Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 9. maja 1929.
Stev. 39. Letnik LX1X. [Sol. leto 1928/29]
Učiteljski Tovariš
n j	t	. ■ . ■ y <	, . < r T wr T	T\	• • v/	w . < I •	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poveri enistvo Ljubljana.	tsrsSrJTiTS^SS^.
Seja širjega sosveta in ustanovni občni zbor Učiteljske gospodarske poslovalnice.
SEJA 6IRJEGA SOSVETA Udruženja jugoslovenskega učiteljstva — povi-rjeništvo Ljubljana bo 26. maja 1929 lob 8. uri zjutraj v šolskem poslopju nai Zidanem mostu.
Dnevni red:
1.	Poročila funkcionarjev poverjeništva.
2.	Proračun za poslovno leto 1929./30.
3.	Nova organizačna pravila.
4.	Učitelljska- Samopomoč. Poroča tov. Kocijančič.
5.	Načrt zakona o narodnih šolah.
6.	Pokrajinska skupščina.
7.	Predlogi okrajnih učiteljskih društev.
8.	Samostojni predlogi.
Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in vsi člani ožjega sosveta. Ako bi bil predsednik opravičeno za« držan, naj pooblasti pismeno svojega namestnika'. Potne stroške krije vsako društvo zase. Samostojne predloge pošljite poverjeništvu vsaj tri dni pred sejo! Ker je dnevni red obširen, bo trajala seja do večera.
VABIMO	)
istočasno ma ustanovni |občni zbor »Učiteljske gospodarske poslovalnice«,
ki bo 26. maja 1929 na Zidanem mostu.
Dnevni red:
1.	Čitanje pravil.
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.	I
3.	Slučajnosti.	I
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — pove<rjeništvo Ljubljana,
dne 6. maja 1929.	,
Andrej Skulj 1. r.. poverjenik.	Josijp Kobal 1. r., tajnik.
Rado Grum 1. r., blagajnik.
Naše manjšinsko šolstvo.
Med najvažnejša !šolsko*politična vpra* šanja našega Prekmurja spada vprašanje na* ših manjšinskih šol. Tej točki našega šolstva pa se .ne pripisuje potrebne važnosti. Same razmere v različnih delih naše države, koder bivajo narodne manjšine, so tako različne, da bi konkretna določila oblastev za manj« šinsko šolo dostikrat bila v škodo naciona* lizaciji manjšinskega šolstva. Ta slučaj bi imeli ravno pri nas v Prekmurju.
V ilustracijo naših šolskih razmer naj služi skromen pogled v zgodovino zadnjih petdeset let.
Še pred pol stoletjem se je po naših šolah poučevalo popolnoma slovenski. O tem nam vedo pripovedovati naši starci. Pola« goma je pa prišla v šolo madžarščina. Slo« venski jezik se je moral umakniti tujemu. Poučevalo se je v madžarščini, le verouk se je poučeval v domačem jeziku pa le tam, kjer so bili učitelji tega zmožni. Polagoma pa se je pojavil v naših šolah poleg sloven* skega tudi madžarski katekizem. Tako so bile vse naše šole pred svetovno voj* no popolnoma madžarske. Služile so edi* nemu cilju: raznarodovanju, madžarizaciji. To delo je šlo lahko, saj ni bilo nikjer nika* kih ovir. Pri nas se — par redkih izjem .— nihče od inteligence ni zavedal svoje narod« nosti in če je kdo bil zaveden, je bil pasiven. Nihče se ni potegoval za uvedbo domačega jezika v šole. Sicer pa uspehov itak ne bi bilo, ker madžarski režim, ki nas je smatral za vendski govoreče Madžare, nikdar ne bi, tega dovolil. Tako je madžarizacija imela naravnost krasne uspehe1. O tem nam priča nešteto vasi, Iki so ali deloma ali pa celo> po* polnoma pomadžarjene; madžarski se je za* čelo govoriti že tudi v danes najbolj slovenskih vaseh. Brez dvoma bi nosile čez petde* set let naše vasi madžarski značaj.
LISTEK.
Vtisi ekskurzije na Dunaju.
(Iz referata prof. Minke Skabernrtove pri Društvu učiteljic v Ljubljani.)
Višji nadzornik Furtmiiller je razlo* žil preosnovo- meščanskih, oziroma nekate* rih dunajskih srednjih šol. Do te reformo je napotilo dunajske šolnike dejstvo, da 10 let star otrok nikakor ne more še pokazati iz* razite sposobnosti za ta ali oni predmet in naj se taka diferencijacija pripušča šele po 14. letu, ko izpolni otrok svojo šoloobvezno starost.
Obča enotna srednja in meščanska šola imata enak učni načrt. Posebnost teh šol je1, da imajo dva tipa razredov:
1.	tip obsega učence, ki se uče hitreje in uspešneje po obsežnejšem učnem načrtu.
2.	tip obsega one, ki so manj zmožni, manj razviti po načrtu z manj bogatim spo» redom ter dosežejo smoter »Pflichtschule«, odgovarja torej 5., 6., 7. in 8. šol. letu.
Oddejitev učencev v 1. ali 2. tip ni defi* nitivna, temveč se lahko izpremeni z ozirom
Iz tega vidimo na eni strani sistematično delo madžarske šole in na drugi strani uspeh tega dela, pomadžarjene nekdanje slovenske vasi.
Konec svetovne vojne pa je zasekal ostro mejo. Namah je ubil požrešnega zrna* ja. Prinesel nam je osvobojenje in ujedinje* nje z brati onstran Mure; naš narod je bi! rešen v poslednjem trenutku.
Čez noč se je vse spremenilo. Z .narodno državo smo dobili narodno šolo. Z narodno šolo pa je usmerjena vzgoja naše mladine v narodnosslovansko smer. S tem je rešen slo* venski živelj tostran Mure in sedaj je na naši šoli, da stori svoje, da v najkrajšem času iz* vede svojo veliko narodno zadačo.
V	novi narodni državi pa smo dobili tudi narodne manjšine. Tako imamo tudi pri nas v Prekmurju narodni manjšini, Nem* ce in Madžare. V poštev pa pridejo samo poslednji. Naši Madžari imajo izključno svo* je šole z učiteljstvom, ki je v popolni meri -zmožno tega jezika. Lahko rečemo, da uži* vajo absolutno takozvane manjšinske pra* vice. Oni so' v tej državi z nami popolnoma ravnopravni. Mi lahko trdimo, dia> ni tako demokratične države v Evropi, ki bi tako lojalno postopala s svojimi narodnimi manj* šinami, kakor je naša1.
Nismo proti temu, če .narodne manjšine uživajo v gotovi meri svoje manjšinske pra* vice, osoibito kjer je njih število tako, da tvorijo kompaktno močno skupino.
Mi se hočemo baviti predvsem z manj* šinskimi šolami .naše najožje domovine in tu moramo biti na jasnem:
V	kakšnih mejah priznavajmo manj« šinske šolske pravice po številu tako pičli skupini? 2. V kolikem interesu je za na* rodno manjšino, da ima svoje manjšinske šole?
na razvoj učenčevih sposobnosti. Prestop v višjo srednjo šolo se dovoli samo absolven* tom 1. tipa obče srednje šole1, ki so jo do* vršili z dobrim uspehom.
IPrincipi delovne šole se v meščanski ozi* roma v obči srednji šoli prav tako uvajajo kakor v osnovni šoli. V dosego tega namena se shajajo učitelji posameznih skupin h kon* ferencam, kjer določijo življenske enote, iz katerih naj izhaja kompleksni pouk.
