajajo novi potniki. In to so čudeži vseh avtobusov: nikoli ne manjka prostora. Gneča, kakor jo zmorejo samo avtobusi. Ustavljamo se, kjerkoli dvigajo roke in vsi dobe mesto. Cekarje, košare na ramena, meni mokro marelo celo na vrat, zraven pa se le ne vsede nihče. Spet sredi majhne vasice. Ustavimo. Desno cerkvica, levo farovž. Na hlevskih vratih frfotajo poslednji lističi lani tako vsemogočnega plakata. Zob časa ga je že močno obdelal in tudi mežnarju je bilo že večkrat naročeno, naj nesnago postrga, da ne bo po-huišania. r-r t v' r i » ? i < > "ji*
< . j- «
v ■ ■
. i C . •
Vstopi župnin: GneCa se spostljivo stisne. Zavali se na še edini polprostor poleg mene; s peto me pritisne na kurje oko. Od bolečine se ml zmakne kar samo z jezika: Oh, ti salamenski Stojadinovič! — , ' " - - - , - Kaj si Ufcuu urugega reči kakor to, kar je dovoljeno! — Ljubljana se bliža. V avtobusu smrdi. In železnica neče konkurirati! ? Nekatere ženske polnijo že drugo papirnato vrečico.
Končno mitnica. Trošarlnci s zelenimi kapami: — Vsi, ki stojite po sredi, ven, tisto, ki Imate kaj za trošarino, tudi ven, alo! - Potniki ubogajo. Tudi jajčarica Katra gre in napoveduje: Dve vreči jabolk, 120 jajčkov, 2 kg suhih gob, štiri golob-čke. — Se kaj? — vprašuje mttničar. — Kaj nt dovelj? — odgovarja Katra.
Ko je zunaj končano, vtakne trošarlnec glavo še pod vsak sedež, župnik se vljudno nagne, da omogoči vpogled, peta je spet na mojem kurjem očesu, nogo potegnem globoko pod sedež. Nekaj začivka. — Kaj imate pa tukaj skritega, gospod? — Jaz? Nič! — Kaj, nič? Kaj pa je to? — Izpod sedeža izvleče vrečo, v vreči se nekaj giblje in kokodajsa; od vreče se kadi in cedL Zdaj je vsem jasno: kaj bt zalegel še tako velik napis »Ne smrdite!« Ali bi ne bilo pametno, da priredi Rdeči križ tečaje s plinskimi maskami v naših avtobusih, dokler jih tako nežno neguje prometna uprava?! Mož s zeleno kapo pa, ki nima s smradom nikakih ozirov, nadaljuje: Naj se hitro oglasi, čigavi so petelinčki!? Hitro, če ne bo kazen!
Ozrem se na Katro z očitajočim pogledom, češ, že vem, zakaj si mi odstopila mesto. Obraz njen je miren, poteze kakor v kamen vklesane. Napetost mučna. Kako se bo kriza rešila? — No, če so brez gospodarja, potem so moji, Izjavi zelena kapa in vleče z dvema prstoma vrečo previdno po tleh proti vratom. V trenutku, ko bi vreča mogla smukniti pri vratih na tla, reče Katra:
Oh, gospod, se že spomnim čigave so. Lazarskl Franci je postalo slabo, pa je šla na Lavrci na vlak. Bom pa jaz plačala. Trošarlnec škrta, vse se smeje. Komu naj predpiše kazen? Kdo naj dokaže, da Katra laže? Poskus tihotapstva je tu, dokazov nikjer. O. če bi diplomati poznali iaj-čarico Katro, koliko vojska bi preprečili!?
Priteko raznašalci časopisov: Slovenski dom. Slovenski dom s prilogo * ' ,	i* t ^ o • » f
\	\ f a. t 4 • a«, ji
«	T f -r w %
t A	• »	—	*
r V - «	. - m.	A. i *
. « a ' r-. p. • t v » * -
v * '	*	^ " > j'"-
J . Ik t A 1 4 ' . • fl . _ m -J ?	V.
KIB1SKA.
Dva ribiča se srečata na ulici, pa pravi prvi, znan štrokoustnež, drugemu:
»Veš, včeraj sem lovil ščuke, pa sem ujel takole veliko — ln s palico nariše na tla elipso v premeru dveh metrov.
»Pa zakai rišeš najprej oko« mu zlobno odvrne prijatelj.
V DANAŠNJIH ČASIH
—	Pomisli, Franca, naš stari gospod župnik ... Ali še ne veš?
—	Kaj je z gospodom? Ali so umrli?
—	O ne, pomisli, postali so kanonik!
—	O, ti križ božji! Zdaj so še njega vzeli. Pa še tako starega povrhu. Kaj neki bo siromak delal pri kanonih?
PK JS V LUN OST
Kamnlčan se je vozil v Ljubljano, v bolnico. Na vsaki postaji je skočil lz vlaka* da si kupi vozni listek do naslednje postaje. Ko ga neki sopotnik vpraša, čemu to početje, mu odgovori:
»Zdravnik ml je rekel, da imam strašno slabo srce in me lahko vsak čas zadene kap. Cemu bi potem plačeval vožnjo do Ljubljane, če me pa med potjo že lahko Tadene kap!«

utrl bo na vrsti Iran
( Galerija osebnosti naših dni
Maršal Mannerheim
V tem kotu Azije se križata črti ruske in nemške ekspanzije
0!ircg Irana
Elza-kan
Takrat je ko v legendi zrasel iz tal kot nekakšno božanstvo odrešenik in vodja naroda. Komandant kozaške brigade, Riza-Kan. človek, poln moči in energije, je z drznim dejanjem prevzel v svoje roke vso državno oblast. Brez milosti je postopal proti tujim propagandi stom, proti separatistom, in s pomočjo tistih, ki so se za-
Serpentine in tuneli na transiranski prog!
Pogled na Teheran
vedali, da je le v slogi moč, je napravil red in mir. Prenehalo je banditstvo — prenehalo je medsebojno klanje in prenehalo je skoroda preseljevanje plemen, ki jih je prisilil, da so se ustalila v svojih pokrajinah in jih začela obdelovati in ljubiti. Anglija, ki je že upala, da dobi nov mandat. je morala odpoklicatl svoje čete ter priznati neodvisnost perzijske države.
Ko se je novemu vladarju posrečilo, z Izredno energijo vzpostaviti red in zavarovati državne meje s močno in moderno organizirano vojsko, se je takoj lotil notranje ureditve, kar ni bila najlažja naloga. Ko gobe po dežju so začele šole rasti iz tal, predvsem na podeželju med nomadskim ljudstvom Celo stari anaJfabeti so jih obiskovali — v zadnjem šolskem letu jih je bilo okrog dve sto tisoč. V glavnem mestu Teheran zdaj dokončuje vseučiTšče, impo-zantna stavba, vsemu Orientu za vzgled. Tudi v stavbni tehniki je napravljen ogromen napredek. Ogromne, luksuzne stavbe krasi io glavno mesto pa druga večja in manjša mesta Irana. Kapital'sti in banke tekmujejo med seboj v napredku stavbne stroke.
gozdove, pieko 2500 m visokih gorskih prc lazov se je dokončalo to ogromno podjetje.-Kot narodni spomenik stoji tu 1500 km normalnotirne proge, okrog 100 železniških postaj in poslopij, 4650 mostov veže preko deročih rek strmoglave prepade, 230 tunelov, izvrtanih v srce granitnih velikanov, poveličuje pomen te železmce. A ni to še največji čudež, temveč je za Iran bolj važno dejstvo, da je bilo to ogromno delo napravljeno z lastnimi denarnimi sredstvi, brez zunanjega dolga Tudi delavska moč je bila do 90 odstotkov domača. Med tujci je bilo dovolj naših ljudi, posebno še Slovencev, ld so v deželi ostali na glasu vestnih. neizčrpnih delavcev. A prepričan sem. da ni to zadnja proga, ki se je gradila V doglednem času bodo dokončane proge v sredino Irana, kjer so velika ležišča kovin, potem v Mešked, romarsko mesto, pa Tabris, od katerega se bo proga združil* s turško železnico in se na ta način priključil avtomatično na evropsko železniško prekokontinentalsko omrežje.
Ceste, morje in nebo
A ne samo za železniško omrežje, temveč tudi za lepe, široke ceste skrbi država. Tam, Kjer so nekdaj preko nepreglednih pustinj tekle ozke karavanske poti. ali pa v temnih pragozdih. kier so se težko poznali sledovi človeških stopinj, se danes ponašajo moderne, asfaltirane ceste, ki omogočajo vsak motoriziran promet. V razmeroma kratkem času ie bilo popravljenih ali na novo zgrajenih 25 000 km cest, ki za sedaj zadostujejo notrebam. Tudi kar se morskega prometa tiče, je Iran zelo napredoval. Seveda bo v tej panogi potrebno še mnogo truda in investicij. V vračnom nro-metu se spor'niam, da sem se iz B^dida v Teheran peljal z avl ionom, ki ie bil list Iranske nacionalne zrakoplovne drvžbe Tudi v tem pogledu se dela za samoosvojitev.
Ko sem se vozil z motornim kolesom ruskega proizvoda po širnih olanjavah d"že'e sem imel priliko, videti velika kanalizacij- j ska dela. Dežela je pretežno agrarna. Vlada posveča veUko pozornost kmetijstvu, a prednost daje tistim pridelkom, ki se dajo laže plasirati na sveto-mem trgu Razen kmetijstva cvete industrija.	i
cipirala v evropskem pojmovanju, doživela je svobodo z istim hrepenenjem in strastjo, kakor je prej prenašala suženjstvo. Toda ženska ostane vedno ženska, naj bo bela, rjava ali črna: če ji ponudiš prst, zagrabi celo roko. Tako je tudi tu z moškim korakom posegla v javno življenje.
Pogled v Teheran
Prepotoval sem to divno deželo, skozi neskončne pustinje, preko razsežne stepe v polnem c. et_u. posejane z neštevilnimi čredami ovac, skozi temne, divje pragozde, prepotoval gorovja, polna romantike in vratolomnih prepadov in tudi dospel v Teheran. Glavno mesto Irano, obdano od venca v nebo segajočih granatnih velikanov, katerih g"ave pok. iva snežna odeja, na nji pa se odbijajo skcro navpični sončni žarki, ki odsevajo vse mogoče barve na razgreti asfalt šrokih bulvarov prostranih ul c moderne nre t lnice ... Nepopisno življenje se raz*, ija na ogromnih trg'h s krasnimi nasadi in vodometi Ponoči se dozdeva človeku da do*i lia bajno »tisoč ln ena nrčs p*'i vsej oni luči, onem krasu, onem n~g]?m rt^ii žriiema med Tranci. Af^ani-star.oi I-di'ci T>Tai?jri Hrki Turki. Rusi fi	.Ar^^nci An.nr1',*.i in dru°imi na-
-o~tmi Da celo židje imajo tu mir pred rasno poMtiko.