Nadzornik S te iskal je' predaval o ustroju sedanje osnovne šole. Naučno mini* strstvo je izdalo na učitelje osnovnih šol po* ziv, naj se užive v pedagoško literaturo del, ki govore o delovnem principu v Soli! Po* zvalo je učitelje, da javijo svoje razrede za poizkusne razrede. Učiteljstvo je moralo po* ročati o svojih uspehih. Na podlagi teh po* ročil je nastal 1. 1920. prvi učni načrt za 5razredno osnovno šolo in so ga za poizkus upeljali v vse osnovne šole. Kompleksni pouk v duhu novih smernic vzgoje in pouka je oživel povsod. L. 1926. se! je končno uvelja* vil načrt delovne šole.
Prvo, kar vzbuja pozornost v vsakem razredu dunajskih šol je nizko število učen* cev, povprečno do 30.
Koedukacija vpliva blagodejno na raz* voj delovne in življenske zajednice.
Zahteve do manjšinskih šol bi bile sle* deče:
1.	Najmanj kar mora zahtevati država je, da se poučuje državni jezik in da se usmerja narodna vzgoja v prid države.
2.	Naših Madžarov je tako malo število, pa pridejo v poštev samo strogo lokalno; na* pram državni skupnosti se jih ne more vzeti sploh v poštev.
3.	Manjšinskih šol je 13. Prebivalstvo teh 13 šolskih občin pa tudi ni čisto madžarsko in kompaktno, ampak je močno po* mešano s slovenskim življem, bodisi da so, starejši ljudje Slovenci, bodisi da se je pre* bivalstvo pomešalo s preseljevanjem. Najno* vejša kolonizacija pai dá že celo pestro lice.
4.	Najtehtnejše je dejstvo, da so se nekatere občine tekom časa pomadžarile, da so kraji, ki so bili pred leti čisto slovenski, sedaj raznarodeni.
5.	Teh 13 šol pa že tudi fakitično ni mad* žarskih, ker so osnovni razredi že slovenski in madžarske so samo paralelke.
6.	Trianonska mirovna pogodba določa, da imajo narodne manjšine pravico- do svo* jega jezika v šoli. S tem ni rečeno, da se mora torej tudi poučevati v manjšinskem jeziku, ampak, da se ta tudi uči.
7.	Določbe te mirovne pogodbe pa mo* rajo veljati obojestransko. Zakaj bi naj bile obvezne $amo za nas, a Slovenci onstran na* še meje pa pravic teh določb niti v mini* malni meri ne uživajo. Slovencev ob Rabi je približno isto število kot tu Madžarov, a so Slovenci onstran meje izpostavljeni narod* nemu poginu.
II.	Ali je v interesu manjšin samih, da imajo svoje popolne manjšinske šole?
1.	Madžarski jezik je jezik par milijon» skega naroda. Zato naj bi otroci spoznavali !e državni jezik in bi se gledalo na to, da se čimbolj temeljito nauče tega jezika, ki se jim nudi in 'ki bo imel za nje neprecenljivo prak* tično vrednost v življenju.
2.	S svetovnim prevratom je Madžarska ostala mala, osamljena, brez moči, brez vpli» va, od druge strani pa se je temu nesoraz* merno, v ogromni meri povečal vpliv Slo* vanstva. Okrog Madžarske so nastale mo* gočne slovanske države in ta država se bo polagoma pod silo naravnih razvojev morala nasloniti na svoje slovanske sosede. Tega se Madžari tudi zavedajo in že se1 pojavljajo glasovi po slovanski orijentaciji. Tako se je zavzemal znani madžarski politik Gómb sy za uvedbo v madžarske srednje šole enega slovanskih jezikov.
III.	Kot tretjo točko naj omenim še sledeče. V doglednem času se bomo oboji znašli pred resnim vprašanjem: Kaj z manj* šinskimi šolami v Prekmurju, ko pa ni za nje učiteljstva? Takrat se bo moral najti način rešiti vprašanje manjšinskih šol. Ob* stoj ata dve možnosti. Ali se šole enostavno poslovenijo, ali importiramo madžarščine zmožno učiteljstvo. Za katero točko se mo* ramo odločiti, menda ne bo treba dolgo pre* mišljati.
Vse torej kaže, da začnemo že danes z reševanjem vprašanja naših manjšinskih šol. Pouk se mora usmeriti na eni strani v smeri likvidacije dosedanje prakse, na drugi strani pa v smeri nacionalizacije.
To bi se naj vršilo tako:
1.	Madžarski jezjk naj bi bil samo kot predmet.
2.	Poučeval bi se v madžarščini even* tuelno verouk in tudi spoznavanje prirode, v kolikor bi to služilo za lažje in hitrejše umevanje.
3 S poukom državnega jezika naj bi se pričelo že na najnižji stopnji.
4.	Skrbelo naj bi se za dobro in zmožno učiteljstvo, ki pa naj bi bilo za to svoje delo tudi primerno nagrajeno.
5.	Skrbelo naj bi se za olajšujoče okol» nosti, kakor: dober učni načrt, eventuelno dobra metodična navodila in drugo.
Klopi večinoma niso zvrščene v običaj* nem redu, temveč se postavljajo v polkrogu ali v obliki četverofcotnika in se po potrebi lahko premikajo. Prim. članek gosp. Ernsta Vranca v 6. številki 1. 1928./29. »Popotnika« in pa članek g. prof. O^valda o reformah ljudske šole v Avstriji v »Času« številka 2. XXIII. letu.
Pisava je pokončna. Otroci pišejo že od 1. razreda dalje v nečrtane zvezke', k večje* mu se jim pusti enočrtni sistem. Uporabljajo se večinoma peresa s topimi konicami.
Učitelj ne nadzoruje učencev z odra, njegovo mesto je med deco, ki jo vodi ne* opaženo. Sploh stopi učitelj močno v ozadje, otroci ustvarjajo v prostih razrednih pogo» vorih prave debate.
išolski .dan ise iprične z razgovorom o življenski enoti dotičnega tedenskega delov* nega načrta. Otroci sami sestavljajo delovne načrte, 1. razred za vsak dan posebej, ostali razredi v soboto za ves teden naprej.
Aktivnost učencev je glavna stvar, 6e* prav dunajska šola tudi ne zanemarja spo* mina.
Kompleksni pouk se bistveno razlikuje od prejšnjega po predmetih. Gradivo set ne cepi na poedine stroke in se ne predava po razporedu urnika. Tega nadomeščajo delovni
V ostalem pa sta pouk in vzgoja v smeri nacionalizacije naših manjšinskih šol (odvi* sna od učiteljstva samega, kot glavnega fak* torja. Učitelj lahko stori največ. Gotovo pa je, da1 mora imeti tudi zaslombo.
Študijsko potovanje UJU na Dunaj.
(Poziv izvršnega odbora UJU v Beogradu.)
Po dobro uspeli dunajski ekskurziji Pedagoške centrale v Mariboru meseca marca t. I., je tudi Izvršni odbor UJU v Beogradu sklenil, da od 2.-9. junija t. 1. priredi podobno študijsko potovanje za učitelje osnovnih šol iz vseh pokrajin naše države. Namen ekskurzije bi bil, spoznavati napredno dunajsko šolstvo po podobnem enotedenskem delovnem načrtu, kakor ga je sestavil dunajski mestni šolski svet Mariborčanom.
Izvršni odbor se je že obrnil s prošnjo na Ministrstvo Prosvete za odobrenje te ekskurzije (prekoračenje meje, dopusti etc.).
Pozivajo se osnovnošolski učitelji in učiteljice, člani UJU, da se prijavijo, če se žele pridružiti ekskurziji in to najpozneje do dne 15. majat. I.