Npumorno raso orocvit d°?.~le. po ulicah stonaio če*e moderno cprem'jenih vojakov za^^r "ega lica m leviesra srca. Vroči asfalt elnoti-.no '■a1ovi nod t^ži Ofrr^mnih tankov, k' tv^i-io n^ m pip v obra^t"-- domovine, v pomtč n-emu ki ie ustvaril ta no i ra1 ln ki dan in n^č misli na bi"<"nr s\-oje dežele in svojega ljudstva — šah Irana.
Stane Konjedlc.
Iranska železislca
Tovarne, rudniki in ženske
Tekstilna stroka je tako napredovala, da njeni proizvodi popolnoma krijejo domačo uporabo in se je povsem osamosvojila. Ker ima dežela dovolj surovin, se je naglo začela razvijati tudi vsaka druga Industrijska panoga. Dvigajo se nove tovarne cementa, do deset sladkornih tovarn krije polovico notranje uporabe, velike livarne kovin, rudokopi, tovarne za predelavo olja in druge manjše, tipično orientalske domače Industrije (izdelava perzijskih preprog!) pripomorejo k splošnemu blagostanju. Rudarstvo je sicer še v povojih, čeprav je dežela bogata bakra, železa, niklja, premoga in nafte. A tudi za te se vlada začela zanimati in ima v načrtu velikopotezen izvoz teh surovin, kar bi njeni blagajni prineslo lepe denarje. Ker sedanja vlada ne pozna korupcije in nepoštenih špekulacij, ji je zagotovljena bodočnost, in kakor ste razvideli iz opisa, ima dežela vse možnosti razvoja. Najvažnejše pa je dejstvo, da je narod prežet z idejo edmstva in pripravljen, žrtvovati se za domovino ln vladarja.
Skoroda bi bil pozabil omeniti največU preobrat v deželi: revolucionarni preokret v ženskem svetu. Konec je zdaj starih islamskih teorij konec mnofoženstva, haremov. s^dke ljubezni v opolnih orientalskih nočeh, v katerih je bil moški kralj, a ženska sužnja, žena se je osamosvojila, eman-
že pred svetovno voino sta se carska Ru-sra in Anglija prepirali zaradi te takrat šit^ke države. Obe sta hoteli imeti nanjo ve*1' nolitixni in srosoodarski vpliv. Kakšen interes ima danes Rusija na tem prostranem ozemliu ? Ne pogrešim mnogo, če trdil. da. hoče doseči predvsem In di i ski ocean, nato pa stisniti obroč okrog brit-sk?"-a indii^kesra imperija. Dovolj je še drn<r'h zamotanih okolnosti, a ker nimam n?mf>na, politizirati, hočem opisali deželo, predvsem njen ustroj, nieno kulturo- go-sp~>d.arstvo v preteklosti in sedanjosti.
Iran — nekoč mogočna Perzija, država silnega Kserksa in Darija, katere meje so sedale do Evrope in daleč na druge strani tnk-at poznanega sveta, je v presledkih v ti. rč"st;;ih skoroia popolnoma propadla. Samovoljne in nesposobne dina~tr'e, korupcije. slabo gospodarstvo in izrabljanje ob-l?iS' - ikov, predvsem pa brezbrižnost naroda so pripomogli k uničenju. Po svetovni vojni je dežela brez reda in discipline. Razna plemena so se vojskovala med seboj. penila in uničevala še to, kar je ostalo čvrstega. Angleži so se vedno boli vrinjali v državo brez g c« podarja in voditelja.
Mr. Joiepli Kennedy
Združene države ameriške so pošiljale v London vedno najboljše moči iz svojega diplomatskega kadra. To je kaj razumljivo. London je edino glavno mesto in Anglija edina država v Evropi, proti kateri je Amerika obdržala nekakšen čut manjvrednosti.
Ko je predsednik Roosevelt Izbral za poslanika v Londonu svojega prijatelja »Joe« Kennedya, moža, ki je pri svoji izvolitvi imel milijon dolarjev premoženja, obenem pa tudi moža, kl je v svoji mladosti prodajal grah in časopise po ulicah New Torka, so politični krogi v Washing-tonu na poseben način sprejeli to vest. Res je, da je minilo že mnogo časa, odkar je Kennedy prodajal po ulicah časopise in grah.
Pot podjetnega Kennedya se je hitro dvigala in v par vrsticah jo moremo opisati. Mister Kennedy je bil:
18 mesecev: bančni sodnik;
36 mesecev: bančni predsednik;
20 mesecev: direktor nekaterih ladjedelnic družbe »Bethelem Corporation«;
33 mesecev predsednik računskih uradov vseh kino podjetij v Ameriki;
5	mesecev: predsednik »Keith - Albee-Orpheum«;
6	tednov: posebni svetnik pri »First National Pictures«;
3 mesece: reorganlzator družbe »Radio Corporations« (R. b. A);
2 meseca in pol: posebni svetnik družbe »Paramount Pictures«;
14 mesecev in pol: predsednik zavarovalne komisije in borze.
Kakor vidimo, je bil poslanik Kennedy marsikaj in precej opravka je imel s filmom. Prodajati grah je vse nekaj drugega, kakor voditi veliko filmsko družbo. Toda s socialnega vidika je popolnoma vseeno, ali prodajaš grah in piščance ali pa filme in električno energijo.
Pripomniti je še treba, da je bil Ken-nedy vedno odkrit ln da je vsakemu povedal resnico v obraz. Tudi na dvoru v Londonu se Kennedy ni spremenil.
Vse je kazalo, da Roosevelt ni imel srečne roke pri izberi tn da je poverjena mu oaloga za bivšega prodajalca graha vsekakor nretežka.
Ztodilo pa se je ravno nasprotno. Cim ie Kennedy dospel v London, je takoj pridobil vse simpatije angleške družbe. Tako je v naikrajšem času postal liublj<*nec Anglije in sam kralj Jurij VI. ga Intimno Imenuje Joe.
Pridati moramo, da ie tu^i on takoi po Tit>odu vzlinhil otoško kraljestvo. Možno je, da je liubll Anglijo, še preden je prišel tja. Kmalu po svoji naselitvi v novem kraju ji je izkazal vse svotc simpatije. Je oče deveterih otrok, kar je razvidno iz mnogih slik. ki°r je vedno cela družina enajstih oseb. kl se vedno kdo ve zakaj smejejo Njesrova žena Je še mlada. Dva sinova sta študirala ekonomiio ln trero-vino v Ameriki: toda an^loflski poslanik ju ie brž pokMcal v AnsrlHo ter ju vpisal v ekonomsko in trgovsko šolo v Londonu, da donotnita svote Studile v angleškem jeziku. Njegovi hčerki Rose in Kathleen sta bili. čim sta dosegli predpisano starost, nr^sta^ipni na dvoru ln /npno ie. da je velika želja vseh ameriških deMet, biti enkrat v svojem žfvHw»ti predstavljena angleškemu kraliu in kraljici.
Kennedy Je bil vpisan kot »po poklicu kapitalist, po inklinaciji liberalec in sentimentalen po naravi«. Mož dela včasih do 16 ui dnevno, in čeprav Šteje 49 let. plava kot prvak, bliskovito jaha konja in večkrat pregaloplra London.
Navadno se izraža energično in včasih zelo poljudno. Seveda bi bil veleposlanik Kennedy, v časih ko je kraljica Viktorija prisilila lorda Derbya, najvišjo osebnost angleške aristokracije, ki je imel putiko, da ni smel po tedanji dvorski etiketi sesti, škandalizlral celo Anglijo. Toda danes angleški kralj imenuje bivšega prodajalca graha in kolporterja Joe ta visoka angleška družba vidi njegov prostaški govor samo ekspresiven ln slikovit.
Večkrat se je tudi zgodilo, da je Rooseveltov prijatelj ta ljubljenec kralja Jurija VL s svojimi izbranimi izrazi tako
Reza-kan vstopa na teheranskem kolodvoru v svoj vagon
Držaja sama je vložila ogromne kapitale v javna de:a. Vzemimo za primer železniško omrežje. Kjer so prej romale nepre-gVd .e verige karavan peč"snih in nesigur-Eiih velblodov, tečejo danes moderne železniške proge. Predvidena je bila prekoiran-ska železnica od pristanišča Bender-šaha ob Kaspijškem morju do Bender šahpura
Ko je prvi vlak privezil na teheranski kolodvor
Pozornost vsega sveta je osredotočena na krvavo tragedijo, kl se odigrava ob naj-vzhodnejšemu koncu Baltika. Majhen, miroljuben narod, ki mu je usoda namenila težko poslanstvo, da pred vrati sovjetske Rusije pomaga vzdržati bariero proti vdoru boljševizma v Evropo, se je po dolgotrajni, obupni borbi za zeleno mizo na lepem znašel pod bombardmanom nesorazmerne premoči.
V teh usodnih dneh bo čitatelje gotovo zanimala osebnost moža, ki mu je zaupana obramba finske republike. O vrhovnem poveljniku finske armade, maršalu Gustavu Mannerheimu, pravijo, da ga dičijo vse izbrane lastnosti pravega severnjaka. Zanimivo je, da ta veliki Finec ni finskega porekla, temveč izhaja iz neke ugledne Šved ske plemenltaške rodbine. Ko je bila Finska še sestavni del carske Rusije, je vsto-
pil v rusko armado. Kot mlad oficir se je udeležil rusko-japonske vojne in naglo napredoval. Leta 1913. je bil v Varšavi že poveljnik brigade, v teku svetovne vojne pa je kmalu postal poveljnik armadnega zbora. Izbruh boljševiške revolucije je pre-okrenll smer njegovega življenja. Revolucija ga je zatekla na rumunski fronti, od koder se je takoj vrnil v svojo domovino, kakor hitro so se začeli nemiri. Takrat je Nemčija poslala na Finsko celo divizijo vojakov pod poveljstvlm generala von der Goltza, češ, da hoče Fincem pomagati v osvobodilni borbi, ki so jo započeli. kakor hitro je začelo staro carstvo razpadati, v resnici pa si je Nemčija hotela s to intervencijo le zagotoviti nekatere strateške postojanke in odločilni vpliv v bodoči novi državi.