Sprejetih bo 15 učiteljev in 15 učiteljic, ki znajo nemški. Prijave se sprejemajo iz vseh pokrajin. Udeležencem se stavi na razpolago fond 9—12.000 Din, s katerim bodo mogli plačati hrano in stanovanje za ves teden na Dunaju. Udeleženci bi torej plačali iz svojega le voznestroške, kipa bodo po avstrijskih železnicah znižani za 25% (potovalne skupine nad 20 članov) in Izvršni odbor se je že potrudil, da bo prometni minister študijski skupini po naših železnicah dovolil 75% popust. Pač pa si bo moral vsak udeleženec preskrbeti potni list sam.
(Iz »Nar. Prosv.« št. 32 od 28. aprila 1929.)
Tovariši(ce), ki se resno zanimate za šolsko reformo, vložite prošnje takoj naravnost na Izvršni odbor UJU v Beogradu (Učit. dom)! Vsakemu udeležencu bo plačana hrana in stan, vozne stroške si lahko vsak sam izračuna.
Sploine vesti.
— Zastopstvo Pov. UJU — Ljubljana pri načelniku min. pnasv. g. dr. Drag. Djordje* vilču. Dne 2. maja t. 1. sta se zglasila pov. UJU tov. Andrej Skulj in urednik Ivan Dimnik s predsednikom UJU tov. Vlado K. Petrovičem pri načelniku za osrtbvnl pouk g. dr. O r a g. D j o r d j e viču v mi* nistrstvu prosvete. — Zastopnika ljubljan* skega pov. UJU je sprejel g. načelnik pred* vsem iz razloga, da mu tolmačita želje član* stva pov. UJU — Ljubljana. Ker predvideva novi projekt šolskega zakona tudi organizia-* cijo kmetsko*nadaljevalnega in gospodinj* sko*nadaljevalnega šolstva, sta opozorila za* stopnika slovenskega 'učiteljstva g. načelnika na delo in inicijativo, ki jo daje Pov. UJU —' Ljubljana v tem oziru za to delo v ljub* ljanski in mariborski oblasti. Pojasnila sta, da imamo pri nas sedaj že nad 70 takih šol in tečajev. Opozorila sta ga tudi na tečaje, ki so se vršili za učiteljstvo v to svrho. G. načelnik je obljubil, da se bo zanimal za pravilnik o tem šolstvu, ki mu ga predloži Pov. UJU — Ljubljana ter bo tudi pozval enega zastopnika ljubljanskega pov. UJU v komisijo, ki bo izdelovala tozadevni pravil* nik za celo državo. — Nadalje sta opozorila
načrti, ki predvidevajo, da se obravnava snov z učenci ;v gotovih življenskih enotah, v katerih je snov v naravni koncentraciji in mora priti z njimi vselej do veljave resnično doživljanje.
Disciplinski red se razvije v razredu sa* mem pod vplivom razreda. Prav tako vpliva ena delovna zajednica na drugo, kar se po* kaže posebno pri izletih in v odmoru. Tudi pri redih, ki jih dobe otroci v izpričevala, naj glasuje zajednica.
Obiski v dunajskih šolah so mi pokazali, v koliko se je tamošnje učiteljstvo uživelo v ideje njihovih reformatorjev.
Vse dunajske šole izražajo več ali manj glavna načela novodobne učne smeri. Kon* centracija, domorodnost in samodelavnost prevevajo pouk. V prvih treh in v 1. polovici četrtega šolskega leta se goji kompleksni pouk v polnem obsegu, snov se podaja v svoji naravni zvezi, sistematiziranje se zavrača po* polnoma. V 2. polovici četrtega šolskega leta se ozira učitelj na predmete, ki zahtevajo več vežbe, kompleksni pouk dobiva nekako zrahljano obliko, učitelj prehaja polagoma k stroki nazaj, ima urnik, ki pa je vendar zelo elastičen.
ZVECE R xa ZJUTPAD za:
namakanja izkuhavanje
pa je pranje gotovo /
zastopnika g. načelnika na delovanje Mla» dinske Matice ter prosvetno delo, ki ga vrši poverjeništvo na tem polju med narodom. G. načelnik si je hotel dati predložiti pubii» kacije Mladinske Matice iz knjižnice min. prosvete. Ker jih knjižnica nima, sta mu za« stopnika obljubila, da mu jih dostavita, čim se vrneta v Ljubljano. G. načelnik je oblju« bil, da bo podpiral to lepo institucijo. — Na« dalje ste obrazložila historijat vprašanja je* senskih počitnic v mariborski oblasti. Po* udarjala sta stališče, ki so ga zavzeli krajev« ni šolski odbori. Tolmačila sta mu stališče, ki ga zavzema učiteljstvo in stvarne razloge, ki jih je treba upoštevati pri reševanju tega vprašanje'. — Glede upokojitve 351etnikov sta opozorila zastopnika g. načelnika na ne» katere slučaje, pri katerih ni definitivno do« gnana efektivna služba ter bi Glavna kon« trola znala oporekati vštetje 15% v penzijo. — Glede disciplinskih predpisov sta zapro« sila, naj bi se, v slučaju, da novi projekt za« kona ne stopi že s prihodnjim šolskim letom v veljiavo, uveljavila za naši oblasti svoje» časna disciplinska uredba iz leta 1926. potom fin. zakona, ker je postopek po zakonu iz leta 1873. zelo reakcijonaren in zastarel. — Opozorila sta nadalje g. načelnika na neka» tere točke sedanjega projekta zakona o na» rodnih šolah, ki zadevajo naše razmere. G. načelnik je z velikim zanimanjem sledil iz* vajanjem ter se: je podrobno zanimal za po» edina vprašanja. Zastopnika je prosil, naj poverjeništvo pismeno predloži svoje pri« pombe, če jih ima1 k sedanjemu projektu in državnemu prosvetnemu programu. — Ob sklepu sta zaprosila, da bi bil tudi po en za« stopnik Ipoverj. (UJU — Ljubljana pozvan v komisijo, ki bo izdelovala projekt zakona zia meščanske šole in učiteljišča, ker smatra osnovnošolsko učiteljstvo, da je poklicano tudi tu sodelovati.
— Izdelava zakona o narodnih šolah.
»Slovenec« poroča: Ker je prevzelo pravo» sodno ministrstvo tudi ministrstvo za vere, je naravno, da se je v to ministrstvo prese» lila kulturnopolitična zakonodaja. Kakor je Vaš dopisnik v tem ministrstvu izvedel, je prosvetno ministrstvo predložilo tudi dr. Srskiou v pogled osnutke ljudskošolskih za» konov. Vsebina tega zakona je v bistvu ta«le: S tem zakonom se ukinjajo zasebne ljudske šole. Verouk ostane sicer obligaten predmet ljudskih šol, vendar bodo nagrade za ta pouk plačevale cerkvene občine, odnosno bodo morali v vsem skrbeti za pouk verouka cer» kve. Kateheti se ne bodo več postavljali. Ti« sti, ki se nahajajo trenutno v službi, ostanejo še nadalje državni uradniki, toda prosvetno ministrstvo jih bo lahko premeščalo, kjer se bo pokazala potreba za namestitev. Nestalni veroučitelji se bodo odpustili iz službe. Pouk v ljudskih šolah bo trajial osem let, od 7. do 15. leta. Šola je razdeljena na dva dela. Ljud» ska šola traja prva štiri leta, višja narodna šola pa naslednja štiri leta. Ljudska šola bo trajala nepretrgoma na leto po deset mese» cev, za višjo narodno šolo pa so določene olajšave in skrajšan pouk. V ljudskih in viš» jih šolah se odpravijo vsi .posebni učitelji za posamezne predmete. Vsak učitelj bo po» učeval vse predmete v svojem razredu. Po» sebna važnost se polaga na to, da se vrši pouk zlasti v večjih krajih, obrtnih in trgov» skih središčih dopoldne in popoldne. V viš« jih narodnih šolah se bo pouk usmeril na zahteve širokih slojev tako, da bo imelia šola ■v mestih in trgih obrtni in trgovski značaj, na kmetih pa bo usmerjena na potrebe kmet« skega življenja. Za graditev šol se ustanovi pri Hipotekami banki poseben sklad, iz ka» terega se bodo dajala kratkoročna posojila. Poleg tega bo država vsako leto vstavila v proračun posebno vsoto, iz katere bodo do« bivale podpore za zgradbo šol siromašne ob» čine. Izredno dobro je preskrbljeno za uči» teljstvo. V tem oziru je v novi šolski zakon prišla skoro vsa vsebina prejšnjih zakonskih načrtov, ki so bili pred parlamentom, in sicer glede dolžnosti občin, da preskrbijo učitelj» stvu stanovanja in drugo. Z ljudskim šol» stvom so združeni tudi zavodi in tečaji za gospodarstvo, za manj nadarjeno in pohab» ljeno 'mladino, za analfabete, za tečaje za narodno omiko. Pri nas uvedene ponavljalne
Mimogrede...