General Mannerheim je sprevidel te načrte ln je naglo zbral močan kader dobro-voljcev, ki so s pomočjo antantnih čet Finsko izvojevali Fincem. Dne 4. decembra 1917 je začasna vlada proglasila neodvisnost finskega naroda. Toda ruska rdeča armada je prodirala, v Finski sami so boljševiki razvili živahno revolucionarno propagando Vlada je že začela omahovati in razmišljati o predaji. Takrat je general Mannerheim v sporazumu z višiimi oficirji prešel z dobrovoljskimi oddelki v ofenzivo in napad rdeče armade odbil. Rdeča vojska, ki ji je poveljeval Trockl, je bila takrat že zavzela Helsinke, a Mannerheim jo je v znameniti bitki pri Tamperl. ki je trajala od 15. marca do 5. aprila 1918, premagal in pregnal. S to bitko se je samostojnost Finske šele prav začela.
Po enodušnl volji naroda je general Mannerheim prevzel vodstvo državnega krmila. Ko je prevzemal oblast, je rekel: »Jaz bom vladar, jaz nikoli ne bom diktator«. — Ko je spet zavladal mir in red, je general Mannerheim sam od sebe odložil oblast. Takrat so mu svečano nadeli naslov maršala. Za Fince je maršal Mannerheim pater patriae.
NA M1TMC1
Mitničar pregleduje na ljubljanskem kolodvoru trgovskemu potniku veuk kovčeg vzorcev. Potnik se prijavo smehlja, Mitničar:
»Cemu se smejete?«
Potnik: »Ker ste vi edini človek, ki se zanima za moje vzorce!«
UOBOK UtSM FAST1K
Vojni kurat pridiga svojim vojakom:
—	Poboljšajte se! Kaj naj rečem Bogu, ko me bo vprašal, kje da so ovce, ki mi jih je izročil v varstvo, drugega, ko to:
—	Moti4 se, o Gospod, rišem posel ovac, pasel sem samo — svinje.«.
Pred dnevi smo brali, da Rusija zbira na iransko-afganistanski meji večje količine čet. Kar se zdi trenutno važno za angleško časc-pisje, ni toliko finska tragedija, temveč bodočnost Rusije. Do kam pojdejo F.usi ? Kakšen je namen njihovih skrivnostnih manevrov? Katera bo njihova prihodnja operacija, ko pospravijo Finsko? Brzojavka iz Amsterdama, ki je povzročila precej ^ob!tosti v Londonu, potrjuje, da Rusija koncentrira svoje čete na irpnsko-afganistanski meji Gre torei za rdečo nevarnost v angleški Indiji, o kaleri se že dolgo govori. Še naibolj nemiren in skeptičen je »E ~enin<r Standard«, ki vprašuje: «Potem ko ie zar>rl Baltik in z okupacijo Petsama tudi Arktični ocean — kaj bo zdaj novega podvzel ruski generalisimus ?«
ob Perzijskem zalivu. Ta drzni, skoroda neizvedljivi načrt je bil v ino"emstvu sprejet zelo skeptično, da, vladalo je celo prepričanje, da do izgraditve ne bo nikdar prišlo. A danes ? Ne več načrti, gotova dejstva govorijo o žilavosti tega naroda.
Po letih vztrajnega in požrtvovalnega dela skoži žareče puščave, neprodirne pra-
j^uval najvišje dvorjanike, da so na mah pozabili svojo visoko službo.
Pred časom je dejal: »Ne vem, kje bomo končali, če bomo nadaljevali po začeti poti. Vsi vedo, da je ladja polna uši!« Drugič, ko ga je neki novinar vprašal, ali bi dovolil, imenovati se ekscelenca, je odgovoril: »Nimam navade. To se mi zdi čudno. Prav tako s kratkimi hlačami. O kratkih hlačah se bom izjavil takrat, ko bo potrebno. Medtem ne nasedajte bombastičnim vestem«. V Ameriki pa je nekemu drugemu novinarju, ki ga je vprašal, ali bi oblekel kratke svilene hlače odvrnil: »O ne! Sluga mister Kennedy jih ne bo nosil«.
Nedolgo temu se je njujorški časopis »Daily Mirror« pretrdo izrazil o veliki zaskrbljenosti dela ameriškega prebivalstva zaradi njegovega imenovanja: »On je vse prej, kakor diplomat. Kakšna irska rasa je to? Diplomatski poklic ne odpušča tistemu, ki hoče doseči pravico s tem, da govori vedno golo resnico. Angleži so bili leta nedosegljivi umetniki diplomacije. Za London je bil potreben poklicen diplomat, trezen in hladen, ki bi mislil samo ameriško za Američane in ne bi predstavljal Ameriko kot rešiteljico ali bolniško strežnico.«
čudno je to, da je bil avtor teh vrstic Anglež: novinar Boake Carter. Razumljivo, da je ta Anglež že delj časa živel v Ameriki! če bi bil on tostran Atlantskega oceana, bi bil gotovo pisal drugače. Pripomniti je treba, da je vsa zaskrbljenost ameriške publike, ki je nastopila za časa imenovanja poslanika Kennedya v Londonu, zaradi njegovega »neolikanega« vedenja, kaj kmalu minila. Zlonamerni članek »Daily Mirrrora« je bil samo pozen odmev.
Danes se v Ameriki priznava, da nekoliko grobe navade »Joeu« niso bile v na-potje za častno izvrševanje novega poklica. »Joe« je postal popularen tako v Ameriki, kakor v Angliji. Toda vzroki te dvojne popularnosti so kaj različni. V Angliji je popularen, ker je skoraj preveč znan anglofil, tako, da se govori, da je prej angleški poslanik pri Rooseveltu kakor pa poslanik Amerike v prestolnici Velike Britanije. V Ameriki pa je popularen zato, ker si je osvojil Anglijo, čeprav je ostal »yankee«, pravi stoodstotni »yankee«. — Američani so na to še posebno ponosnL
ŠPORT
No&omet za zeleno mizo
SNZ je organizirana
Včeraj so Mil v LjubljanS, Mariboru in Celjn ustanovni občni zbori novih nogometnih pod-zvez v Sloveniji
Ljubljana, 10. decembra
SNZ, naša prva samostojna športna zveza v duha nove ureditve športa v državi, je danes storila korak dalje za svojo notranjo ureditev. Kakor je bilo sklenjeno na ustanovnem občnem zboru, so bili danes v vseh Štirih bodočih sedežih podzvez ustanovni občni zbori novih nogometnih forumov, ki so povsod potekli v znamenju dobre volje in trdnih sklepov, da bodo slovenski nogometaši odslej še bolj strnili svoje vrste, klubi v svojih okoliših pa še z večjim elanom prijeli za delo. Najbolj razgiban je bil občni zbor nove mariborske podzveze, v Ljubljani pš se je opazilo, da razen ljubljanskih klubov na občni zbor z edino izjemo niso poslali svojih zastopnikov od nikoder % dežele, kar vsekakor kot uvod v novi čas našega nogometa ni najbolj dobro znamenje. V ostalem pa je treba še počakati, da se bo izvedelo, kaj je prav za prav krivo, da na tem občnem zborn v Ljubljani ni bila zastopana niti polovica včlanjenih klubov. — O poteku posameznih občnih zborov imamo naslednja poročila:
Z občnega zbora v LJubljani
Za predsednika je bil izvoljen Aleksander Friedrich (Reka)
Po sklepu ustanovnega občnega zbora SNZ je bil danes kakor v ostalih sedežih bodočih podzvez tudi v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze, in sicer v poslovnih prostorih SNZ v Beethovnovi ulici.
Občni zbor je z običajno potrebno zamudo otvorii delegat SNZ podpredsednik dr. Mirko Kuhelj, ki je uvodoma pozdravil zbrane delegate, nato pa je bil takoj izvoljen verifikacijski odbor, ki je v kratkem opravil svoje delo. Na občnem zboru je bilo izmed 26 klubov, ki spadajo v območje nove Ljubljanske nogometne podzveze. za stopanih vsega 12 klubov, med njimi od iz-venljubljanskih samo SK Virtus iz Duplice Značilno je, da na občni zbor torej ni poslalo delegatov 14 klubov te podzveze, mea njimi predvsem močni klubi z Jesenic in h. Kranja, iz česar se mora sklepati, da tem klubom bodisi ni za čim tesnejše delovanj* v okviru nove nogometne organizacije ali pa so za svojo odsotnost na tem važnem zborovanju imeli posebne razloge, o katerih bo morda še treba spregovoriti
Takoj nato je predsedujoči odredil voli tve izvršilnega odbora, pri katerih so bili po kratki razpravi, v katero je posegel v imenu svojega kluba, ki v predlagani listi ni bil zastopan, samo delegat SK Grafike, slednjič soglasno izvoljeni:
za predsednika Aleksander Friedrich (Reka), za podpredsednika Mirko Tozon (Ljubljana), za tajnika Fran Zorko (Mars), za blagajnika Stane Vojska (Jadran), za podsaveznega kapetana Jože Skrajnai (Hermes) ter za odbornike Ciril Trtnlk <M"ste), Ciril Fain (Svoboda). Ernst Petrin (M^dika) in Jože K'epec (Slavija).
Ker novo izvoljenih vodilnih funkcionarjev na občnem zboru ni bilo, je zborovanje tudi dalje vodil delegat zveze dr Kuhelj, ki je po končanih volitvah prešel na naslednjo točko dnevnega reda — na proračun. Občnemu zboru je bil predložen samo pregled izdatkov v višini 26.800 din. glede katerega so delegati na predlog g. Ceka (Ljubljana) sklenili naj se SNZ zaprosi, da pri ureditvi svojega finančnega poslovanja, ki je v tesni zvezi s financami včlanjenih pod/vez, po možnosti spremeni in najde kritje za proračun podzveze v odobrenem znesku.
Pri slučajnostih je bilo nato na predlog delegata SK Ljubljane g. Ceka sklenjeno v zvezi z zahtevo zastopnika Grafike, da bi moral ta klub vsekakor biti zastopan v podzveznem odboru, naj se upravni odbor SNZ zaprosi, da spremeni določbe § 8 pravil za podzveze, tako da bo za podzveze z nad 25 klubi namesto 4 določenih 8 odbor-niških mest. V nadaljnjem se je razpravljalo še o bodočem prvenstvenem tekmovanju, glede katerega so bile sprejete nekatere pobude posameznih klubov, dokončnih sklepov pa občni zbor ni mogel sprejeti. ker je nova razdelitev klubov v glavnem odv sna od tega. kako bo sestavljena nova slovenska nogometna liga. V zvezi o tem pa je bila vendar sprožena misel, naj bi se male skupine včlanienih klubov na Gorenjskem združile v večio skupino, ker bi tako imeta moštva več priložnosti za tekmovanja. H kraju se je govorilo še o potrebi organiziranja reprezentativnih tekem med posameznimi podzvezami. nazadnje pa poudarila nujna potreba, da mora novo ustanovljena nogometna podzveza takoj začeti poslovati.