Od šole do pošte imam pol ure. Vsak dan tako«le po šoli prehodim to pot.
Jesenski dan v solnčnem zlatu, bližnji gozdič v mavričnih barvah... Pod njim se vije bela cesta v sosednjo vas...
Koga srečam na cesti — pred .pošto? Hej, fante, odkod in kam?... Prehitel sem njegov pozdrav s svojim vprašanjem.
—	S pošte!... Povprašal sem za »Slov. g o s p.« in »N a š d o m«, pa ju še ni.
No, saj poštni sel ne zgreši vtaše hiše, kaj dečko!...
—	Gospod, ko pa tako rad č i t a m... In takrat sem v šoli, ko raznaša pošto... V šoli...
*
Naslednjega dne ob istem času popol» dne... Vidim ju: njega in brata, kako rešu» jeta uganke- in rebuse kar na cesti.
Ali sta že kaj uganila — in kako?
—	'Da, do doma rešiva vse. Morava i n b o va!...
In kako je! z — nagradami, hm?...
Nista mi nič odgovorila, le mladosten smeh je zaigral okrog njunih ust. Povedala sta — vse ...
•
Mraz me je grizel v kosti in ostre ledene iglice je sipal veter v obraz...
Se«li ne1 bojita tako slabe poti, ledene zime?... Sneg vaju lahko žamete, fanta.,.
šole se s tem zakonskim načrtom ukinjajo. — Po informacijah uredništva so gornje ve« sti v glavnem točne.
—	Državni prosvetni program. V pro» svetnem ministrstvu je posebna komisija končala že pretečeni mesec delo na prosvet« nem programu za vso državo. Program je bil v načelu soglasno odobren. Ta program bo služil kot podlaga za izdelavo definitivnih projektov šolskih zakonov, kakor za me« ščanske in srednje šole, za učiteljišča, višje pedagoške šole itd.
—	Proslava lOletnrce slovenskega šolstva v Mariboru se vrši na binkoštno soboto dne 18. maja (in ne 19., kakor je v zadnji številki napravil tiskarski škrat napako). Skrbite za obilno udeležbo!
—	Beograjska Višja pedagoška šola na Dunaju. V ponedeljek 6. maja je potovalo preko Maribora 20 slušateljev z rektorjem in 3 profesorji, ki si bodo 4 dni ogledovali ■iieformirano dunajsko šolstvo. Ministrstvo je ekskurzijo podprlo z gmotno podporo, ki je omogočila velepcfmembno akcijo za »novo šolo« v naši državi. Pač dobro znamenje za bodočnost!
—	Razveseljiv simptom. Člani Pedago* škega seminarja na zagrebški univerzi (okoli 30 dam in 30 gospodov) nameravajo ta teden pod vodstvom prof. Matičeviča priti v znan« stveno*pedagoške svrhe v Ljubljano. Del to« zadevnega programa bi bil izpolnjen s pre« davanji in referati na naši univerzi, drugi del pa s hospitacijami na srednji šoli. V po» drobnostih pa je dogovorjen fca^le dnevni red: iV četrtek ob 6. uri zvečer prihod zagrebških akademikov. V petek dopol« dn.e hospitacije pri pouku na I. državni gimnaziji; popoldne1 na univerzi referati in diskusija članov obeh pedag. seminarjev o pedagoških in didaktičnih vprašanjih. V soboto dopoldne predavata na uni« verzi: prof. Matičevič (Važnost pedago« gijskog obrazovanja za srednješkolske uči« telje) in prof. Ozvald (Duševni profil učenca v predpubertetni dobi). V nedeljo izlet na Bled. To je menda prvi poizkus, da akademlska ^omlatfina dveh naših univerz vzlic težkim gospodarskim prilikam, s kate» rimi se ima boriti, išče med seboj delovnih stikov. Vzemimo ga za dober omen — post 6. I. 1929!
—	Nekaj o naših šolskih okoliših. Po
opravku sem potoval širom lepih Slovenskih goric in se ob tej priliki tudi zanimal za da» ijo in kakovost potov, koje morajo šolski malčki premeriti dvakrat na dan grede v šolo in na<zaj domov. Uboga šolska mladina. Skoro po vseh župnijah v Slov. goricah imajo ob periferiji šolskega okoliša stanu» joči učenci po uro hoda in več do domače šole. Pa še kakšne poti! Pre vi to gričevje, pokrito z vinogradi in temnimi gozdovi. Svet Slov. goric pa je znano ilovnat in ob slabem vremenu je treba posebno ob rano pomladnem in 1 poano jesenskem deževju krepkih nog, da se dviga z mastno težo ob« ložen čeveljček. Kaj šele pozimi ob snežnih zametih. Človeka do mozga zazebe, ko gle« da te navadno pomanjkljivo oblečene šol« ske revčke na dolgi mučni poti. In posle«
—	Oh, kaj še, pošta!... Jutri je praz» nik; kaj naj delam popoldne... —
Lepo, lepo!... Pa sem se spomnil na toplo kmetsko peč in na ledene sveče ob robu slamnate strehe... In na — jutršnji nedeljski popoldan... Še nevoljen urednik
bi ju pohvalil, ko bi ju poznal.
•
Ravno včeraj enako srečanje, samo pred vaško gostilno poleg župnikove; lipe. Ob robu ceste...
Kako, dečka, še hodita vedno na pošto?
—	Vsak teden, gospod, enkrat, dva» krat... Naši časopisi tolikokrat zakasne. Pri sosedovih pa dobim »Domovino«; tam so lepe slike in povesti!... —
Kaj novega danes, kje?...
—	Velik požar..., Zeppelin nad Evro» po ..., konec bojev v Afganistanu..., nova povest.. „ dopis iz našega kraja... i. dr...,
Ho, dosti novic!...
—	Prosim, ali bi jutri ne čitali o tem — v šoli. Se razgovorih o dogodkih, kra» jih?... Rad bi sam vodil naš razgovor, pro» sim...---
Nisem se mogel ubraniti, da bi se pose« bej ne spomnil naših natrpanih čitank in pa tistih, ki v smislu in v zaščito ljubljene tra» dicije ne smatrajo projektiranega šolskega časopisa za — aktualno zadevo.