Občni zbor je potekel v najlepši slogi ln je trajal vsega eno uro.
N* obšnem zbsra v Maribrru
Za oredsedn'ka ie b*l favolien mr. Maver (ISSK Maribor)
Maribor, 10. decembra.
S sklepom ustanovnega občnega zbora Slovenske nogometne zveze, ki je bil dne 26. novembra t. L v Ljubljani in na katerem so sklenili ustanovitev mariborske nogometne podzveze, je krenil mariborski
združijo za procvit in napredek slovenskega športa. Zatem sta bila izvoljena kot verifikatorja poverilnic gg. Maver in Fišer, ki sta ugotovila da so bili navzočnl delegati 10 klubov, in sicer SK Ptuja, SK Gra-djanskega i/ Cakovca, ISSK Maribora, SK Mislinja. SK Železničarja, SK Mure, SK Drave, SK Rapida. SK Slavije. SK Slovana Guštanja dočim Cakovački SK in SK Lendava nista bila zastopana. Predsednik g dr. K6stl 1e nato poudaril, da se volitve v odbor MNP vršijo po čistem proporcu. Zastopnik SK 2elezničarja g. Fišer je pred volitvami novega odbora v izčrpnih izvajanjih orisal dosedanje borbe obmejnih športnikov za lastni forum ter naposlea predaval naslednji odbor: mag. Maver (TSSK Maribor), predsednik. E. Jostl (SK Železničar) podpredsednik M^retič (SK 2eU tajnik Miheliak fISSK Maribor) II. tajnik. Amon (Rapidl blagajnik. Glavič (SK Zel.) podzvezin kappfan Dasko (SK Sla-viia* in Orbac rr*?«!K Maribor) odbornika. Predsednik g. dr. K«stl 1e v svrho medse-boinepa razpnvora m »vi dpi e trati klubov odredil odmor ki ie traial skoro ff»io uro Za stopniki ki"Hov. izmed katerih je imela skupina SK ^elezničaria večino, so si prizadevali. da bi sprav"? te^a al? oneca svo-ieva zastopnika v <v*v>«r. toda nn prizade* vanle *as+r>r»«'ka SK Mure e Peterke. ki le apeliral na sp<vrsrnm n' bila predložna nnfeona drupa lista tako da ie bil premog VMSoria nsnnslpH snertscno cnreiet. G Mi hp'i»V ie v rw*hr>rti hr<" i*»ncr<vn1ne
V smislu dnevnega reda se je nato obrav-
naval proračun MNP, Id določa 8.900 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri debati, v katero so posegli gg. dr. K6stl, Fišer in Jelenko iz Guštanja, so poudarili, da ima Mariborska nogometna podzveza svoje specialne naloge in potrebe, ki jim bo tra ba v polni meri ustreči Pri slučajnostih je pozdravil ustanovni občni zbor tajnik Olimpijskega odbora g. Bergant, ki je v imenu predsednika g. ravnatelja Krejčija poudaril, naj novi odbor dela v procvit slovenskega športa ob severni meji ter naj pn svojem delu odloži vse osebne, privatne iti klubske zadeve. G. Fišer se je zavzel zato, da dobi MNP čim več podpore, materialne in moralne s strani Slovenske nogometne zveze v Ljubljani, da bo mariborska nogometna podzveza ustrezala specialnim nalogam ob naši meji To misel so poudarjali tudi drugi govorniki zlasti g. Jelenko iz Guštanja. ki je apeliral na predsednika Slovenske nogometne zveze g. dr. K5stla. naj kot sin severne meje tudi gleda in podpira stremljenja in borbe slovenskega športnika na naši severni meji
Zatem se je vršila še razprava glede načrta ustanovitve vrhovne slovenske športne zveze. G. dr Kosti je navzočnim obrazložil, da so zadevna oripravlialna dela v teku in da bo v kratkem informativen sestanek vseh slovenskih športnih klubov, na katerem se bo podrobno razpravljalo o ustanovitvi slovenske vrhovne športne zveze. Občni zbor je trajal približno dve uri.
Občni zbor v Celjn
Predsednik celiske podzveze je
Štokelj (SK Celje)
Celje, 10. decembra.
V gostilni »Pri turški mački« v Celju je bil danes od 10.15 do 13.30 ustanovni občni zbor celjske nogometne podzveze. Občnega zbora, ki ga je vodil delegat Slovenske nogometne zveze g. Martelanc Iz Ljubljane, so se udeležili zastopniki Atle-tikov, SK Boruta, SK Celja, SK Hrastnika, SK Jugoslavije, SK Laškega, SK Olimpa in SK Štor. Manjkali so zastopniki SK Radeč. SK Krškega in SK Brežic.
Po poročilu g Martelanca je bil podsa vezni pravilnik odobren. Po dolgi in zelo živahni debati je bil izvoljen upravni odbor CNP. v katerem so naslednji gg.: predsednik Stokelj (SK Celje), podpredsednik Svetek (Olimp), tajnik Presinger 'Celje), blagajnik Veber (Olimp), podsavezni kapetan Stojkovič (Jugoslavija). odbornika Ske-lac (Store) in Salekar (Atletiki). Sklepanje o predlogu proračuna izdatkov je bilo poverjeno upravnemu odboru.
Predsednik g. Stokelj Je pozval vst športnike na delo za procvit celi skega tn slovenskega športa sploh. Po vzpodbudnih besedah g. Martelanca za splošno in uspešno spnr+no delo je bil ustanovni občni zboi zaključen.
NOGOMET NA TRAVNIKU
Mladinski nogometni turnir SK Marsa
Včeraj ves dan so štiri mladinska moštva odigrala zanimiv turnir, v katerem so zmagali Marsovci In prejeli glavno darilo prireditelja
Ljubljana, 10. decembra. Na igrišču Mladike so se danes ves dan borila štiri mladinska moštva (Marsa, Most, Mladike in Slavije) za dva Učna pokala, ki ju je za najboljši enajstoricl poklonil prireditelj - SK Mars Vse tekme so nudil«, dober nogomet saj so v vseh štirih moštvih nastopili tudi številni igralci prvih garnitur, ker so določila za turnir dopuščala nastop vsem Igralcem, ki le niso prekoračili 20 let starosti
Dopoldne sta se kot prvi par predstavila Mars : Slavi ja 5:0
Sprva sta bili obe moštvi enakovredni, proti koncu pa se je pokazala velika premoč Marsa ki Je prišla do izraza tudi v rezultatu Moštvo Marsa je pokazalo mnogo večio rutino In Je v teku igre popolnoma razbilo vrste Slavije ter ji z lahkoto nasulo kar pet golov. Druga dopoldanska tekma je bila
Moste : Mladika 7:0
Tudi ta tekma se je končala z zelo visoko zmago, in sicer Moščanov. Mladika je po*
še enkrat remis v Beogradu
Tudi povratna tekma med BSK in
Gradjanskim je ostala neodločena
z 1:1
Beograd, 10. decembra.
Za današnjo revaužno tekmo med obema vodilnima kluboma Jugoslavije, zagrebškim Gradjanskim in domaČim BSK, je v Beogradu vladalo ves teden izredno veliko zanimanje, zlasti zaradi tega, ker so pričakovali zmago domačega moštva, toda na igrišču BSK se kljub temu ni zbralo več kakor 5000 gledalcev. Vzrok temu je bilo hladno, pa tudi deževno vreme Kakor prva, tako se je tudi današnja tekma končala neodločeno z enakim rezultatom 1 : 1, tako da bo potrebna še tretja tekma, ki bo morala odločiti komu bo pripadel dragoceni pokal predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča.
V prvem polčasu je bila igra skoraj popolnoma odprta in tudi enakovredna, vendar so bili Zagrebčani bolj nevarni. Posrečilo se jim je tudi, da so prišli po Lešniku v vodstva V drugem polčasu pa je BSK uredil in povezal svoje vrste in Gra-
sport, oziroma športni pokret na naši se- djanskega skoraj potisnil v obramba Pn verni meji na nova pota, ki bodo gotovo tisk BSK je bil zmerom močnejši in napo-prinesla napredek in uspehe. Danes je bila sled ^ je Manoli posrečilo, da je izenačii ustanovljena mariborska nogometna pod- Goj je pa<iei po krivdi Glaserja, ki pa jb zveza sicer ne v tem obsegu, kakor so si bil pokrit Obe moštvi sta dali razmeroma
" dobro igro. Najboljši pri Beograjčanih je bil Nikolič, ki je bil zelo okreten, dočim je bil Valjarevič bolj živahen kakor nevaren. Pri Gradjanskem so se odlikovali Glaser, Suprina, Jazbinšek, W61fl in Ma-tekalo.
Tekmo je sodil g. Ivančič iz Budimpešte precej stroga
Hokej na travi
Zagreb, 10. decembra. Hokejsko moštvo tukajšnjega Marathona je te dni na gostovanju v Italiji V soboto so hokejisti Marathona igrali v Rimu a tretjim najboljšim italijanskim klubom in izgubili z 0 * 2. Danes je Marathon s svojim moštvom Igral v Ferrari, kjer je sicer izgubil, toda z najbolj tesnim in častnim
ga idejni očetje zamislili, vendar pa si obetajo športni »diplomati« ob naši severni meji z ustanovitvi io mariborske nogometne podzveze potreben razmah za močan in uspešen napredek. In tako ie končno prišlo do ustanovnega občnega zbora mariborske nogometne poteze, ki je bil danes dopoldne v prostorih Kino kavarne. Za danaSnie 7bnrnvanie ie vladalo v vseh spnrtnih krofih izredno ve«ko zanimanje :ln so h?U *hr.rovainl prostori nabito pojni Številnih defektov ter snortn'kov. ki um je tih «rrrn usoda slovenskega športa ob severni meli.	,
tT<rten«*-ni	*hnr Tr.oriVir.-Ve nn«0-
meW Tv^rvere ie ntvoril nre*«"*"iV Rlo-
ven-1-® nrx»r>Tne+ne	*	W £
uv^ma n^^Hi rfele^ate nrvrr.rn-mib
kli^v ter „r>eUro1 na
naj pokažejo svojo zrelost s tem, da se . rezultatom 1 : 2.
slala na to tekmo svojo prvo garnituro, U pa kljub temu nI bila kos odlično razpoloženim juniorjem tz Most Le dobremu vratarju in smoli moščanskega napada Sb mora Mladika zahvaliti, da katastrofa ni bila še večja
Popoldne sta v prvi tekmi nastopila dopoldanska premaganca in sicer
Mladika : Slavija 4:0 Obe moštvi sta se močno trudili za zmago, toda Mladika Je bila srečnejša in je nazadnje dobila tolažilno darila
Kot zadnja sta nastopila dopoldanska zmagovalca	— —
Mars s Moste 6:4
Po zelo zanimivi in razburljivi igri je moštvo prireditelja SK Marsa spravilo zmago in dobilo tudi glavno darila Obe enajstoricl sta zaigrali prav dobro, toda končna zmaga je zasluženo pripadla boljšemu.
Drugi poraz Rapida v Zagrebu
HaSk : Rapid (BukareSta) 2:0 (1:0)
Zagreb, 10. decembra.
Zelo slaba igra bukareštanskega Rapida, s katero se je v petek predstavil v tekmi proti Gradjanskemu. je bila zelo slaba reklama za današnji drugi nastop gostov proti Hašku in zato se je na igrišču zbralo komaj okoli 1000 gledalcev Gostje tudi danes niso mogli opravičiti svojega slovesa in 'o gladko izgubili, vsekakor še zmerom ne tako, kakor bi bili, če bi bil HaSk kakor bi bilo treba.
Fnalstorica Rapida je bila danes prav za prav še s'abša kakor v petek. Izmed vse ensistorice se ni nihče izkazal razen morda vratarja. Moštvo je zapustilo zelo žalosten vtis in je zelo slabo reprezentiralo moč romunskega nogometa. Njegova igra je bila skorajda primitivna in brez vsa-l^^crg si s tem s«
2al tudi domača enalstorlca, ki Je bila ves čas v premoči, ni bila v posebni formi. Ce bi bil Haškov napad nekoliko bolj priseben in odločen, bi bil najmanj lahko podvojil ali potrojil število zabitih golov. V enaistorici sta se kaj slabo uvedli tudi obe novi pridobitvi Salipur in Lovrič. Vsa tekma je bila glede na vse gornje na zelo šibkem nivoju.
Gola sta zabita Lovrič v 40. min. prvega polčasa. Hitrec pa v 8. min. no odmoru.
Tekmo je sodil dobro g Matančič.
Ostale nogometne tekme
Beograd: Reprezentanca delavcev : reprezentanca dijakov 3 : 3.
Ankara: V soboto: Jugoslavija (Beograd) : Muhafis Ciči 3 : 2 (2 : 2), v nedeljo Jugoslavija : Genzler 3 : 2. Dve lepi zmagi beograjske Jugoslavije v turški prestolnici
Rim: Državno prvenstvo (XI. kolo): Lazio : Napoli 2 : 0, Bologna : Juventus 1 : 0, Bari : Modena 1 : 0, Milano : Li-guria 1 : 1, Torino : Triestina 3 : 1, No-vara : Venezia 2 : 0, Genova : Ambro-siana 2 :2, Fic —>tina : Roma 1 : 0. V vodstvu je Bologna s 16 točkami, ki ji sledita Ambrosiana in Lazio s 15 odn. 14 točkami
Table-tenis med akademiki
Včeraj so v Ljubljani odigrali tekme za akademsko državno prvenstvo — Med 30 tekmovalci je postal državni prvak 2arko Dolinar (HaSk, Zagreb), med damami pa Nada PustoslesnSkova (JNAD Jugoslavija)
Ljubljana, 10. decembra.
Današnja prireditev table-tenistov, ki je tekla ves dan v telovadnici drž. učiteljišča, je s športnega vidika popolnoma uspela. Nastopilo je vsega skupaj 26 tekmovalcev in 3 tekmovalke, med katerimi so bili skoraj vsi najboljši jugoslovenski igralci Organizator tekmovanja »Akademski športni klub« iz Ljubljane, je pogrešil toliko, da je za mesto tekmovanja določil telovadnico učiteljišča, ki se je izkazala za tako prireditev dosti premajhna, razen tega pa ni preskrbel za boljšo razsvetljavo, ki je zelo motila igralce. Za tekmovanje je vladalo tudi med neakademiki veliko zanimanje in je bila dvorana, od začetka do konca, lahko rečemo, prenatrpana. V damski konkurenci so nastopile samo tri kandidatke za naslov drž. prvakinje. Naslov si je popolnoma zasluženo svojila Pustoslemškova od JNAD Jugoslavije, dočim je v konkurenci gospodov zmagal pričakovano in z veliko premočjo Dolinar Žarka v doublu gospodov par Merksamer in Dolinar Boris In v mixed doublu par Pustoslemškova in Me-dvel
TEHNIČNI REZULTATI:
Slngle gospodov: Cetrtfinale: Dolinar Žarko (Hašk) : Scagnetti (Jaso) 2 : 0, Dolinar Boris (Hašk) : Krečič (ASK) 2 : 1, Heksner (Hašk) : Lazar (Jaso) 2 : 0, Merksamer (Hašk) : Djinovski (JASO) 2 : 0.
Polfinale: Dolinar Žarko : Dolinar Boris 2 : 1 (16 : 21, 21 : 13, 21 : 15), Heksner :
Merksamer 2 : 1 (21 : 14, 18 : 21, 24 : 22).
Finale: Dolinar Žarko : Heksner S : • 21 : 15, 21 : 16).
Double gospodov (8 parov): Polfinale:
Strojnik in Krečič (ASK) : Dolinar 2arko in Heksner (Hašk) 2 :1 (15 : 21, 21 : 18, 21 : 19), Dolinar Boris In Merksamer (Hašk) : Djinovski in Scagnetti (JASO) 2 : 0 (21 : 18, 21 : 18).
Finale: Dolinar Boris in Merksamer : Strojnik Aljoša in Krečič 3 : 0 (21 : 18, 21 s 16).
Moštva gospodov (6 moštev): ASK (Strojnik A-. Lakner, Strumbel) : JNAD Jugoslavija (Medved, Jerman, Lavrenčič) 5:1; JASO (Zink, Kosmina, Scagnetti) : Zagreb II. (Merksamer, Dolinar B. Malec) 2 : (k Zagreb L (Dolinar Z., Heksner, Širok) : ASK 5 : 4. (Igra Strojnik : Dolinar Z. 2 : 0 — 21 : 19, 21 : 19, !); Ljubljana I. (Lazar, Djinovski, Krečič) : Zagreb II. 5 : 3.
Finale: Zagreb L : Ljubljana L 5 : Z.
Single (damski): Pustoslemškova (JNAD Jugoslavija : Virantova (JNAD Jugoslavija)) 2:0 (21 : 16, 21 : 16); Pustoslemškova : Barletova (ASK) 2 : 0 (21 : 11, 21 : 16).
Mixed double: Semifinale: Pustoslemškova in Medved (JNAD Jugoslavija) : Virantova in Lavrenčič (JNAD Jugoslavija) 2 : 0.
Finale: Pustoslemškova in Medved (JNAD Jugoslavija) : Barletova (ASK) 2 : 0 (21 : 11, 21 : 16).
Prevoz sezonskih delavcev urejen
Do božiča se vrnejo vsi sezone!
Murska Sobota, 10. decembra. Ko so se vračali prvi transporti sezonskih delavcev v Prekmurje, je bilo včasih prav neprijetno, da na kolodvoru v Murski Soboti niso mogli dobiti primernih prometnih sredstev za prevoz na domove. Poročali smo, da je prevoz s tovornim avtomobilom zahteval smrtno žrtev mladega mehanika iz Murske Sobote. Poštna uprava je takoj uvidela potrebo, da prepusti svoj poštni avtobus tudi za izredne vožnje pod nastopnimi pogoji:
Za posebno vožnjo je potrebnih najmanj 20 potnikov. Po ministrskem odloku imajo sezonski delavci pri povratku na poštnih avtobusih v Prekmurju polovično voznino.
Ker je strogo prepovedano prevažati potnike s tovornimi avtomobili, je ta odlok za sezonske delavce velikega pomena. Zve-
za kmetijskih delavcev je zdaj organizirala vse transporte na ta način, da delavci ki pridejo v Mursko Soboto ponoči, prenoče v Delavskem domu, nato pa jib zjutraj poštni avtomobili z rednimi in izrednimi vožnjami prepeljejo na njihove domove. Ker imajo delavci ogromno prtljage, jo vozijo za poštnimi avtobusi s tovornimi avtomobili pod istimi pogoji kakor poštna uprava. Ker je prevoz potnikov po pravilniku o poštnem avtomobilskem prometu ponoči zabranjen, Je Zveza kmetijskih delavcev podvzela korake, da bodo odslej vsi transporti prihajali podnevi. Ta teden se je vrnilo iz Nemčije s tremi transporti okrog 1000 delavcev, prihodnji teden pa se jih bo menda dvakrat toliko. Upajo, da bodo do božiča vsi delavci doma.
Dva razpečevalca tihotapskega blaga pod ključem
Višnja gora, 10. dec
Poročali smo že, da so na Peščeniku blizu Višnje gore aretirali nekega sumljivca, ki je hotel pobegniti, ko ga je orožniški komandir g. Mlinarič legitimiral. Izkazalo se je da je dobil v roke že dolgo iskanega tihotapca Toneta Pestotnika iz Tuhinjske doline Ker je g komandir dobil ob aretaciji hude poškodbe pri padcu po strmem bregu in mora ležati, se je na tukajšnji orožniški postaji zglasil vodnik litijskega orožniškega voda g. Juro Mavračič, ki je zaslišal aretiranca in dal potrebna navodila za preiskavo.
Pri Pestotniku so našli saharin, vžigalnike in revolver. O revolverju trdi Tone Pestotnik, da ga je kupil nekje na Dolenjskem kjer je zadnje dneve razpečaval saharin in kresilnike Oblastva domnevajo, da je tudi kolo, na katerem se je peljal Pestotn:k usodnega dne, sumljivega izvora. Zdaj se vrši preiskave kako je prišlo kolo v Pestotnikovo last. Kolesar n;ma za kolo nobene legitimacije, kakor to velevajo predpisi
Naši vrli orožniki so omenjenega dne dobili v roke še enega ptička. V zased: na Peščeniku so pričakovali prav za prav hlapca Grel j a, ki ga oblastva iščejo zaradi več zadev. V trenotku, ko bi moral priti tam mimo Grelj, ki se je klatil tedaj po okolišu.pod napačnim imenom, pa je prišel mimo gori omenjeni Pestotnik. Nekaj časa nato, ko so bili odpeljali Pestotnika v sodne zapore, pa je prišel mimo tudi Grelj in patrulja mu je napovedala aretacijo. Tudi pri Grelju so našli sumljive vžigalnike.
Nov grob
V ormoški bolnišnici je preminila učiteljica gdč. Olga šijančeva. Pogreb pre-rano umrle bo v torek ob pol 15. iz mrtvašnice ormoške bolnišnice na tamkajšnjo pokopališče. Rajnki blag spomin, žalujočim na£e iskreno sožal je!
G. ban v torek 12. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo Službeno odsoten.
Ponedeljek, 1L decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Venček veselih napevov (plošče). — 12: Zakaj vesel, U ne peli (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo mladostne dobe: Zdravo spolno življenje (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Blaž Potočnik: Ob 1401etnld rojstva (msgr. Viktor Steska). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zveza Slovenije z morjem (g. Viktor Piroat). — 19.40: Objave. — 19.50: Več manire brez zamere (g. Franc Govekar). — 20: Mojstri harmonike (plošče). — 20.30: Koncert radijskega orkestra-solist prof. Cenda šedlbauer (čelo). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Citraški dueti (gg. V. Skok in A. Kosi).
Beograd 17.45: Narodna glasba. — 18.20-VeUki orkester. — 19.40: Slovenske narodne pesmi. — 20.15: Dramski večer. — 21.50: Verdijeva komorna glasba. — 22-20: Godba za ples. — Zagreb 17.45: Klavirski koncert — 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Domači skladatelji — 21.15: Lahka glasba. — Sofija 18.15: Bolgarske pesmi — 19: Mali orkester. — 19.30: Plošče — 20: Simfonični koncert — 21.30: Godba za ples. — Dunaj 16: Vesela muzika. — 18: Orkester in solisti — 20.15: Konoert po željah. — 22.30: Lahka godba in ples.
—	Berlin 20.15: Pester spored. — 22.30: Koncert sol stov. — 23: Veliki orkester.
—	24.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Godba za ples. — 20.30: Mali orkester. — 21: Simfonični koncert — 22.50; Plošče
—	23.15: Ples.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Po kratkem trpljenju nas je za vedno zapustila, iztrgana iz sredine polnega življenje naša ljuba hčerka oziroma sestre gospodična
Olga šijanec
učiteljica
Pogreb se bo vršil v torek 12. decembra ob pol 3. uri popoldne lz mrtvašnice ormoške bolnišnice na ormoško pokopališče.
ORMOŽ—MARIBOR, dne 10. decembra 1939.
LUDOVIK ŠIJANEC, oče; NATALIJA APIH roj. SIJANEC, sestra; BORIS in DR. MILAN 8IJANEC, brata — ter ostalo sorodstvo.
Velik zbor za žensko enakopravnost
Zastopnice vseh slojev so zahtevale žensko volilno pravico
Ljubljana, 10. decembra
Delavska zbornica je bila danes dopoldne nabito polna. K zborovanju za žensko več ino pravco °o prihitele neštete ženske od blizu in daleč, prišli so pa tudi moški, ki se solidarizirajo z zahtevo žensk po poliitčni enakopravnost-. V posebno ve-P kem števMu pa se je zborovanja udeležila naša mladina ženska in moška.
Ob 10. uri je zborovanje otvorila predsednica ljubljanske sekcije JŽZ ga. Mira Engelmanova s poudarkom, da ni to prvič v naši zgodovini, ko je slovenska žena zahtevala. pol't'čno enakopravnost z moškvm. Leta 1902. so b le slovenske učiteljice tiste, ki so zahtevale žensko volilno pravico in kmalu se jam je v tej zahtevi pridružilo tudi Splošno žensko društvo v Ljubljani. V letih 1927. do i935. so naše žene znova brezuspešno ponavljale svoje ziahteve. čas je potekal, nalagal ženi zmerom nova bremena, jo vzgajal 'n uspec?abljal za nove naloge in tako se danes slovanska ženska pridružuie ženskam vse Jugoslavije, ker noče biti prezrta zdaj. ko se donaša^o novi zakoni saj predobro ve, da ie v jaraem življenju narodu prav tako potrebna kakor moški.
O vprašanju, zakaj zahtevajo žene politično enakopravnost, je razpravliala govornica ga. Angela Vodetova. Odgovor na postavljeno vpra&inie je lahek. Človek som kakor moški. Postavil' so me v ž4v-Ijenie, da delam m trpim kakor moški.
žensko delo je skoraj povsod slabše plačano in ob času krize mora ženska prva na cesto. Razumljivo je torei. da prihajajo ženske do s-K.znanja. da bi Vrlo najbrž če bi imele na odločujočih me-st'h svo^e zrsto~n'ce. k' bi -skrbele, da ni ženska delovna moj neorestano zaro-tav-l;eha. Kamorkoli pogledamo v tivljenie pov rod se nam kaže ista slika o žensk'h r-^Vtfjpih in o nieni sposovnosti. Povsod lahko žena z uspehom nadomešča moSke-ga. Nasprotniki ženske enakopravnosti radi trde. da je politika drugačne vrste javno dol o, Ir' n: kakor ni za žensko. V resnici pa zadevajo naloge, ki jih opravljajo pol't'ki, prav tako ženske kakor moški. To, kar zahtevaio žene ie sodelovanje v sam°up"?vn'h in zakonodajnih zastopstvih, v obalni in v parlamentu. Gotovo bi ženska marsikaj drugače ukrenila, kakor je zčai. Državnega proračuna bi nabrže nikoli ne uravnovešala z redukcijo dok'lad za dn žrne. O pomenu družine za narod n? bi samo govorila. marveč bi tudi dejansko poskrbela za n'eno blaginjo. Zlasti b' na morala žena sodelovati v socialni politiki.
Na ugovor, da je ženska nesposobna za pcllfčno celo. je govornica odgovorila z vprašanjem: Kam je spravila svet politika moških? Stojimo na robu propada. Vse, kar je kdaj ustvaril človeški razum stoji v s užhi razdiranja. Na ugovor, da ženske niso zrele za politično življenje, se govornica sprašuje, ali so zanj sposobni tudi vsi moški. Ali bodo ženske samo-
stojno volile? Sprašujejo drugi. Odgovor: Kako pa so vohli moški? Zato zahtevajo ženske take zakone, ki nas bodo vzgajali k samostojnosti in nam samostojnost tu- j di omogočili.
Na ugovor, da ženske ne vodi razum, marveč čustvo, in da ji zato manjka objekt vnost, ugotavlja govornica da bi bilo treba zanesti tudi v politiko več humanosti. Tedaj bi namesto dragih parad in banketov' z dontčimi govoricami ustanavljali zavetišča za otroke in domove za stare ljudi ...
Tudi ugovor, da ženska ni vojak, danes ne drži več. Saj prav zdajšne vojne kažejo, da danes ni fronte in zaledja, marveč je bojišče vsa dežela, ki pride v bojni me-tež. če bi imela ženeta odločati, bi gotovo ne žrtvovala s tako brezdušnim ci-n zrnom milijone človeških življenj.
Kaj zahtevamo ? ženska zahteva volilno pravico za to, da bi pomagala soureja-ti življenje naroda na podlagi prave demokracije. žena naj ima pravico, da je voljena in da sama voli. ženska zahteva volilno pravico v vsa samoupravna n zakonodajna telesa, da more tako tudi ona odločati o svojem življenju, o svojih potrebah in težnjah, o svoji usodi. To pa je prvi pogoj za enakopravnost!
Kot drugi govornik je nastopil univ. profesor g. dr. Bor s Furlan. »človeški odnosi«, je izvajal med drugim govornik, slone na osnovi sodelovanja ali izkoriščanja. Sodeloval,"e pomeni pot pravice, enakosti, pot dobrega izkoriščanje pa je pot neenakosti, kriv ce, je pot sile. Politična pravica žensk sploh ne bi smela biti predmet govora, ker ji gredo same po sebi. Borba za politične pravice žensk pomeni borbo za demokracijo, za svobodo in enakost.
V	imenu ntelektualk je govo iia za žensko volilno pravico ga. dr. Grosnianova, ki je naglasila, da je zahteva žensk po volilni pravici obenem zahteva po splošni pravni enakosti.
V	imenu kmečkih 'n delavskih žena sta se izrekli za žensko volilno pravico ga. j Ivanka Dovčeva in ga. Angela Dovee»a.
Zahteve po ženski volilni pravici so j zr»?sle nadalje po svoji zastopnici gdč. j
se je vršil 15. decembra 1918 v Mestnem domu, je bil za predsednika izvoljen Ivan Deržič, za podp.edsedn ka pa Franc Si-mončič in Valentin Poženel. V novih razmerah se je organizacija živahno razvijala. leta 1919, pa se je na prvem kqngresu vseh narodnih železničarskih organizacij Jugoslav je pridružila novemu Združenju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, ki so mu s-ovenski železničarji prinesli tudi jugoslovensko ime. Svoj govor je Drago Outrata zaključil z zaobljubo, da bo združenje tud v bodoče služilo enemu samemu cilju: blagostanju železničarskega stanu in blagru domovine.
Govor so zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem, nato pa so pozdravili skupščino še zastopnik prometne«" mHV stra d rektor inž. Kavčič, predsednik ljubljanske sekcije JUU Kumelj, zastopjik ze-lezničarskih gospodarskih in kulturnih organizacij inž. Zelenko in zastopnik generalnega direktorja, njegov pomočnik Joj č. Ko je bilo svečano zborovanje zaključeno, je predsednik inž. Roglič otvoril izredno skupščino oblastne uprave. Prisotnih je
bilo 45 delegatov, ki so zastopali 22 po-družn c s 3245 člani. Na predlog člana oblastne upiave t ranceta Sov.eta je bilo prvemu predsedniku zveze Ivanu Hochrniil-ierju soglasno priznano častno članstvo in slavljencu je bila v znak priznanja in zahvale izročena dragocena spominska knjiga. delo tov. Jcžeta Vokača iz Mar:bo.a s prigodnim sonetom člana organ zacije in pesnika Mirka Kraglja. Tov. Hochmiiller se je ginjen zahvaljeval za počastitev, hkratu pa se je spominjal težkoč, ki jih je organizaci.a doživljala v prvi letih svojega obstanka. Po zborovanju so se delega-t in gosti zbrali k skupnemu kosilu pri katerem sta za dobro razpoloženje skrbela orkester in pevski zbor »Sloge«, a n i manj dobrote, ki so jih servira.e gojenke železnčarskega gospod njskega tečaja. Viharnega odobravanja je bilo deležno par pesmi, ki jih je zbor izvajal pod vodstvom svojega prvega pevovodje. načelnika Fra-nja Podbregarja. V celoti je jubilejno zborovanje železničarjev doseglo prav lep uspeh.
ProtMraginjski zbor Celju
Draginji naj se postavi meja in plače naj se primerno zvišajo
Celje. 10. decembra
Danes dopoldne je bilo v nabito poln. veliki dvorani Narodnega doma v Celju protidraginjsko zborovanje, ki so ga priredile vse svobodne stiokovne organizacije delavcev in nameščencev. Udeležba je bila zredno velika. Navzočni so bili tudi številni državni in samoupravni nameščenci in upokojenci.
Zbor je vodil g. Rudolf Pibrovc. G. Josip Golmajer iz Ljubljane .je poročal o naraščajoči draginj' in , nameščencih, g. Jožko Jurač iz Celja o delavskih plačah in eksistenčnem mlnlmu g. Jakob Vouopivec iz Celja o potih delavcev in nameščencev do izboljšanja njihovega gospodarskega položaja. Govoin ki so prikazali izreano težavni položaj delavstva in nameščenstva zaradi naraščajoče draginje, zaradi česar so terjali takojšnje ukrepe proti draginji primerno povišanje mezd in plač.
_______ _	_	G. Josip Petejan iz Maribora je stvarno
Niki Tauferjevi tudi akademičarlte in po j utemeljil naslednjo resolucijo, ki je bila
zastopnici ge. Likarjevi Zveza gospodinj
Po govo-ih, k so biii zaradi burnega pritrjevanja večkrat prekinjeni, je preči-tala predsednica ga. Engelmanova resolucijo. ki naj bo z današnjega zborovanja poslana predsedniku vlade in v kateri ženske zahtevajo splošno, enako žensko volilno pravico s tajnim glasovanjem.
JŽZ je obvest la o akciji za žensko volilno pravico vse stranke in so doslej poslali izjavo solidarnosti: Jugoslovenska nacionalna stranka, Socialistična stranka Jugoslavije, Zveza delovnega ljudstva. Slo-
sprejeta soglasno:
»Cene najvažnejših življenjskih potrebščin so občutno narasle, tako da resno ogražajo življenjski obstoj delovnega ljudstva. Zaslužek, ki že doslej ni zadoščal za dostojno prež vi janje delavca in nameščenca. posebno ne onega z družino, je ostal v pretežni večini isti in se ni pri agodil na uovo nastalemu položaju. Piotid aginjski ukrepi n so pokazali nikakega pozitivnega uspeha. Vsem je sicer razumljivo, ako cene kolonalnemu blagu naraščajo, nikakor pa ni upravičeno nerazumljivo nara-
venska kmečko-delavska stranka. Zveza i ščanje cen našim domačim pridelkom
slovenskih kmetov- s sedežem v Ljubljani, Akademsk slovenski klub in drugi.
Zborovanje, ki je izzvenelo v pravo manifestacijo za žensko volil-o pravico, je bilo zaključeno malo prei dvanajsto uro.
Mlkj naših železničarjev
Slavnostna skupščina v dvorani Sloge je bila lepa manifestacija narodne in stanovske zavesti
Ljubljana. 10. decembra
V lepo okrašeni dvorani kina Sloge so se c.opoldne zbrali naši nacionalni železni-čaiji k redkemu slavju: da proslave 30 letnico, odkar je bila v Trstu ustanovljena Zveza jugoslovanskih železn čarjev, temeljni kair.su sedanje oblastne uprave Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani. Razen delegatov in članstva, ki je v velikem številu prihitelo z vsega področja naše železn šk e direkcije, so zborovanju prisostvovali tudi direktor železniške uprave inž. Kavčič kot zastopnik prometnega ministra, zastopnik generalnega direktorja državnih železnic, njegov pomočnik nž. Mi-hajlo Jojlč, zastopnik banske uprave dr. Logar, zastopnik predsednika mestne občine mestni svetnik Lukič. zastopnik komandanta divizje, poveljnik 40. pešpolka polkovnik Vladovič, zastopnik škofa univ. prof. dr. Snoj in predstavniki številnih stanovskih, socialnih, gospodarskh in kulturnih organizacij, med njimi tudi predsednik JBL ravnatelj Pustoslemšek.
Zborovanje je otvoril predsednik oblastnega odbora inž. Stanislav Rogl č, ki je toplo pozdravil zbrane goste in delegate, nato pa je orkester »Sloge« zaigral državno himno. Med živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H., nato pa še pozdravna prometnemu ministru inž Bešliču. Predsedstvo je prejelo lepo vrsto pozdravov in čest tk z vseh koncev države, a med drugimi je čestital tudi stari borec za že-lezničarske pravice, načelnik Ivan Deržič. Pcz-drave centralne uprave je ljubljanskim tovarišem sporočil Inž. Radulovič, v imenu posameznih oblastnih odborov pa so jim izrekli čest:tke Jankovič iz Beograda. Bosner iz Zagreba. Dujevič iz Subot ce, inž. Golubovič iz Sarajeva, Antič iz Splita, ki je slovenskim železničarjem prinesel hkratu pozdrave jugoslovenskih mornarjev z Jadrana, in Bakič zastopnik Lige slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev in brodarjev, v kateri so poleg Jugcslovenov organiziran: še Bolgari, Čehi in Poljaki.
Sledil je slavnostni govor g. Draga Ou-trate. V globoko zamišljenih izvajanjih je očrtal dobo od leta 1909., ko je bila v Trstu po vzgledu severnih bratov Čehov in Poljakov ustanovljena Zveza jugoslovanskih železničarjev kot nujna konse-kvenca prve slovenske Narodne delavske organizacije. Bila je prva strokovna organizacija v območju bivše avstroogrske mornarhre, ki si je že z imenom samim nadela izraz to jugoslovensko obeležje. Prvi predsednik zveze je bil tovariš Ivan Hochmttller, podpredsednika pa Ivan Škerjanc in J«r'n Gulič. Takoj prihodnje leto je vznknil »Narodn' delavec«, skupno gla-
silo Narodno delavske organ zacije m Zveze jugoslovanskih železn čarjev. Takoj v prvem letu je zveza štela 11 podružnic: Gorica Kanal, Sežana, Dutovlje. Rihem-berk Herpelje—Kozina, Kranj, Maribor. Jesenice, Buzet in Opčina. Februarja leta 1911. je izšla prva številka strokovnega glasila »Jugoslovansk. železničar«. Kljub težkočam je zveza stalno napredovala in o priliki tretjega rednega občnega zbora 9. marca 1913. je štela že 2300 rednih čla nov in 26 podružnic, posejanih po vsej slovenski zemlji od špilja do Trsta in po vsej Istri. Svetovna vojna je za nekaj časa pre-k nila delovanje, po prevratu — že februarja 1918 je svoj sedež prenesla v Ljubljano — pa se je začela nova doba njenega procvita in razmaha. Kako so strahote svetovne vojne v pozitivnem smi-
slu vplivale na narodno zavest jugosloven skega železničarja, najbolj nazorno priča da je članstvo v zadnjem letu vojne nara- t slo od 2260 na 3215. Na občnem zboru, ki i izplača vsem nameščencem 13. plača, od-
1.	Oblastva naj nujno ukrenejo potrebno da se prepreči prekomerni porast cen življenjsk m potrebščinam. 8 sLogimi kazenskimi odredbami naj preprečijo vsako špekulacijo.
2.	Najp-ej naj se nujno prilagodijo vsi zaslužki delavcev in nameščencev potrebnemu eksistenčnemu minimu in zdaj nastalim draginjskim razmeram. Zaradi tega naj se zdajšne mesečne in ostale plače zvišajo: plače do 1.000 din za 30%, do 2000 din za 25%, do 3000 din za 20% in nad 3000 din za 15%.
3.	Po ured tvi plač naj se zaslužki nadalje regulirajo z draginjskimi dokladami
na ta način, da se ustanovi premična skala draginjskih doklad, ki naj se ravna po cenah življenjskih potrebščin. Ta skala naj se določ z indeksom potrošnje življenjskih potrebščin, ki ga naj izdelajo zastopni-k' delodajalskih ln delojema^kih organizacij s sodelovanjem oblastev.
4.	G. ban naj določi minimalne plače tud za privatne nameščence, ker je dokazano, da velik del nameščencev še ni dosegel minimalnih mezd ki bi ustrezale njihovemu socialnemu in gospodarskemu položaju.
5 Protidraginjskim odborom naj se da zvrševalna moč in naj jih sestavljajo samo zastopniki konsumentov. med katerimi naj bodo tudi zastopniki svobodn b strokovnih organizacij, ker bodo samo taki odbori lahko Izvrševali svojo nalogo v splošni blagor.
6.	Vsem delodajalsk'm skupinam naj se čimprej predloži zahteva po začetku pogajanj za sklemtev kolektivnih pogodb.
7.	Za božič ali pa za novo leto naj se
NAGRADNA KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. vremenokaz, 8. kos pohištva, 9 junak iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. 10. spolnik v španščini, 12. stara oblika za nego. 13. predlog, 14. kar ni laž, 16 oblika glagola čuti. 17. zasužnjena zemlja. 18 dvojica. 19. brez družbe. 21. on v nemščini. 22. ne črn ne bel, 23. oblika pomožnega glagola. 24. krajan, sonarodnjak, 26. napaka, abnormalnost
Navpično: 1. dragulj. 2. termin, 3. dobro ali slabo znamenje (latinsko), 4. pokrajina v Jugoslaviji, 5. državna uprava. 8. oblika samostalnika tla, 7. glavno mesto Estonske. 11. zdravnik v srbohrvaščini. 13. nasorotje od znotraj. 15. beduineko tržišče v Mezopotamiji. 16. tok stvari. 18. vrsta so-čivja, 20. sveto mesto muslimanov, 24. po-lumer, 25. oziralnl zaimek.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: megaloman, Ezav, dira, tod, som, op. sel, ne, vavek. Ime. oko. Jeruzalem, Ado, Ema, ino + rodi, okan. Rače, tul, Ren, as, meh, ni, cekar, Arad, doma.
Navpično: Metohija. Ezop, gad. av. od, mis, Aron, namenoma,, veroval, koledar, medikus, kemičen, on, or, Otava, enica, ček, med, had, ca, ro.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb naklonil Bogdanu Šestanu, dija- j Ivanka Kapusova, Ljubljana, Smartin-ku v Kustošiji, Aleksandrova 95. Troje ! ska 12, in Ivan Antolovič, železniški
nosno dvojna plača kot delna odškodn na za razliko še nepovišanih plač za preteklo četrtletje.
8. Tudi vsem občinskim, banovinskim in državnim nameščencem in upokojencem naj se povišajo prejemki v sorazmerju z rastočo drag njo.
9.	Spričo izrednega položaja naj oblastva omogočijo svobodnim strokovnim organizacijam delavcev in nameščencev v njihov.h p. izadevanjih za izboljšanje gospodarskega n socia nega položaja širokih delavskih in namščenskih mn-žic polno svobodo in naj jih pri tem važnem delu tudi vsestransko podpro.
10.	Obvezno zavarovanje trgovsk;h so-trudnikov vseh kategorij pri Pckojn n-skem za/odu za nameščence v Ljubljani na,] se izvrši že 1. januarja 1. 1940.
11.	čimprej naj se razpišejo volitve v vst delavske m namežčenske ustanove.
12.	Ta resolucija naj se takoj dostavi centralam vseh svobodnih strokovn h organizacij in odločujočim oblastvom.
Ob zaključku je še bilo na predlog g. Viktorja Fiica kot zastopnika Narodne stiokovne zveze sk enjeno, da bo vnešena v resolucijo še zahteva glede povišanja podpor brezposelnim.
Akademija na ženskem liceju
Ljubljana. 10 dec.
V soboto popoldne so priredile učenke ženskega iiceja prisrčno ak d.mijo v korist božičnice za ubožne učenke zav:da. Akademija je bila tem bolj prisrčra. ker so posamezne točke programa sest i vile učenke same Poizkusile so sa v k atk h prizor h iz šolskega življenja, ki so se iim prav lepo posrečiii. Gledalci, ki jih je bila polna telovadna dvorana, kjer ss je akademija vršila, so se prav od srca nirme-jali. smejali pa so se tudi profesorji, ki so si jih mlade avtorice privoščile v svojih prizorih.
Razen treh takih prizorov je bil ostali program sesiavljen iz narodnih in domoljubnih pesmi, recitacij :n ritmičnih plesov.
Našega Franceta Prešerna zamenjujejo s pustolovcem Henrikom Prešernom
Na razstavi nemške knjige v Beogradu je rstina iz !. I864., ki dela veliko krivico našemu pesniškemu prvaku
Beograd 10 decembra Kakor je »Jutro« že poročalo v ne lelj-ski številki, je bila v soboto dopoldne v Beogradu v muzeju kne?a Pavla na svečan način otvorjena razstava n~m?ke knjige in starih rokopisov. Pisec teh vrst ki je cbiskal razstavo, je na razstav: odkril tudi nekako policijsko oceno našega velikega pesnika Prešerna, ki se pa prav gotovo ne nanaša na dr Franceta Prešerna, temveč gre očitno za usodno zamenja -o Dokument ima naslov »Policii^ke notice o glavnem slovenskem pesniku He:n-richu Prešernu*. Porrč lo je bilo :zdano dne 16. januarja 1. 1864. in pravi, da se je tedaj mudil na Dunaju tudi Heinrich Prešeren, ki je v teh let:h icfaT veHko vlogo v Pariškem jahalnem klubu z det.ar-
jem iz stričeve zapuščene	sc 4e I menjavo oseb.
v spor :n je imel zaradi tega dvoboj, pri '
katerem pa je iz bojazljivosti predči-no ubil na-protnika Zaradi tega je pariška poMfjia 1'Tda'a 7a ni;m t:ralico.
Ta nerazumijva zamenjava med našim največjem pes*vkom in nek m pustolovcem. ki se je oo naključju tudi pical Prešeren. bo pri številnih rb:sk<~valc'h te v^ like kulturne prireditve gotovo zapu tila neprijeten vtisk :n č'd"e po^me o pravem liku našega pesn^ke^a nrvaka. ki se. kakor nam ie oo bioTafrk'h podatkih vr,e-učiliške^a profesoria dr. Kidriča zn^no, nikoli ni mudil v Parizu n torej tud pariška policija ni mogla za njim izdati ni-kaVe tira1 ice.
Zaradi tega bi žele^. da ta listina fim prej i7g'ne z razstave ali pa re vrai označi za tisto, kar je, namreč za usedno za-
Svečana otvoritev vojaške kostnice pri Sv. Križu
nagrad v knjigah pa si dele Vlasta Va' gajeva, Ljubljana, Blčiweisova 3, II.
uradnik, Dobova ob Savi.
Ljubljana, 10. decembra
Danes dopoldne je bila na pokopališču pr Sv. Križu svečana otvoritev voja"ke kostnice. Ljubljana je žrtvam svetovne vojne in borcem za na "o narodno svobodo postavila dostojen spomenik in zadnje počivajoče. Koliko spoštovanja tem našim žrtvam izkazuje ljub'iancko meščanstvo, pa je pokazala ogromna množica liudi, ki so v trumah prihiteli na pokopališče «n zavzeli vse dohode olrrog poljane k; obkroža novo kostnico. S svojo udele?br> na so 'zka-zali čast na?im žrtvam tudi od,;čni predstavniki naše javnosti med njimi so bili kot zastopnik ministra vojske in mornarice pomočnik komandanta za utrjevanje brigadni general Djordje Gliš<č. komandant dravske divizije general D-a«os'av Stefanovič in niegov pnm.Vnik bri*»adni general Ferdo JaneS. ban dr. Nafačen. župan dr. Adle^ič <kof dr. Cireeonj Rožman, zastopnik pravosodnega ministra nače'n'k m'n»strstva D bros'av Pororič. francoski konzul Remmerand nem"ki konzul dr. Brosch be'g5i«k; dr M''an Dn'ar. v imenu ita'iianske«a konzu'a na tajn;k konzu'ata 'n drugi. Pred mavzolejem so zasedli prostor ljubljanski aktivni in rezervni oficir-ii. skavti, voini dobrovo'jci koroSki borci. Narodna odbrana. četn;ki. stre'iačka družba. člani zveze bojevnikov. ča«tna četa 41» pešpolka z godbo m močna zastopstva ženskih orpan;zacij.
S'ovesnost ie otvorila voialca 0odba s fanfarami, nakar je predsedn:k odbora za ureditev voja"kih gr bov upokojeni po'kov-r.ik Viktor Andrejka s primernim nagovorom. v katerem je med drugim poiasnil tudi potek priprav zadnjega počivaMšča na^.m borcem za svobodo, pozdravil vse navzoče predstavnike, zastopstva dru"tey, bivše bojevnike in ostale zbrane. V svojem govoru jt tudi povedal, kdo je vse nafel zadnje počivališče na tenr mestu izmed tistih, ki so z žrtvovanjern svojega življenja pomagali ustvarjati veliko Jugoslavijo. Ta grobnica in spomenik pa naj bosta poznim rodovom tudi v opomin srrašno klanje svetovne vojne.
Preko po'ja grobov se je raz!eg'a pesem pevcev Hubadove župe, ki so zapeli Ventu-rinijevo »Usmili se«. Skof dr. Gregorij Rožman je s kratkim nagovorom blagoslovil grobnico, za njim pa so zastopniki tistih veroizpovedi, katerim so pripadali v skupni grobnici pokopani borci, med njimi pravo-s'avni prota Bogdan Matkovič ob asistenci pravoslavnega cerkvenega zbora opravili obrede in molitve nad grobnicami svojih veroizpovedi. Častna voja'ks četa je izstrelila salvo, a vojaška godba je zaigrala kratek komad Spet so se og'asili pevci Hubadove župe s Prelovčevo »Pol;aaa toži«, za tem pa je predsednik pripravljalnega odbora prosil prisotnega ljubljanskega župana, naj v imenu občine prevzame v oskrbo in varstvo kostnico in vojaško pokopališče. Zupan se je odzval s kratkim nagovorom in z obljubo, da bo na?a bela Ljub'jana vedno izkazovala spoštovanje in čast v kost-
nici počivajočim žrtvam in da bo ta novi h.am vedno smatrala tudi kot sveti:če strpnosti in odpuščanja, ljubezni in miru med narodi.
Sledilo je podganje vencev vseh zastopanih organizacij. S kratkimi nagovori so med po'aganjem vencev pod spomenii »ža'ujo-čega vojaka« izražali hvaležnost in zahvalo za žrtve, ki so s tu pokopanimi žrtvami položene na o'tar narodne svobode. Prelovče-va »Oj Doberdob« je privabila marsikatero solzo na oči prisotnih. Na kraju je vojaška godba zaigra'a državno himno.
Še dolgo popoldne so trume ljudstva, ki so se bile zbrale k slovesnosti, postajale v bližini skupnih grobišč in mavzoleja, ki je bil zasut v kupe cvetja in zelenja, položenega od hvaležnega naroda na zadnje počivališče tistih, ki so vsemu narodu pred tolikimi leti gradili svoboden dom.
Dolga vrsta nesreč
Ljubljana, 10. decembra
Danes so v ljubljansko bolnišnico sp3t pripeljali več žitev raznih nesreč. Opoldne so morali reševalci na postajo, kamor so bili lz šmartnega pri Litiji pripeljali 291etno delavko Martino Bregarjevo ,za-posljeno v Mautnerjevi tvornici v Litiji. Mart na je zjutraj zakurila štedilnik, ravnala pa je tako neprevidno, da se ji je vnel rokav. V strahu je vihtela z roko, hoteč ogenj pogas ti, a namesto tega ga je razplamtela in vnelo se ji je celo kri1 o. Nesrečni ca je dobila strašne opekline po hrbtu in zadnjem delu telesa. Reševalci so jo prepeljali v boln šn co.
Podobna nesreča je doletela Franač;ško čepičevo hčerko upokojenega cestarja iz Cerknice, ki jo je doma vrgla božjasL Neaiečo ca je padla na štedilnik m prevrnila nase lonec kropa. Dobila je hude opekline po vsem telesu in je morala v bol-nlšn'co.
Anton Vrhove, srn posestnlce iz Kc®a-rij, se je peljal včeraj ponoči z vozom domov. Na cesti v Kozarjah pa ga je nekdo napadel hi ga sunil z nožem v hrbet. Tudi Vrhovca so prepeljali na kirurrški oddel c-k splošne boln!šnice.
Sncči se je na Zmajskem mostu okrog 19. delavčeva žena Barbara Marenčetova zaletela s kolesom v nekega kolesarja. Pri padcu si je najbrž zlom la levo nogo. Anton Jelovčan, dninar z Martinjvrna, občina Železniki, si je po nesreči prerezal kite na levci. Ana Plejkova. dc'av5eva žena iz Ljubljane, stanu-ofta v Funtkovi ulici 31 je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo Delavec Matevž Mlhevc s Podjunske ceste si je med delom poškodoval levico. Prav tako si je kamnoseški pomočn k France Mežnar, doma iz Vira pri Domžalah pri delu neko"'ko poškodoval roko. Razen teh je moral v bolnico še dijak Jože K., ki si je pri nogometni igri pri mladinskem domu zlomil roko.