Kaj hočeš?... Vse radi načelnosti, tra» dicije, jubilejev..., četudi krvavimo iz svojih ran...	— Až. —
dice!? Prehlad, obolenje otrok, skrajno po* manjkljiv šolski obisk in temu primeren na« predek. Učenci zaostajajo v nižjih razredih, višji razred pa zeha praznote. Saj na mno« gih šolah v Slov. goricah ob poletnem opro» ščenju ni štel zaključni razred niti deset učencev. Kaj nam pomagajo pri takih okol« ščinah petrazrednice z vzporednicami, ko pa iz navedenih razlogov nikakor ne dose« žejo predpisanega učnega smotra. Bolje dvo« trirazrednica, pa redni šolski obisk. Mero« dajnim činiteljem bo treba /razmišljati o /zaokroženju oziroma zmanjšanju preobsež« nih šolskih okolišev in osnovanju novih manjših néle v Slov. goricah, ampak po po« trebi tudi drugod na deželi, vzporednice pa, ki se množijo v nižjih razredih kakor gobe po dežju, bodo odpadle, ker ne bo potrebe za nje. Nemški »šulferajn« je imel že tu dober nos: Na točkah, od koder so imeli otroci daleč v šolo, je otvarjal svoje »kletke« in res so se polnile n. pr. na Slad» kem vrhu, v Ceršaku (šolski okoliš Št. IIj v Slov. goricah). Marsikaj se je treba tudi od nasprotnika učiti. — Josip Conč.
—	Napovedana knjiga dr. Frana Ogrina (Kamnik) »Državoiznanstvo« izide v samoza« ložbi koncem meseca maja. Ker je obseg te knjige vsled novih zakonov narasel (160 strani), se je morala cena povišati in znaša (za broširan izlvod) v subskripciji (do 25. maja') 40 Din, sicer v, knjigarnah 50 Din, po pošti 2 Din več. Knjiga obsega razen splošnih pojmov o državni ureditvi pregled naše državne organizacije in zakonov (de« loma v popolnem besedilu) do konca marca t. L, slednjič misli o novi državni ureditvi.
—	Poročila se je 25. aprila t. 1. v fran» čiškanski cerkvi v Mariboru gospodična Ela Čonč, učiteljica' v Št. Jurju v Slov. goricah z g. Miškom Penko, prometnim uradnikom v Blanci ob Savi. Bilo srečno!
—	Usposobljenostni izpiti so se vršili na moškem učiteljišču ,v Ljubljani v času od 26. aprila do 4. maja 1929. Usposobljeni so bili: Fink Oton, Horvath Bela, Hribar Ivan, Jereb Bogomir,, Kus Viljem, Lapanje Anton, Lunder Dušan, Mencej Martin, Mil« kovič Adam, Pikelj Franc, Pogačnik Stanko, Potočnik Adalbert, Stanič Ernest, Turk Stanko. — Arnejc Karolina, Bernot Angela, Blatnik Angela, Blaznik Gabrijela, Borleb Marija, Bratkovič«Lilleg Vida, Dominko« Urek Franj'a, Eržen Ana, Fister Julija, Fo» dransperg Olga, Grčar Ana, Jan Marjeta, Jesih Iva, Kalan Ana, Knap Ivana, Kopač Marija, Kosem Davorina, Kus»Kobal Marija, Lavrič Marija, 'Matjažič Leopoldina, Perko Josipina, Potočnik Sonja, Pustotnik Marija, Rabič ¡Marija, 'Sedej Pavla, Simončič Ana, Sirnik Franj.a, Sketelj Albina, Tavčar An» gela, Sket Ivanka, Volijak Ana, VVurzbach Klotilda, Zaje Angela, Zupan Marija, Zu» panc Ana, Žmavc Marija. — En kandidat ln ena kandidatinja sta bila reprobirana.
—	Zahteve organiziranega državnega uradništva na Hrvatskem. Skup. hrv. zveze javnih nam. je sprejela resolucijo, v kateri se poudarjajo naslednje zahteve: 1. revizija državnega uradništva naj se izvrši na pod« lagi kvalifikacije in sposobnosti s sodelova» njem uradniških organizacij; 2. uradnikom treba zakonsko zajamčiti stalnost; 3. pri re« ševanju načelnih uradniških vprašanj naj se zaslišijo uradniške organizacije; v4. odbitki za poplavljence naj se ukinejo; 5. treba pri« stopiti k takojšnjemu izplačilu še preostale druge polovice uradniških »razlik«; 6. pre« jemki državnih uslužbencev in pokojnine naj se povišajo vsaj za 50 odstotkov; 7. pri reviziji uradniškega zakona treba zaslišati uradniške korporacije.
brez zvišanja cen pri urarju in juveliiju
M.JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
Sveže, najfinejše norveško ribje Olj© iz lekarne dr. G. Piccoli-ja ▼ Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju.
—	Kako je z učiteljicamUvolonterkami?
K notici pod tem naslovom v »Jutru« z dne
I.	t. m. je objavil prosvetni oddelek pri ve» likem županu v Ljubljani naslednje pojas» nilo: V državnem proračunu je vsako leto postavljen popolnoma določen znesek za učitelje. Preko tega števila se ne sme nihče namestiti. Za to je odgovorno šolsko oblast» vo. Sredi lanskega leta je bilo stanje polno, abiturijentov in abiturijentk pa je bilo v ljubljanski oblasti 96, torej več kakor na» vadno; vendar je bilo pričakovati, da bo po upokojitvah, ostavkah in dr. zopet kaj več kritja na razpolago ter bodo nekako do de« cembra — kakor vsako leto — vsi novinci in vse novinke v službi. — To pa se ni zgo« dilo, ker je bil naraščaj le prevelik. Vedno so prihajale od strani staršev in sorodnikov prošnje, naj se novinci namestijo vsaj brez» plačno, da ne bodo vsega pozabili, da bodo zaposleni in s tem dobili vsaj .nekaj dobre prakse pri starejših izkušenih učiteljih. Te* mu je prosvetni oddelek ustregel in stavil predlog na ministrstvo, posebno v pričako« vanju, da bo to le prehodno, morda za par mesecev. Ker je bilo dovoljenih samo 30 ta» kih zaposlitev, je bil velik pritisk od drugih in zaprositi je bilo treba še za mnoge druge. Tako so bili polagoma skoraj vsi zaposleni kot volonterji. Kritje za sprejem v državno službo pa le ni prišlo in se je šele deloma (za 50 novih postavljenj) odprlo izredno kritje zanje v meseou marcu. — Prišli so na vrsto vsaj vsi moški. Od 66 abiturijentk jih je bilo mogoče namestiti samo 22. Prošnje so bile vse oddane na ministrstvo, a tudi v državnem proračunu za leto 1929./30., ki je stopil v veljavo 1. aprila 1929, še ni kritja za spriejiem ostalih 44 abiturijentk. Poleg tega je bilo treba po že omenjenem izrednem kritju namestiti mnogo Primorcev, ki so bili tudi reveži in mnogi že okoli 20 mesecev na cesti, brez plače. Prosvetni oddelek ni nobe» nega abiturijenta(ke) silil brezplačno v službo, vsakdo je prostovoljno podpisal reverz, da ne zahteva za čas volonterske službe nobene plače. Vsi pa so pred drugimi v evidenci za poznejšo službo. — Razne prošnje, interven* cije ter mnogotera poročila sem in tja i. dr. so napravila toliko dela in toliko zamude časa pri šolskih oblastih, da so vse napra» vile sklep in ga je ministrstvo odobrilo, naj se nihče več ne vzame v brezplačno službo, čeprav čaka zaradi proračuna na to tudi več let, kakor v nekaterih drugih oblastih.
—	Učiteljsko društvo »Jedinistvo« za grad Zagreb i okolicu ima redovitu proljetnu skupštinu društva u Velikoj Gorici u subotu
II.	maja 1929. u osnovnoj školi. Dnevni red: 1. Otvorenje skupštine. 2. Nerazdijeljena i razdijeljena nastava u osnovnoj školi. Ras» pravlja prof. Josip gkavič. ,S diskusijom. (Predlog za ovogodišnji kongres UJU u Za» grebu). 3. Privatno poučavanje djeoe osnov» nih škola. Predaje Jovan Milojevič, učitelj.
4.	Predloži odbora (školski nadzor; zanatske škole; kongres UJU u Zagrebu, sa izložbom, i ostala aktuelna stalešfca i školska pitanja).
5.	Ostali predloži i eventualija. Početak skupštine jest u 9% sati. Svima učesnicima skupštine iz Zagreba, te srezova Zagreb, Dugoselo, Vel. Gorica i Samobor, bili čla» novi društva ili ne1 bili, odobren je za čitavi taj dan dopust riješenjem Prosvjetnoga od» jeljenja velikoga župana zagrebačke oblasti broj 8101 od 25. IV. 1929.
—	»Narodni praznik«. Pod gorenjim na» slovom je izdal L. Kramolc, učitelj petja na realki zbirko pesmi, ki naj bi dvignile pra» znovanje narodnih praznikov z lepim pet» jem. Tekst kakor skladbe so novost. Spesnili so posamezne pesmi naši priznani pesniki kakor: Albreht, dr. Debeljak, dr. Lah, Ko» ritnik, Kragelj, Mav in dr. Pregelj. Kompo» nirali pa so nam priljubljeni glasbeniki: Ada» mig, 4dr. DolinarH Hochreiter, duvtaneo. idr.. Kimovec, Klemenčič, Mav, Mirk, Ocvirk, Pahor, Pregelj, Sattner in Tome. — Imena navedenih so gotovo najboljše priporočilo zbirki, ki obsega 52 strani vel. formata. — Pesmi so eno«, dvo« in triglasne, mešani in moški zbori. Zbirka je namenjena predvsem višje organiziranim osnovnim, meščanskim in srednjim šolam. Dobro jo bodo porabila tudi društva pri 'raznih patrijotskih priredit» vah in akademijah. — Cena knjigi je brez poštnine sedaj 40 Din in se naroča pri M. Rožman, strok, učitelj na II. državni deški meščanski šoli v Ljubljani VII.
—	»Narodni praznik«. Vsa' p. n. šolska upraviteljstva se tem potom opozarjajo, da je zbirka dotiskana in smo jo že začeli raz» pošiljati.
Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »ŽIKA«.
— Prošnja. Vsa upraviteljstva osnovnih in meščanskih šol v Sloveniji bodo prejela te dni propagandni letak za jubilejno raz« stavo meščanskih šol, ki se vrši ob času le« tošnjega velesejma v paviljonu »K« na sej« mišču. Podpisani se obračam v imenu pri« reditvenega odseka na vse tovariše, da na« lepijo lepak na vidnem prostoru in se jim obenem za uslugo dobri stvari iskreno za« hvaljujem. — Lajovic Albin.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Najvažnejša, če tudi ne najnovejša Vest je da se perilo namoči čez noč v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se izpere s SCHiICHTOVIM TERPENTINOVIM MI« LOM. — Varujte se ponaredb!
Naša omladina.
—om. Črnogorski učiteljlščnilki v Slove« niji. 15 dijakov in 12 dijakinj III. in IV. let* nika učiteljišča na Cetinju je porabilo pjra« voslavne velikonočne praznike za poučno potovanje po Jugoslaviji. Odšli so v necJe« Ijo pod vodstvom svojega ravnatelja gosp. Mihajla Rajnvajna in profesorja ,g. Mirka Vojvodiča s Cetinja si ogledali Dalmacijo, Plitvička jezera in Zagreb, včeraj pa Ljub« ljano. Iz Ljubljane so odpotovali na Bled, od tam pa v Beograd in nato preko Sara« jeva nazaj na Cetinje.
—om Propaganda varčnosti med učite« ljiščniiki. Poštna hranilnica je poslala pro« svetnemu ministrstvu dopis, v katerem pred« laga, naj bi se začela med našim ljudstvom širiti propaganda za varčnost, in sicer na ta način, da bi zainteresirali za to vse učite» ljiščnike kot bodoče učitelje. V IV. razredu vseh učiteljišč naj bi dobili dijaki in dijaki« nje pismeno nalogo o temi »Zakaj in kako štediti«. Avtorji najboljših nalog bi bili na« grajeni s hranilnimi knjižicami Poštne hra« nilnice. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem upraviteljem učiteljišč, naj ta poskus napravijo.
Kmeftsko nadaljevalno šolstvo.
—kš Uailteljskegla tečaja na oblastni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. se
udeležujejo: 1. Albert Bregant iz Markovca v Prekmurju, 2. Bregant Oskar iz Zgornje Ponikve, 3. Avgust Cajnko iz ¡Zgornje Pi« rešioe, 4. Simon Gorišek iz Št. Jurja ob južni žel., 5. Miloš Ledinek iz Črne pri Prevaijah, 6. Lodrant Ožbe iz Prevalj, 7. Miklavc Franc iz Marenberga, 8. Muršec Ivan iz !Št. Jurja ob južni žel., 9. Vaclav Povh iz Št. Ruperta,
10.	Albert Planer iz Št. Pavla pri Preboldu,
11.	Vinko Požar iz Šmartna v Rožni dolini,
12.	Ernest Tiran iz Ljubečne pri Celju,
13.	Jožef Tratnik iz Gornj.ega grada, 14. An» ton Volavšek iz Teharij. Podrobnejše poro» čilo in nekaj misli o čim smotrenejši uredbi sličnih bodočih tečajev sledi koncem tečaja.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Potovanje v Bolgarijo. Akcija, da na» še potovanje uspe najlepše, je' v polnem teku. Do sedaj je priglašenih že mnogo to» varišev(ic), a nekateri do danes še niso po» slali »garancijskega zneska« <100 Din, zato ponovno povdarjam, da se bodo upoštevali samo priglasi z »garancijskim zneskom«. Na željo iz Sofije so vabljeni tudi učitelji me« ščanskih in srednjih šol, da bo manifesta» cija čim lepša. Priglasi! ae sprejemajo do 8. junija.
Glede vizuma: Bolgarski konzulat je do« volil brezplačni vizum. Vsak priglašenec naj pošlje potni list. ki ga dobi pri glavarstvu na podlagi dovoljenja prosvetne uprave za potovanje v inozemstvo na »Bolgarsko po« slaništvo — Beograd« s pripombo, da potuje z grupo slov. učiteljstva meseca avgusta in ima pravo do brezplačnega vizum1® (na pod» lagi dopisa »Bolgarskega poslanstva v Beo» gradu« na gl. učit. pov. IUFS z dne 29. aprila 1929).
Popust ¡n»a* :bolgarsk,ih železnicah^
Na vseh bolgarskih železnicah imamo odobren 50% popusta, kar je velik plus z ozirom na finančni proračun.
Kdor hoče sploh potovati v Bolgarijo, naj izrabi to ugodno priliko, ki nudi v vseh ozirih vso ugodnost in do 8. junija naj se vsak odloči. Število priglašencev je zvišano na 50! — Za UFS: Mrovlje, iSlovenjgradec.
OTE
za petje, klavir, violino i. t d. za šolo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)

dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA«
LJUBLJANA
Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t.d. izdeluje najceneje tvrdka
FR.M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7.
Naročila v najkrajšem Času. Vedno najnovejši vzorci.
Miroslava Leitgeb / Plana, Jurčičev trg itei. 3.
Izdelovanj o ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebičin za vezenje in pred ti «k.
Zbirka za „Učiteljska domova".
—g Popravek. Iz Št. Jurja ob južni žel. nam poslanih 190 'Din od razlik ni darovala tamošnja dekliška, ampak deška osnovna šola. — Izkaz za april 1929. Članarina: UJU poverjeništvo Ljubljana 1000 Din. Darila: ■Šola v Moravcih |(Prekm.) tantijeme od uprizoritve »Šola v nebesih« 50 Din; Josip Verčkovnik, Št. Ilj pod Turjakom, dar o pri« liki naknadnega izplačila povišice 20 Din; Posojilnica v Mariboru 1000 Din; Mirko Ko« žuh, Maribor, kot izraz sožalja tovarišu in prijatelju A. Hrenu povodom smrti njego« vega sina Branka 30 Din; Kari Kočar, šolski uprav, v Cankovi 1 obvez. 7% inv. posojila a 100 Din. —JOd razlik so še darovale šole: Topolšica 20 Din; Tolsti vrh 50 Din; Škalske Cirkovce 20 Din tisr Anton Kosi, šolski ravn. v pok., Središče 100 Din, Srečko Škerjanec, šolski uprav, v pok., Sv. Rupert v Slov. goricah 100 Din; Franjo Zacherl, uč. v pok., Ljutomer 100 Din; A. Farčnik, nad« učit. v pok., Tezno pri Mariboru 50 Din. Skupaj smo doslej prejeli od razlik 16.646 Din. Vsem darovalcem prav iskrena za« hvala! — Vplačila prispevkov od razlik se je udeležilo doslej od vseh 374 osnovnih šol v mariborski oblasti le 111, od 15 meščanskih šol 6! Kje sta ostali dve tretjini?! Zdramite se, saj gre za korist nas vseh! Gospodar« cka podjetja so dala v aprilu: Prekmurske pravljice 723 Din; zemljevidi 2108 Din In grb 37 Din. — M. Kožuh, blagajnik.
Mladinska Matica.
—mm V Sem cenj. poverjenikom j a v* ljamo, da nam je nemogoče upoštevati še kaka morebitna naročila, ker ne moremo iz« preminjati več višine naklade letošnjih knjig.
Prosimo pa istočasno vse one poverje« nike, ki so poslali naročila, a ne nakazali še odgovarjajočih zneskov;, da to nemudoma store, ker se na neplačana naročila rte bomo ozirali. Vse zneske, ki bi se nakazali po 20. maju, bomo poverjenikom vrnili.
.Kdor je denar nakazal, a ni poslal po» jasnila za nakazilo, bo prejel za dotični znesek odgovarjajoče število broširanih iz« vodov. Za netočnost takega efektuiranja naročil ne moremo prevzemati nobene od« govornosti.
Osebne zadeve.
—i Upokojitve v državni službi. S kra» ljevim ukazom je trajno upokojen profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani g. Josip Bačič.
Učiteljski pravnik.
—§ Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave in ureditev potuba.* I. oddelek. Mini» strstva, njih ureditve in njih pristojnost.
Člen 1. Vrhovna državna uprava je raz» deljena na 12 ministrstev, in sicer: na mini« strstva pravde, za prosveto, za zunanje po» sle, za notranje posle, za finance, za vojsko in mornarico, tza gradbe, za promet, za po» ljedelstvo, za trgovino in industrijo, za šu» me in rudnike, za socialno politiko in na» rodno zdravje. Poleg teh ministrstev ob« stoji kot poseben urad predsedništvo mini» s trškega: sveta.
Člen 2. V pristojnost ministrstev, vsa» kega za svoje področja, spadajo posli, glede organiziranja > (državnih oblaste v, vrhovna voditev celokupne državne administracije in vrhovno nadzorstvo nad upravnimi oblastvi in organi, pripravljanje zakonskih predlogov kakpr tudi posli, ki so pridržani s posebnimi zakoni za pristojnost kakega ministrstva.
Člen 3. Zlasti spadajo po prednjem čle» nu v pristojnost:
Ministrstva za prosveto:
Javni pouk, itzvzemši Inižjei in srednje strokovne šok', skrb za književne, umetni* ške in znanstvene družbe in naprave in pro« svetne zavode kakor tudi nadzorstvo nad njimi, univerze in druge strokovne šole z veljavo univerz, muzeji, gledališča in narod« ne knjižnice, čitalnice in prosvetne napra» ve, državna tiskarna, urejanje in izdajanje »Službenih Novin«, oskrbovanje in nadzira» nje vseh pobožnih ustanov (zadužbin), in sicer v zvezi z ministrstvom, ki po volilu: upravlja zadužbino.
Ministrstva za poljedelstvo:
Pospeševanje vseh gran kmetijstva, nižji in srednji kmetijski pouk ...
Ministrstva za trgovino in industrijo:
Zunanja in notranja trgovina, industri» ja. obrti, kreditni lin zavarovalnSi .zavodi, izvzemši one, ki spadajo v pristojnost mi» nistrstva za poljedelstvo, nižji in srednji strokovni pouk za trgovino, industrijo In obrtstvo...
—§ Prisega učiteljstva in uradnikov min. pj-osvete. Na podlagi člena 1. zakona o pri« šegah in obljubah z dne 15. februarja 1929 predpisujemo to»le uredbo o opravljanju prisege za vse uradnike in uslužbence' v rc» sortu ministrstva za prosveto.* Člen 1. Vsi uradniki in uslužbenci v resortu ministrstva za prosveto opravljajo naslednjo prisego, odnosno obljubo: »Jaz N. N. priaezam na edinega Boga, da bom kralju in domovini zvest; da se bom držal pri delovanju držav* nih zakonov in naredb; da bom vestno in točno izvrševal vse dolžnosti svojega z vanj a ter zastopal in branil državne in prosvetne koristi. Tako mi Bog pomagaj!« — Člen 2. Prisego opravljajo: a) pomočnik ministra za prosveto, / predsedniki: akademij i znanosti, rektorji univerz, rektorji višjih pedagoških šol in načelniki oddelkov pred ministrom; vsi ostali višji uradniki v ministrstvu za pro« sveto Ipred1 pomočnikom, nižji uradniki pa pred načelniki poedinih oddelkov; b) pro» svetni inšpektorji pred velikim županom, ostalo osobje prosvetnih oddelkov, direktorji srednjih in njim enakih strokovnih šol, šefi vseh drugih prosvetnih naprav (gledališč, muzejev, knjižnic, umetniških šol itd.) kakor tudi mestni šolski nadzorniki pred pomoč« nikom ali prosvetnim inšpektorjem; sreski šolski, nadzorniki pred sreskim poglavarjem; upravitelji narodnih šol pred sreskim ¡šol,« skim nadzornikom; učitelji vseh šol kakor tudi osobje poedinih naprav pa pred svojim neposrednim starešino. Vsak uradnik opra« vi eno prisego, najsi vrši obenem dvoje zvanj (profesor univerze in direktor muzeja; di« rektor gimnazije in vršilec dolžnosti pro» svetnega inšpektorja itd.), toda pod svojim imenom mora označiti obe zvanji. Člen 3. Poleg ustne prisege mora napisati vsak urad« nik in uslužbenec svojeročno v dveh izvodih gorenjo prisego, jo datirati in podpisati s polnim imenom in priimkom ter označiti svoje zvanje. Oba izvoda overovi dotični starejšina, pred katerim se je prisega opra« vila, z uradnim pečatom in s svojim podpi« som. En izvod ostane v arhivu samega tega urada, drugi pa se vroči prvemu višjemu ne» posrednemu oblastvu. Člen 4. Datum prisege se vpiše v uslužbenski list. Člen 5. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. — V Beogradu, dne 15. marca 1929. — Minister za prosveto: Maiksimovič B. s. r.
fl
kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
* (»Služberfe- Novine kraljevine Srba, "^LlSlovenaca« z dne 3. aprila 1929. st. 78/XXXII. _ »Ur. list« št. 38. od 11. aprila 1928.
Največjo in najlepšo izbiro
raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega perila itd. dobite po najnižji ceni
le pri F. in I. Goričar,Ljubljana, Sv. Petra c.29
Mirne noči.
Če kdo ne more spati, je to zelo škod« ljivo njegovemu zdravju in življ«nski moči. Vzrok temu je delovanje živcev takrat, ko bi morali počivati.
Da si zagotovite zdravo in mirno spanje, uporabljajte redno, predno greste spat sko« delico okusne
V zagotovitev zdravega naravnega spa« nja se ne da primerjati nobeno sredstvo s to. lahko prebavljivo ipijačo. v Ovomaltine umiri izrabljene in napete (živce, obnavlja in krepi 'staničevje možganov in telesa in ustvarja novo energijo za prihodnji dan.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, zavitek po 18-50 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez« plačne vzorce od	^45*. p
Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB.
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 8. aprila 1929, štev. 82/XXXIV. — »Ur. list« št. 39 od 13. aprila 1929.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= LJUBLJANSKO fUČIT. IPRUŠTVO
zboruje v sredo 15. t. m. ob 20. uri v risal« niči I. mestne dekliške osnovne šole s sle« dečim sporedom: 1. Situacijsko poročilo.
2.	Predavanje o dunajski ekskurziji in de« lovni šoli. Poroča prof. ga. Minka Skaberne.
3.	Predlogi in nasveti. Z ozirom na aktual« nost poročila, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
= MURSKA SOBOTA. Dne 11. maja se "vrši (pedagoški krožek |za >sr«z Murska Sobota v Pečarovcih, in sicer ob 9. uri. Za" skupen obed naj se prijavi vsak pri tovarišu Berdenu.
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO UJU RADOVLJICA zboruje v so« boto, dne 11. maja 1929 po prihodu dopol» danskega vlaka v Bohinjski Bistrici. Ude« ležba stanovska' dolžnost. — Odbor.
Poro&la:
+ ^NOVOMEŠKO ¡UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo 13. aprila 1929 v Novem mestu.
I.	Situacijsko poročilo: Učiteljstva' v okraju 131, včlanjenih 106, navzočih 70, t. j. 66%.
Tov. predsednik pozdravi navzoče, ki so se v tako lepem številu udeležili zboro» vanja, prav posebno še odličnega gosta g. pisatelja Finžgarja, ki se je žrtvoval in po» hitel med nas, da nam s svojo živo, mojstr» sko besedo predava o psihi našega kmeti« škega človeka. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in mično, z a kar je žel predavatelj priznanje in globoko spoštovanje. Po kon» čanem predavanju se je tov. predsednik g. pisatelju ponovno zahvalil, nato pa poroča! članstvu o spremembi na prosvetnem od« delku, želeč, da bi se uresničili vsi cilji in načrti šefa dr. Lončarja.
Došli 'doprisi iso 'se 'pre$ta)li |in bbrav« navali.
Sklepi in predlogi:
a)	Poročilo IPov. UJU — Ljubljana o spremembi uradniškega zakona in o našem bodočem gmotnem položaju^ je vz|elo uči« teljstvo z odobravanjem na znanje.
b)	IPonovno poziva tov. predsednik član« stvo, da poravna enkratno zvišano člana» rino {5 Din od člana).
c)	Tov. \predsednik priporoča tflanstvu pristop k Učit. Samopomoči.
II.	Samoizobrazba: Tov. Jankovič je po« ročal o delovanju krožkov v okraju. Glede krožkov se je razvila živahna debata. Z odo« bravanjem je članstvo sledilo razmotrivanju tov. Mervarja o pravilnem pojmovanju krož« kov. ^ Za sklicatelja novomeškega krožka se določi tov. Ivanetič. Novomeški krožek se bo sestal v nedeijo 21. aprila ob 2. uri po» poldne v Št. Petru. Predsednik Pirnat je nato poročal .navzočim o stanju okrajne uči« teljske knjižnice. Posameznim vodstvom se je razposlal seznam vseh knjig. Sklene se poslati Pov. UJU — Ljubljana predlog:
a) naj stori potrebne korake, da se okraj« nim knjižnicam ne črta proračun;
b) da isto intervenira za izplačilo 3000 Din iz zaloge šolskih knjig.
III. Reforma šole: Razpravljalo se je o osnovnošolskih čitankah in o mladinskem tisku sploh. Prisotni poverijo odbor, da opo» zori Pov. UJU — Ljubljana o nujni potrebi izdanja novih osnovnošolskih čitank po prt« znanih šolskih praktikih. — Iz zanimivega, že omenjenega predavanja pisatelja Finž« giarja, je učiteljstvo pridobilo dokaj naukov za svoje poklicno 'udejstvovanje.
¡IV. Izvenšolsk|o delo: jTov. predsednik apelira na tovarišice, da bi se z veseljem to» tile hvaležnega izvenšolskega udejstvovanja v procvit in dvig naše .kmetiške žene.
5. Slučajnosti: Tov. nadzornik Pirnat je opozoril upravitelje na pravilno opremo vlog !nadležnim 'oblastem. — |Na .predlog tov. Skebeta se soglasno sklene, naj pred» laga odbor novomeškega učiteljskega dru» štva ma' merodajno mesto zaslužnega in pri» znanega organista, komponista in učitelja petja na gimnaziji v Novem mestu g. Na» četa Hladnika v odlikovanje in za nakazilo milostne pokojnine.
Prihodnje ziborovanje se bo vršilo v prvi polovici maja v Žužemberku.
Po sklepu lista.
Šoštanj. Tukajšnja mladina hoče dan 12. maja posvetiti ljubezni in trpljenju naših mater. Na dan 12. maja priredi ob 3. uri po« poldne v Sokolskem domu — materin dan. Mladinski pevski zbor meščanske in osnovne šole zapoje pod vodstvom Jurčeta Vreže 12 narodnih in umetnih pesmi. Poleg tega je na sporedu tudi spevoigra R. Gobca: »Pomladne cvetke«, govor, deklamacija, recitacija in ra* jalni nastop deklic. To je prva večja prire« ditev šolske mladine in želeti je, da se je bližnje učiteljstvo udeleži.
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Ustanovljeno leta 1839. TjtUfon ¡tev. 2.282.
Hotel,TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
k.			i,...	
				
priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer:
Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I,—IX, v platno vez. Din 720. Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I.—X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos.: Zbrani spisi, I.—V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—HI, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I.—X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I.—II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200.
Najbolj času primerna darila
si nabavite
v konfekciji,DERENDA'
LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča.
*S> Tovarna pohištva
V I-1. Naglas, Turjaški trg 6
V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah I

ïcdno ^ na višku!
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Najnovejša moda
Elegantni vzorci Bogata i:
Rips Ottoman za plašče	Crêpe de Chine modne barve	Chantung modne barve
Rips doublé za plašče	Crêpe de Chine imprime	Chantung surov
Satin ondé za plašče	Crêpe Qeorgette modne barve	Veloutine za plašče
Crêpe Mongol	Crêpe Qeorgette imprimé	Taffetas
Crêpe Riviera	¡apon modne barve	Crêpe Marocain
V ° i. 0 V® ~	¡apon imprimé	Voile de laine imprimé
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Rokavice, nogavice Modne potrebščine
v veliki izbiri za dame in gospode nudi
najceneje
Srečko Vršič, nasi.
V. LESJAK
Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
*WWWW\UWW\U)U)U)UUlW\UW\U\U\UWW)U)U\UW)U)U)U\UWW!i
31
5 blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. |
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, Sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
£
s
s £
E
£ £
£
A.. & 12.
, Ljubljana
V Vašo korist do
Razllka! 30%
če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti.
Denar naloiite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	reg. zadruga z neom. zav. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 + Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 pri trimesečni od povedi po 7 '/2 7°> brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. == JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. =====
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške are: Ob delavnikih od 8—12 '/2 in od 3-4 '/2. te ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—11'/2.
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vteh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
c * - » —
Proda/a jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani