Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje O B v C I N E (ESTÀ, KI VODI t PRIHODNOST oleti 1995 je neurje pustošilo tudi v Ravnah, kjer je bila najbolj prizadeta cesta v Vrhovskem grabnu, ki je bila v zelo slabem stanju. Jeseni 1996 leta je Podjetje za urejanje voda Celje pričelo z deli na sanaciji vodotoka. Pri delu so morali odstreliti več skal in poglobiti strugo tamkajšnjega potoka. Obenem je z deli pričelo tudi Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje in sicer z gradnjo novih mostov ter z asfaltiranjem ceste v dolžini 1650 m, kar je stalo preko 32 mio SIT. Nadzor nad deli je opravilo podjetje NIVO iz Celja. Dela so bila zaključena v začetku junija 1997. 14. rožnika 1997 pa je bilo veselje ob otvoritvi novo asfaltirane ceste Rumi -Ravne, po domače Vrhovski graben neizmerno. Krajani Raven so uradni del otvoritve popestrili z domačo pesmijo in recitacijami. G. Viktor Potočnik, predsednik KS Ravne, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k novi pridobitvi. Ob lepem sončnem dopoldnevu, množici prijetnih krajanov in gostov je župan dr. Bogdan Menih simbolično prerezal otvoritveni trak in cesto predal svojemu namenu. Domačin prof. dr. Vinko Potočnik pa je cesto blagoslovil. Da je cesta narejena tako kot je treba, smo se prepričali takoj po otvoritvi, ko smo se popeljali do kmetije Bečovnik, kjer so nam spretne gospodinje pripravile prečudovito pogostitev. Ob domači glasbi se je družabno srečanje nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Prof. dr. Vinko Potočnik se je ob blagoslovu spomnil anekdote iz mladih let: Ko sem se pred dolgimi leti vračal iz velikih mest v domači kraj, sem očetu rekel, kako lepo bo, ko bo tudi po Vrhovskem grabnu peljala asfaltna cesta. Oče se je smejal in se spraševal, kje je dobil sina s tako neumnimi idejami. • PRODAJNA MESTA LISTA: • • SEZAM, Trg svobode 4, $ o s' t o n j • Blagovnico DOLINA, Šoštanj • Delikateso DOLINA, Kajuhova, Šoštanj • AA a i k e t TOPLICA, Topolšico • Trgovino POD KLANCEM ■ KOTNIK, Kovne • Trgovino MARINA, S k o r n o NAPOVEDNIK ■ stran 2 Ustanovljena Turistična zveza Najprej skrb za lepše okolje v občini ■ stran:] Obnovljena Slivnikova domačija Skrb za varstvo kulturne dediščine ■ strani 5 in 7 Bogata dejavnost invalidov Športna in izletniška druženja ■ stran6 Tradicionalno Petje na vasi Srečanje pevcev upokojencev fflsn ŠOŠTANJ 0, domovina, ti vi kakor zdravje! 25. junija bomo praznovali dan državnosti, ki je poleg 26. decembra -dneva samostojnosti - eden izmed največjih slovenskih državotvornih praznikov. Rezultati ankete o pomembnosti praznovanj v dnevnem časopisju kažejo, da le 4,5 % Slovencev praznuje dan državnosti kot praznik, dan samostojnosti pa pomeni praznik za samo 3 % Slovencev. Kontu, če ne prav nam, naj država in domovina pomenita največ, ko pa je ravno naši generaciji uspelo udejanjiti tisočletno hrepenenje naših prednikov. Domovina je resnična vrednota, ki se je premalo zavedamo in jo zlasti premalo cenimo. Kdor pa je kdaj okusil vso lepoto tega doživetja in spoznal vso globino tega dejstva v našem življenju, je z najlepšimi besedami skušal to tudi izraziti. To vidimo zlasti iz izpovedi naših pesnikov in pisateljev ter narodnih buditeljev. Cankarjev Jure, ki mu je tujina, kateri je služil s svojim delom, izpila kri in izsesala moči, je zahrepenel po domovini: “Petnajst let in dalje te niso gledale moje osirotele oči, mati! Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blago dišeče, pozdravljeni, ponosni gozdovi, do neba pojoči, in od srca pozdravljen rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!” Sele ob zadnjem srečanju, onemogelin bolan, je spoznal: “Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje. Ko sem oboje izgubil, so spregledale moje oči in videle, da sem imel - zdravje in domovino.” Ljubezen do domovine je človeku prirojena. Vsakogar, ki ima količkaj rahločutnosti v srcu, spaja z domačim krajem neka posebna, prijateljska prisrčnost. Tako kot so to počeli naši predniki, naše matere in očetje, moramo tudi mi vzpodbujati pri naših otrocih ljubezen do domovine in države. Ta dva praznika zato nista samo politična, temveč družinska. Prav bi bilo, ko bi se že danes zavedli, kakšen pomen ima za Slovence dan državnosti. Spomnimo se dogodkov pred šestimi leti, katerim je ta praznik posvečen, obesimo slovensko zastavo, udeležimo se proslave in kresovanja, opozorimo na to dolžnost tudi naše sorodnike, sosede in znance. To ni političen apel, to je poziv k prebujanju naše domoljubne zavesti. Urša Menih Velenje SP Do 35 X LIST Z t'* ž z 1997 ö n Z 2* lliillSo4tanJ> "F S" S3 9000624. hI eoe i ss tb PETEK, 20. Jill 1997 (11 KOSIT ODPRT SOSTANJSKI BAZEN V petek, 20. junija, se bo na šoštanjskem bazenu pričela kopalna sezona. V petek bo otvoritev potekala kot živ-žav za šoloobvezne otroke, od sobote dalje pa bo bazen odprt za vse hladne vode željne kopalce. Bazen bo odprt od vsak dan od 9. do 19. ure, ob petkih pa bo od 19. do 22. ure organizirano tudi nočno kopanje. Cene vstopnic: odrasli 350 SIT, otroci 250 SIT. okviru naše akcije Odpri dlan želimo danes predstaviti veliko stisko mame Antonije in njenega sina Simona Pungartnik. Živita v Ravnah in njuno bivališče je, za človeka z urejenim domom, nepredstavljivo siromašno. Sin obiskuje srednješolski center v Velenju, mama je invalidska upokojenka. Življenje jima postavlja hude preizkušnje in znašla sta se v položaju, iz katerega sama ne moreta najti poti. Z revno pokojnino težko povežeta začetek in konec meseca, privarčevati ne moreta niti tolarja. Njun dom pa je potreben obnove. Podrtija nosi hišno številko Ravne 99, čeprav te že sama misel, da tu še kdo živi, navda z grozo. Pravzaprav ni ničesar. Je črna kuhinja - prostor, ki je vse v enem - dnevna soba, spalnica in prostor za učenje. Na lesenem podu zevajo velike luknje, stene bi lahko odpihnil močnejši veter, streha ne ščiti več pred dežjem ali soncem. Namesto peči ogreva prostor ogenj, ki ga Pungartnika zakurita v kovinskem sodu. Ni kopalnice in ni stranišča. In v Tonikinem rojstnem kraju niso pozabili nanju. Predsednik krajevne organizacije Rdečega križa, gospod Jože Jančič, je prepričan, da bo z združenimi močmi uspelo uresničiti zamisel o postavitvi novega doma. Občina Šoštanj se je prva odzvala klicu po pomoči ter naročila in plačala potrebne dokumente za postavitev majhne hiše. Dokažimo tudi mi, da solidarnost ni prazna beseda in da tudi skromen prispevek prižge iskrico upanja in hvaležnosti v srcu nemočnih.Območna organizacija Rdečega križa Velenje zbira denar na posebnem žiro računu: 52800-678-80331, sklic na številko 00 24020, s pripisom solidarnostna pomoč pri izgradnji hiše za Pungartnik Antonijo. Odpri dlan «INE USTANOVLJENA TURISTIČNA ZVEZA OBČINE ŠOŠTANJ PROSTOR JE RAZVOJ ŠOŠTANJA Najprej skrb za lepše in urejeno okolje IT januarju letos je pet turističnih I društev, ki pokrivajo ljubiteljsko I turistično dejavnost na območju občine Šoštanj, podpisalo pogodbo o ustanovitvi Turistične zveze občine Šoštanj. Le-ta bo skrbela za usklajeno delovanje članov zveze na področju pospeševanja in razvoja turizma ter sooblikovala občinsko turistično politiko. Ne gre za to, da bi v občini turizmu dajali prednost, treba pa ga je spodbujati, da bo zaživel in živel. Pravilen bo tisti razvoj, ki bo povečal kakovost življenja posameznika - občana občine Šoštanj. Veseli bomo, če se boste tudi Vi, bralci, oglasili z idejami, predlogi aU željo po aktivnem sodelovanju. V članstvo zveze želimo pritegniti tudi tiste, ki so s turizmom povezani le posredno. Po administrativnem urejanju, ki je potrebno za registracijo zveze, smo odločbo o vpisu v register društev sprejeli prve dni junija. Prvi člani so: Turistično olepševalno društvo Šoštanj, Turistično društvo Topolšica, Turistično društvo Lajše, Turistično društvo Skorno in Turistično društvo Topolšica -podeželje. Prva dejavnost, ki jo izvajamo je sodelovanje pri organizaciji praznovanja ob Dnevu državnosti in sodelovanje v tekmovanju MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA. Pod tem sloganom tudi letos poteka tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja. Udeleženci tekmovanja so vsi kraji -naselja v Republiki Sloveniji. Za uspešno uresničevanje tekmovanja želimo tudi Vašo pomoč, zato naslednje stavke namenjam krajši razlagi: pripravljena je razdelitev udeleženeev v naslednje tekmovalne skupine: 1. večja mesta, 2. srednja in manjša mesta, 3. izrazito turistični kraji, 4. turistični kraji, 5. kraji s prehodnim turizmom, 6. izletniški kraji, 7. hribovski kraji, 8. drugi kraji, 9. večja zdravilišča, 10. manjša zdravilišča, 11. osnovne šole, 12. srednje šole, 13. kampi. Šoštanj sodi v kategorijo “srednja in manjša mesta”. Terme Topolšica med “manjša zdravilišča”. Med “hribovske kraje” štejemo naselja nad 600 m nadmorske višine, kadar pa naselja ne moremo zajeti v eno od predpisanih kategorij, spada k “drugim krajem”. Vsebina tekmovanja krajev je urejenost kraja kot celote, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje kulturne in naravne dediščine, ustreznost zbiranja in deponiranja odpadkov, skratka vse, kar prispeva k temu, da bo naša domovina urejena, čista in lepa. prijazna in gostoljubna, zdrava in zelena. Koordinator tekmovanja za občine Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki je Turistična zveza Velenje, nosilec lokalnega tekmovanja pa Turistična zveza občine Šoštanj. V naseljin, kjer deluje turistično društvo, bo leto predlagalo svoj kraj za tekmovanje ali pa tudi ne, na Turistični zvezi občine Šoštanj pa mislimo, da bi lahko tekmovale tudi n.pr. Zavodnje ali Gaberke, zato prosimo, da nam to sporočite (društva, organizacije ah posamezniki) do konca meseca juni- Sele potem si bo kraj ogledala ocenjevalna komisija. Lepo bo, če boste sodelovali. Majda Menih Kakšni so plani izkopa premoga v prihodnje? P roblematika, ki jo povzročata izkop premoga in proizvodnja električne energije je znana. Učinkovito reševanje posledic rudarjenja se je pričelo nekje po letu 1980, ko je RLV razgrnil pred javnostjo svoje dolgoročne in letne plane sanacije povzročene škode. Zgrajena so bila nadomestna naselja, nadomestni javni in kulturni objekti in tudi naprava za čiščenje dimnih plinov na TEŠ. ; V zadnjem času pa je nastopilo zatišje. O planu izkopa premoga v prihodnje Uprava Občine Šoštanj ni bila seznanjena, informacije dobiva iz dnevnega časopisja. Mnogo je opažanj, na katera so nujni konkretni odgovori, saj so odkopna čela v celoti na območju nove občine Šoštanj. Ker je velenjski Premogovnik pod nad- t 9 % energije. Predvsem bo župan zahteval odgovore na naslednja vprašanja: - zakaj se pogrezki kot posledica izkopa v jami Šoštanj pojavljajo na obrobju mesta Šoštanj, ki je bilo izločeno iz rudarjenja kot šoštanjski trikotnik? Posedajo se pomembni objekti kot so šola in bloki ob Družmirskem jezeru. zorom države, je župan Bogdan Menili s - kakšna je nadaljnja usoda Metleč in tem problemom pisno seznanil predsed- dela Topolšice ob stalno naraščajoči nika vlade Janeza Drnovška in predsednika državnega zbora Janeza Podobnika ter izrazil željo po sestanku z odgovornimi predstavniki vlade in Premogovnika Velenje, kjer bi razčistili več odprtih vprašanj, vezanih na izkop premoga in proizvodnjo električne potrebi po proizvodnji nadzorovane električne energije? J-- s kakšnim tempom se bodo rušile površine v Gaberkah in kako se bodo reševali problemi, vključno s sanacijo porušenih zemljišč? V pismu je župan kot enega najpomemb- nejših omejitvenih dejavnikov razvoja občine Šoštanj navedel prostor: ’’Zaradi odkupa zemljišč za nadomeščanje porušenih naselij in kmetij, so odkupljena vsa razpoložljiva zemlji: prometa z zemljišči, primernimi za urbanizacijo naselij, praktično ni. Ponuja pa se nam izjemna priložnost odkupa sedmih hektarov zemljišča v lasti Tornirne usnja Šoštanj. To je edini prostor, kamor bi se lahko širilo mesto Šoštanj, ki je omejeno med rušnim območjem in hribi na drugi strani. Če zamudimo to izjemno priložnost, bomo zapečatili usodo mesta, ki se mu je ravno zaradi rudarjenja ustavil čas po letu 1945, ko je Velenje dobilo vse, kar si POROKE TEDI V ŠOŠTANJU v Po dogovoru med Upravno enoto Velenje in Občino Šoštanj bodo labko kandidati za poroke vsako zadnjo soboto v mese- v cit sklenili zakonsko zvezo tudi v Šoštanju. Vabimo občanke v in občane občine Šoštanj, kandidate, ki ste se odločili, da se boste poročili, da se o postopku pozanimate ob prijavi na matičnem uradu v Velenju. Upravna enota bo za vsako poroko izdala odločbo o določitvi poročnega mesta ter določila matičarja ter pooblaščeno uradno osebo za poročanje. Hoja dežela - lepa, urejena in čista Turistično olepševalno društvo Šoštanj naproša vse občane, ki vedo za kakršnakoli divja odlagališča, da nam podatke o njih posredujejo na naslov: Turistično olepševalno društvo Šoštanj, Trg bratov Lampret 3,3325 Šoštanj. V prijavi opišite čim bolj natančno lokacijo odlagališča ter vrsto odpadkov. Tako bomo skupaj pripomogli k urejenosti naših krajev Volilni zbor Kulturnice j* V soboto, 14.6. je imela svoj volilni zbor Kulturnica PKG Gaberke. Po novih veljavnih predpisih morajo društva uskladiti statut in pravilnik z zakonom. Ta terja tudi bolj urejeno notranjo organizacijo društva, kot jo je imela Kulturnica do sedaj. Najvažnejša vse- binska sprememba je dopolnitev registracije, da bi Kulturnica PKG uradno delovala kot turistično društvo. Člani Kulturnice so že izrazili željo, da bi se vključili v novo ustanovljeno Turistično zvezo občine Šoštanj. Zbrane pripombe na spremembe prostorskega plana občine ••••••••••»••••••••••#%••••••••••••••••••••••••••• omisija za okolje mprostor je imela 9. junija 14. sejo. Šoštanj za sredstva, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor razpisalo za Pregledali in obravnavali so manjši del pripomb občanov na prostorsko načrtovanje po občinah. Obravnavali so nekatere vloge občanov osnutek sprememb prostorskega plana občine, ki so bile za legaliziranje in spremembe PUP (prostorsko ureditveni pogoji), dane v času javne razgrnitve. Komisija se je odločila, da bo Naslednjič bodo med drugim obravnavali razpis za javni natečaj o idejnih preverila vse pripombe občanov na sprejem prostorskega plana, ki po kri- rešitvah cestne problematike v Šoštanju. terijih stroke niso sprejemljive. Informirali so se o uspeli kandidaturi občine Franc Rogelšek, predsednik Komisije za okolje in prostor K Podjetje za urejanje prostora, p.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b Saubermacher ^ turni u ciato meato! Oičamm S&famj -cifetoafirtifaML dt&titev ČMttbmO' cUmc chfamMti! Vsem občanom občine Šoštanj želimo prijetno praznovanje 25. junija, dneva državnosti. Ob praznovanju dneva državnosti, občinski odbor SKD čestita vsem občanom občine Šoštanj SKD SMRTI V času od 15. 5. do 12. 6. 1997 so umrli Angela APŠNER, Gaberke 257 Marjana RAMŠAK, Koroška 44, Šoštanj Janiča PESZER, Lokovica 109 POROKE V času od 15. 5. do 12. 6. 199 7 so se poročili Doroteja N AD VEŽ NIK, Metleče 30, Šoštanj in Srečko MATOŠEVIĆ, Krunčiaei 29, Rep. Hrvaška Irena POTOČNIK, Zavodnje 27 c in Dejan TOČAKOVIČ, Zavodnje 27 c Sonja VRTAČNIK, Ravne 103 in Rudolf NOVAK, Koroška 15 b KRSTI V mesecu maju so bili krščeni: Denis, Katja, Jan, Matic, Matevž, Nina, Januarij(Jan), Davvid, Jani, Jernej, Timotej, Žan, Tjaša INK I5N PETEK, 20. JUNIJ 1997 STRM 1 ] K I 1 ] L 1 r i j i i j L NOVA PODOBA SLIVNIKOVE DOMAČIJE • •••••••••••••••••••••••c o ••••••••••••••••< Obnovljen kulturni spomenik okolici Šoštanja je ohranjenih kar nekaj znamenitosti iz preteklih stoletij; ohranjene so značilne podeželjske hiše in dvorci. S ponosom se lahko pohvalimo, da nas obdaja občutek za tako zvrst kulture. Predvsem smo osveščeni za zaščito kulturnih in etnoloških spomenikov iz naše preteklosti. Vendar so samo občutek, volja in spoštovanje teh vrednot še vedno premalo za ohranitev teh dragocenosti. Za vzdrževanje so potrebna predvsem ogromna sredstva. Pa vendar se z dobro voljo in razumevanjem najdejo tudi ta. Ne toliko, da bi lahko vse sfinancirali v eni etapi. S strpnostjo in razumom pa lahko dosežemo omembe vredno kontinuiteto. V Zavodnjah je ohranjenih nekaj lepih podeželskih dvorcev, ki izvirajo nekaj stoletij nazaj. Omembe vreden, zanimiv in največji takšen kmečki dvorec je Slivnikova domačija. Izvira iz 18. stoletja. Kljub neizogibnemu dejavniku staranja je lepo vidna ohranjena letnica 1736, vklesana v tramu osrednje hiše. Po tlorisni zasnovi je hiša tipični podeželjski dvorec, značilen za to obdobje. Vsebuje in obsega vse prostore, ki so pripadali tako bogati zasnovi in ugledu lastnika. V domačiji srečamo vrsto zanimivih detajlov in elementov. Elementi, ki segajo v različna časovna obdobja, dokazujejo, da je bila domačija grajena v daljšem obdobju in jo je gradilo več rodov. Vsa dela pa so se združila v lepo harmonijo in umetniško kvaliteten izdelek. Izstopajo predvsem leseni gang, mala okna z “gautri” - to so okenca s smučnim načinom odpiranja, prelep lesen baročni portal in še mnogi drugi detajli, ki dokazujejo domiselnost in obvladovanje estetike in občutka za čisto konstrukcijo. V izboru uporabljenega materiala prevladujeta les in kamen ter takrat poznani pripadajoči vezni material. Izvedba del je prava mojstrovina tistega časa. Slivnikova domačija je danes delno že obnovljena in restavrirana. 0 obnovi so se dogovorih Zavod za spomeniško varstvo Celje, Kulturna skupnost Velenje, Občina Šoštanj in sedanji lastnik, družina Laznik. Lastnik je v celoti prispeval les za obnovo, institucije pa so prispevale finančna sredstva. Do sedaj so obnovili konstrukcijo ostrešja, kritino na strehi z lesenimi skodlami, leseni gang na zahodni in južni fasadi, zamenjali so okna v lesenem delu pritljičju, kletna vratna krila in delno sanirali leseni tramovni strop v veliki hiši. Vsa sanacijska dela posameznih elementov so bila izvedena v prvotnem stilu. Restavracijska dela je izvedel priznani slovenski restavratorski mojster g. Jože Podkrajšek iz Zreč. Družina Laznik je-izrazila pripravljenost, da se v sobi ah izbi uredi še etnološka razstavna soba, saj je predmetov in izdelkov takšne vrednosti v hiši še dovolj. Z urejeno etnološko sobo bo pridobila občina Šoštanj nov objekt za turistično ponudbo, zato je zelo pomembno, da načrt udejanjimo. Prihodnjim rodovom bomo tako zapustili z obnovljenim in prelepim spomeniškim objektom obogateno kulturno dediščino. Cabro Cverlin /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_________________ NOVA STORITEV LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE dl Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je odslej tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu - WESTERN UNION. Z vključitvijo v ta sistem lahko ponudimo komitentom novo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti v primerjavi z običajnim nakazilom v tujino. Te so: - hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta - naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila - v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebi, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Novo storitev vam nudimo v dveh naših enotah, in sicer v ekspozituri Rudarski in ekspozituri Mozirje, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Sončki za male šolarje JI elo trdoživa je bralna značka. Tako I globoke korenine je pognala, da ji JLI celo naša moderna doba ni uspela nalepiti oznake - zastarela. Ze 35 let živi v Sloveniji, Kajuhova bralna značka v Šaleški dolini pa letos praznuje 30. rojstni dan. In v jubilejnem letu se ji je v občini Šoštanj pridružila predšolska bralna značka. Povod za uvajanje predšolske bralne značke je spoznanje, da si starši vsako leto vzamejo manj časa za pripovedovanje pravljic in branje knjig otrokom. Veliko raje posadijo otroka pred televizijski ekran ah mu v kasetofon vstavijo kaseto s pravljico. Vemo pa, da je branje knjig in pogovor, ki se sproži ob določenem problemu. bogata dota, ki jo starši lahko nudijo otroku v predšolskem (pa tudi šolskem) obdobju. In tako smo pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje s pomočjo knjižničark pripravili seznam desetih knjig. Vsak otrok si skupaj s starši med njimi izbere eno knjigo slovenskega pisatelja, eno knjigo tujega pisatelja in se nauči eno od pesmic iz izbranih zbirk. O “prebrani” knjigi se otrok pogovarja z vzgojiteljico v vrtcu, ki prebrano knjigo označi... 30. maja 1997 smo v domu kulture v Šoštanju z igrico Rdeča Jcapica zaključili prvo leto predšolske bralne značke in podelili sončke 116 malim šolarjem, ki so s pomočjo staršev prebrali vse knjige s seznama predšolske bralne značke. Akcijo pa so vodile vzgojiteljice iz WZ Šoštanj: Milena Brusnjak, Sonja Nežmah, Andreja Komar, Marija Petkovnik, Metka Rudnik in Bernarda Bolha. Staršem in vzgojiteljica se v imenu otrok iskreno zahvaljujemo. Kristina Kovač 20 LET OKTETA ZAVOĐENJE Kadar Slovenec zapoje, vsak prisluhne mu rad. V pesmi sila neznana mu odkriva zaklad... V nedeljo, 25. maja, smo člani okteta praznovali. Minilo je 20 let od takrat, ko se je gospod Jože Grabner opogumil in ustanovil oktet Zavodnje. Skupno z njim smo se pevci, ki prepevamo pri oktetu, poveselili tega dogodka in si obljubili zvestobo še za naslednjih dvajset let. V skupini nastopajo; tenorista Janez Brglez in Miha Brglez, druga tenorista Bojan Grabner in Ivan Stropnik, baritonista Janez Grabner in Vlado Kompan ter basista Jože Grabner in Anton Grabner. Veseh smo, da smo ob našem jubileju nastopili v polni dvorani kulturnega doma v Zavodnjah. Na našo proslavo smo povabili k sodelovanju tudi pevske kolege iz Domžal: brate Pirnat in Stobljanski oktet ter svetovno priznanega basista gospoda Franca Javornika. Z vsemi smo postali dobri pevski prijatelji. Povezovalca programa sta bila gospodična Alenka Grabner in gospod Vinko Šmajs. Po končanem pevskem programu smo člani okteta dobili priznanja in sicer pet bronasto Gallusovo značko, Janez Brglez srebrno in Jože Grabner zlato Gallusovo značko. Posebej smo bih veseh pozornosti predstavnikov pevskih skupin iz Šaleške doline. Najlepše se jim zahvaljujemo za darila in lepe želje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam pomagali finančno in kako drugače, da je naša prireditev tako lepo uspela. Nasvidenje ob naši 25 -letnici. Vabljeni, prijetno nam bo. Pevci okteta Zavodnje KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 VAS VABI V SVOJE MESNICE: • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM IN KMETIJSKI TRGOVINI: • VELENJE, Cesta talcev 2 • ŠMARTNO OB PAKI NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12. DO 16. URE. SDS Vsem občankam in občanom občine Šoštanj ČESTITAMO OB PRAZNIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE ŠOŠTANJ SMOSOLCEV SOS Trenutki slovesa prihajajo, spomini ostajajo... OSNOVNA ŠOLA KARLA OESTOVNIKA-KAJ11HA Prva vrsta: Mitja Turk. Mojca Bačovnik, Maja Jurkovič, Nina Borovnik, Urška Zalrznik, Urša Melanšek, Marjana Rožej, Maja Konovšek; druga vrsta: razredničarka Fanika Rumcž, Metka Ocvirk, Sandra Kugonič, Vesna Konovšek, Jasmina Razgoršek, Urška Mežnar, Nikola Markovič; tretja vrsta: Aleš Brišnik, Tahi Globačnik, Gregor Zimic, Gašper Brglez, Martin Stropnik, Rok Gorišek, Drago Rogelšek. OSNOVNA ŠOLA HIBE IIOECKA 8. a Cepijo: Mitja Gorjup, Mitja Goltnik, Jure Kobal, Katja Rezman, Vesna Verbič, Mojca Slamek, Nataša Hudej, Nina Mravljak, Denis Verhovnik, Aleš Vodovnik; ležita: Lavdim Avdija, Grega Kugonič; stojijo: razredničarka Danica Švare, Aleksandra Zajc, Vlasta Ramšak, Janez Kugonič, Peter Apat, Miha Zajc, David Javornik, Lidija Prosenjak, Natalija Hudournik, Mojca Krajnc, Andreja Jazbec, Mateja Potočnik, Katja Mesarič, Katja Zupevc in Danica Jovičič; manjka Moamer Vehabovič. In zgodila se je valeta V tretji vrsti sem sedela. Gledala sem te, moj sin, in nisem mogla verjeti. Nisem mogla verjeti, da ti je petnajst let, da gledam tvoj praznik, ko prestopaš prag osnovne šole, odhajaš v svet, v drugo življenje... Kam? Kdaj si zrastel iz otroka v dečka in skoraj že v moža. Kdaj si mi ušel iz zibelke, kje so ostali tvoji prvi koraki? Lep popoldan je bil. Pripravili so ga naši osmošolci Biba Roeckove šole; s skupnimi idejami, močmi in finančnimi sredstvi. Potrudili so se. Pa pravijo, da so mladi pokvarjeni. Ni res! Dajmo jim prostor, dajmo jim življenje, dajmo jim, da dihajo in ustvarjajo, kajti v njih je vse, kar se z leti odraščanja izgubi in pozabi. V njih je neposrednost, jasnost izražanja in ne bojijo se naravnost povedati, kar jih teži. Čeprav ni vedno prav. Škoda je, da z leti izgubimo to iskrenost. Morda bi nam bilo življenje lepše? Vem, da so bili zares iskreni, ko so izrekali zahvalo svoji ravnateljici, razredničarkama in vsem zaposlenim na šob, da so kljub tegobam v teh osmih letih čutili, da nekam spadajo in so cenili pomoč učiteljev. Spomin na to obdobje bo nosil vsak sam in zase. Takšen ali drugačen. Ampak v kulturnem hramu (jaz še vedno pravim hram) je bilo res prijetno in vredno doživeti in verjeti mladim. In jaz jim verjamem. Verjamem, da je v njih vse najlepše, ker če jim mi nismo znali dati lepega, smo krivi mi. Zato ti, moj sin, in vsem, ki vstopate v drugačen svet, želim, da stopite preko tega praga srečno. Milojka 8. b Prva vrsta: razredničarka: Slavica Krebs, Marko Sevčnikar, Uroš Acman, Gregor Skornšek, Sabina Kusterbanj. Martina Čujež, Lidija Štajner; druga vrsta: Sibila Stropnik, Andreja Sirnik, Mirjana Strožič, Barbara Mazej, Helena Menih, Urška Kurnik, Nataša Kos, Vesna Navodnik; tretja vrsta: Natalija Vukovič, Sandi Primožič, Uroš Skornšek, Miha Skornšek, Janez Fece, Emil Majhen, Branko Plešnik, Duško Fajdiga, Tomaž Mihelič. Manjka: Suvad Bajrič 8. b Prva vrsta: Gabor Laszlo, Robi Skaza, Tatjana Hribernik, Gordana Grofelnik, Dejan Mikek, Vesna Bačovnik, Mitja Kovač; druga vrsta: razredničarka Nevenka Prislan, Aljoša Komprej, Matej Krevzel, Špela Grudnik, Jožica Habe, Jerneja Goličnik, Andreja Jurkovnik, Kristina Skornšek; tretja vrsta: Edin Demirovič, Branko Tajnik, Danica Podvratnik, Nina Smajlovič, Sanela Mejrič; četrta vrsta: Dalibor Tomič, Dejan Lešnik, Jure Lesjak, Zoran Jovanovič, Aleš Suša, Dejan Kovačevič; manjkata Tomaž Špegelj in Mojca Drev. Sošolci! Kam gremo? Naprej! Vedno samo naprej, nikoli nazaj. Nazaj lahko segajo misli, toda mi gremo od rojstva naprej. V mislih se ustavljamo samo oh posebnih dogodkih in obletnicah. Saj res. Das je ta dan. Obletnica so tisti trenutek, ko o sebi premišljujemo; tukaj sem in si želim v nov jutri. Želim, da v meni dozori spoznanje. To je lahko praznik naših misli. Ustavi se čas. Ko misli postanejo besede, se rodimo mi: vidni, slišni, ranljivi. Mi, iskalci, ponosni na svojo lastnino, na dosežke, na tisto “čim več, čim dlje”. Če se zavedamo, da smo prišli in bomo odšli zaradi smisla, ne izgubimo ničesar. Če tega ne verjamemo, lahko izgubimo svojo lastnino -sebe. So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko žalostni zapremo oči in si tiho zaželimo, da ne mine. Taki trenutki nas obhajajo zdaj, na koncu osnovne šole. Sele zdaj spoznavamo, kako močna je bila vez med nami, kako lepo nam je bilo v drugem domu - šoli. Nov cilj je pred nami. Zmagati, zmagati v vojni življenja, uresničiti sanje, preživeti. Spela Grudnik 8. c Prva vrsta: Marko Pokleka, Nina Ovčjak, Janja Zager, Vesna Lihteneker, Nejc Urleb, razredničarka: Alenka Venišnik; druga vrsta: Urška Slivnik, Danijela Brglez, Mateja Juvan, Irena Brglez, Marija Cestnik, Mihela Ovčjak, Tina Hriberšek, Petra Ferenčak; tretja vrsta: Boris Goršek, Anže Flis, Martin Urbanc, Boris Kodrun, Lucijan Guzej, Marko Duplišak, Boris Ovčjak. Jernej Britovšek, Matic Dobnik. Ie še nekaj dni nas loči od trenutka, ko se bomo razšli. To bo naše slovo. Ko se ozrem nazaj, pomislim, da se je vse zgodilo tako hitro, prehitro. Še se spominjam dne, ko smo čisto zbegani, prestrašeni in vsi nebogljeni z mamicami pod roko prvič prestopili šolski prag. Učiteljice so v nas vzbujale strah in le stežka smo se jih privadili. Prvi razred je minil, kot bi mignil in že smo bili v drugem, v tretjem in tako smo se vsako leto povzpeli za stopnico više, vse do osmega razreda. In sedaj smo tu, na razpotju našega življenja. Odločiti moramo, kaj bomo počeli v nadaljnjem življenju in kaj sploh hočemo početi. Vsak od nas ima svoje cilje, eni takšne, drugi drugačne in upam, da jih bomo dosegli. Pa saj se bomo še srečali in spet bomo vsi eno, kot ena velika družina. Spet se bomo smejali kot nekoč, se spominjali prvih ljubezni, si pripovedovali notranjo povezavo, ki je ne vidimo, ampak čutimo. Drug drugega imamo shranjenega v srcu in nikdar se ne moremo pozabiti, lahko se le spominjamo. Septembra gremo v srednjo šolo in na koncu le-te bomo spet na nekakšnem razpotju. Na drugem razpotju življenja... Andreja Jazbec U Komunalno podjetje Velenje p. o. A « sem našim uporabnikom želimo mirno in veselo praznovanje, ob 25. iuniiu - dnevu državnosti. Komunalno podjetje Velenje Varujmo čebele in naravo ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN DOLOČA: V času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), se ne sme uporabljati zaščitnih sredstev, ki so za čebele strupena. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta škropljenja. ( iz 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin Ur. list RS 82/94) Zaščitna sredstva (insekticidi), ki so sel« škodl|iva čebelam: Fastac, Decis, Falstar, Baythoid, Gusation, Ekaluks, Imidan, Oleodiazion, Alsysistin, Insegar, Basudin, Reltan super itd. Zoičitna sredstva (fungicidi), ki niše strapena čebelam: Benlate, Bakreno apno, Euparen, Karathane, Delan, Rubigan, Rovral, Captan, Dithane, Žveplo, Sumileks, Bayleton, Ronilan, Sportak, Enovit M, Dodin S65. Sadjarji, vinogradniki in kmetovalci, zavedajte se, da so čebele najpotrebnejše ravno vam za obilne pridelke sadja, grozdja in opraševanje večine ostalih rastlin. Varujmo čebele - ohranjajmo narave! ČEBELARSKA DRUŽINA RAVNE PRI ŠOŠTANJU Javni zavod LEKARNA VELENJE Ob dnevu državnosti vam iskreno čestitamo Lekarna Velenje tel.: 854 - 303 Lekarna Šoštanj tel.: 883 - 002 Lekarna Šmartno ob Paki tel.: 885'136 Telekom'^) Slovenije Y\ POSLOVNA ENOTA CELJE SPOŠTOVANI UPORABNIKI TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV PRIJETNO PRAZNOVANJE 25. JUNIJA, DNEVA DRŽAVNOSTI VAM ŽELI KOLEKTIV TELEKOMA SLOVENIJE, p.o., POSLOVNA ENOTA CELJE OBIŠČITE NAŠE TRGOVINE: V VELENJU, Kidričeva 2a, tf. št. 861 - 444 V CELJU, Cankarjeva 4, tf. št. 421 - 444 V CELJU, Lava 1, tf. št. 421 - 344 „JiJ TOPLE BESEDE ZVENIJO BOLJ ČISTO... Zaključek planinskih orientacijskih tekmovanj V soboto, 7. junija, je bilo zadnje planinsko orientacijsko tekmovanje v sezoni 1996/97, ki se je odvijalo v Braslovčah. Domačini so se tudi tokrat dobro pripravili na naval mladih in manj mladih planincev iz širše celjske regije. Kot že nekaj preteklih tekem se je tudi te udeležilo mnogo ekip; kar dvainpetdeset so jih našteli organizatorji. Postopoma smo se odpravljali na progo, za katero so organizatorji dejali, da je “še kar” zahtevna. Ta “še kar” se je kaj kmalu izkazal, da bo to ena izmed težjih tekem, saj je tudi morala biti, ker se je pač odločalo o prvakih. Ob koncu se je pokazalo, da je bila proga za mladince in malo starejše planince povprečno dolga okoli devetdeset minut, za osnovnošolce pa okoli ene ure. Na progi smo morali reševati praktične naloge iz poznavanja vozlov, topografije, vrisovati kontrolne točke na karto, pisno odgovarjati na vprašanja iz planinske tematike ter seveda poiskati vse kontrolne točke. Na tej tekmi smo šoštanjski planinci osvojili: ' - kategorija A - tekmovalo okoli 15 ekip (do 6. r. OS): 3. mesto OŠ KDK in 5. mesto OŠ Bibe Roecka - kategorija B - tekmovalo okoli 15 ekip (7. in 8. r.): 10. mesto OŠ Bibe Roecka - kategorija C - tekmovalo 9 ekip (od 1.1. SŠ do 26. leta): 1. mesto (študentje) Po tej razglasitvi pa se je pričela zaključna faza, v kateri so najboljša tri društva v vsaki kategoriji prejela še posebna priznanja, prvouvrščeni pa še pokal. V skupnem seštevku za tekmovanje v vseh kategorijah je prehodni pokal prejelo PD Žalec. Šoštanjski planinci pa smo v sezoni 1996/97 osvojili: kategorija A 2. mesto, kategorija B 7. mesto in kategorija C 1. mesto (študentje). V prvih dveh kategorijah so večinoma nastopali učenci šole Bibe Roecka, saj so se nam učenci OŠ Karla Destovnika-Kajuha pridružili šele v drugi polovici lige. Ze v jeseni se bodo pričela nova tekmovanja in za novo sezono iščemo tekmovalce predvsem v kategorijah D (mladi člani od 26. do 39. leta), E (starejši člani nad 40 let) in F (družine). Ce ste navdušeni nad lepotami naše narave, imate vsaj malo smisla za orientacijo in ste pripravljeni sodelovati na planinskih orientacijskih tekmovanjih, nikar ne čakajte ter se povežite s člani Odbora mladinskega odseka ali s predsednikom PD Šoštanj, Andrejem Tamšetom, ki vam bo svetoval, kako dalje. Ob koncu bi se želel zahvaliti Upravnemu odboru Planinskega društva, ki nam je finančno omogočilo udeležbo na tekmovanjih, mentorjem planinskih skupin na obeh naših šolah: Danici Švare, Vidi Rehar in Francu Petku, ki so navduševali in pripravljali mlade planince na tekmo vaj a, ter seveda vsem tekmovalcem, ki so se trudili v sezoni 1996/97. Bojan Rotovnik Bogato delo invalidske organizacije V jedilnici Termelektrarne Šoštanj so invalidi, združeni v Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline ob Paki, v soboto, 17. 5., opravili svojo drugo letno skupščino. Društvo šteje 3283 članov in opravlja izredno bogat program pri ohranjanju zdravja ter na športnem, rekreativnem, izletniškem in socialnem področju. Njegov novoizvoljeni stari predsednik je vsem znani in priljubljen gospod Edo Centrih. Pri obsežnem dnevnem redu so delegati sklenili opozoriti predvsem na naslednje: nujne so arhitektonske prilagoditve v prometu in stanovanjskih gradnjah, olajšave za javne prevoze, parkirna mesta za invalide, zaposlovanje invalidnih oseb, sredstva za socialne programe v občinskih proračunih in osveščanje mladih in zdravih o problemih invalidnih oseb. Predstavnika republiške zveze invalidov, g. Krofliča, so prosili, da njihove želje prenese tudi na državni nivo. MaM ŠOŠTAJNSKE MAŽORETE M DRŽAVNEM PRVENSTVU Nekatere mažorete sodelujejo v sestavi šele prvo leto, za so tudi ti rezultati za začetek zelo pohvalni. Drugo državno prvenstvo bo prihodnje leto v Radečah. In naša dekleta bodo še skozi vse leto pridno vadila. K. F. soboto, 7. junija 1997, je v športni dvorani Kaštel v Vevčah pri Ljubljani potekalo 1. državno prvenstvo mažoret Slovenije, ki ga je organizirala Zveza društev mažoret in Kulturno umetniško društvo “Ansambel ljubljanskih mažoret”. Skupaj je nastopilo 19 plesnih skupin, razporejenih v pet kategorij. Soštanjčanke so nastopile z dvema skupinama. Celotno koreografijo plesnega programa je za obe skupini pripravila možoreta, ki je hkrati tudi mentorica, gospodična Ksenja Urbanc. Mlajše so v kategoriji C JUNIOR, kjer je tekmovalo osem skupin, zasedle četrto mesto. Starejše pa so med šestimi nastopajočimi ekipami v kategoriji B SENIOR dosegle šesto mesto. Upoštevati moramo, da je bilo to prvo državno prvenstvo in je bila prisotna tudi trema. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ŽIVLJENJE HAXSIIMEIMOST PAŠE V ŠALEŠKI »OLII r Šaleški dolini je 3243 ha travnikov in 945 ha pašnikov. To predstavlja 64 % vseh kmetijskih površin na tem območju. Lastniki travinje koristijo s košnjo ali s pašo. Po ocenah se paša odvija na 475 ha travnih površin, kar je le 14,6 % vsega travinja. Paša je najbolj prisotna v hribovitih in gorskih predelih, na površinah, ki jih teže pokosimo, izvajamo pa jo predvsem v jesenskem času. Ze dolgo je znano, da je paša najeenejša hrana za prežvekovalce in z njo je reja gospodarnejša. Zato država že nekaj let podpira pašo na planinskih pašnikih. Cilj te podpore je tudi preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, povečanje staleža živine na paši, ohranjanje kulturne krajine, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, razvoj ekološkega oziroma trajnostnega kmetovanja ter pridelava zdrave hrane. Leta 1994 seje na petih planinskih in skupnih pašnikih paslo 148 glav goveje živine. Leto kasneje smo evidentirali 11 pašnikov, ki so zadostovali pogojem za pridobitev podpore. Paslo seje 241 govedi in 74 glav drobnice. Lani je bilo [»odpore deležnih le sedem pašnikov, zaradi drugačnih pogojev za pridobitev podpore. Paslo se je 234 govedi. Letos se pasejo na devetih pašnikih 304 govedi. Stalež govedi na paši se povečuje, kmetje pašnike urejajo in s tem preprečujejo zaraščanje teh površin v gorskem območju. To ima velik pomen tudi pri izgledu krajine za naključne obiskovalce teh krajev. Ker želimo, da se paša bolj razširi tudi na hribovita in nižinska področja, je Društvo za gospodarjenje na travinju RS poslalo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlog za razširitev te podpore. Pašniki so razdeljeni na planinske praznike, ki so v registru planin, pašnike v višinskem, hribovitem in kraškem območju ter ostale pašnike v nižinskem območju. Pogoji za pridobitev podpore paši na planinskih pašnikih ostajajo enaki kot pretekla leta. Podpora se pridobi glede na število živali, ki se v pašni sezoni pasejo več kot 80 dni. Novost je podpora pašnikov v višinskem, hribovitem in kraškem območju. Pogoj za pridobitev [»odpore je, da je kmetija razvrščena v navedeno območje, da ureja pašnik velikosti najmanj 3 ha in da znaša obtežba pašnika (»d 0,7 do 2 GVZ/ha. Podporo pridobi kmetija za ureditev pašnika, ki pa mora biti izdelan po načrtu, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba. Zahtevku se priloži tudi račun za nakup materiala za opremo pašnika. Predlagana višina podpore je 75.000 SIT/ha. Enak sistem velja tudi za nižinske pašnike, le da je zahtevana obtežba pašnika 1,5 do 2,5 GVŽ/ha. Višina podpore naj bi bila 45.000 SIT/ha. Ureditev 5 hektarjev pašnika stane 223.000 SIT. V ta znesek je vključeno tudi ročno in strojno deh». Pričakujemo, da bo predlog v državnem proračunu 1997/98 sprejet. Zato vabim vse kmete, da se pravočasno oglasijo pri Kmetijski svetovalni službi v Šoštanju ali Velenju. Lidija Diklič KSS Velenje «(K1ASTV0 DREVESNIH VRST PRI NAS - HRAST Sloveniji ima svoj naravni ai'eal 51 oziroma 52 drevesnih vrst, ki v odraslem stanju dosežejo višino vsaj 5 m. Te drevesne vrste pokiivajo Slovenijo, kar pa ne pomeni, da morajo biti prisotne v vseh gozdovih. Raznolikost gozdov in s tem različne drevesne vrste so prisotne tako rekoč na vsakem koraku. Zato sem se tudi odločil, da vam bom to pestrost skušal prikazati s predstavitvijo posameznih drevesnih vrst. Ko se sprehajam po gozdu in opazujem drevesa, me venomer najbolj pritegne to mogočno in veličastno drevo, ki kot nekakšen branik proti nepredvidljivim silam narave bdi nad gozdom. Saj je vendar lipa “slovensko drevo” in bukev “mati gozda”, boste mogoče rekli, in bi ju morda moral postaviti na prvo mesto, toda hrast je vedno v meni vzbujal občudovanje zaradi svoje moči in veličastnosti. Hrasti so listopadna ali vednozelena drevesa, redkeje grmi. Listi so pernato deljeni ali enostavni. Skorja je v mladosti gladka, potem pa razpoka z globokimi vzdolžnimi in plitvimi prečnimi razpokami. Stara drevesa imajo zelo debelo skorjo (tudi do 10 cm). Plodovi so oreški (želod), ki so zaradi čreslovin neužitni, primerni pa za krmljenje svinj. Koreninski sistem hrastov se razvija z glavno (srčno) korenino in močnimi ter globokimi stranskimi koreninami. K hrastom spada približno 450 vrst. Pri nas jih raste sedem. Najbolj sta pri nas razširjena građen (Quercus petraea) in dob (Quercus robur). Graden se pojavlja po nižinah in gričevju in je najbolj razširjen hrast v Sloveniji. Zraste do 40 m visoko in 1 do 3 m v debelino. Dob pa zraste v sestoju do 50 m visoko in do 2,5 m v debelino. Volumen takih dreves znaša do 65 m3, kar nam kaže veličino in mogočnost. Taka drevesa so redka in ohranjena samo v nekaterih rezervatih v Slavoniji. Ce raste dob na samem, razvije kratko in izredno (do 6m) debelo deblo z zelo dolgimi in debelimi vejami. Najlaže oba hrasta ločimo po Ustih, ki so pri obeh pernato deljeni, toda pri dobu na zelo kratkih pecljih, pri gradnu pa na daljših pecljih. Lahko ju ločimo tudi po plodovih, ki so pri dobu na dolgih pecljih, pri gradnu pa so sedeči. Optimalno rastišče doba je na rečnih naplavinah z nihajočo podtalnico. Najkvahtetnejša oblika takih sestojev je razvita v Slavoniji, pri nas pa se pojavljajo predvsem ob Muri in Krki. Graden pa uspeva na tleh z večjo ali manjšo zakisanostjo, pa tudi na nekoliko bolj suhih in kamnitih tleh. Les obeh hrastov je srednje težak in trd. Njegova največja odhka je velika obstojnost. Uporabljajo ga za gradnjo ladij in mostov, za izdelavo sodov, parketa, zunanjega in notranjega pohištva, furnirja... Kot zanimivost naj omenim, da se dob uporablja tudi v zdravilne namene in sicer proti griži, hemoroidom, krvavitvam, za lajšanje želodčnih težav. Uporabni so različni deli doba. Listi in skorja se uporabljajo za čaje. Želod se olupi, zreže, za rahitične tudi popari, posuši, zmelje, skuha kot kava in pije z mlekom. S [»oparkom skorje se lahko pripravi zdravilna kopel. Ostali hrasti v Sloveniji so še puhasti hrast (Quercus pubescens) - poganjki, popki in spodnja stran listov so puhasti. Listi so podobni dobovim, vendar manjši. Les ima enake lastnosti kot les doba in gradna. Potem so tu še cer (Quercus cerris) - raste pri nas na toplih in suhih rastiščih in ima les z veliko ogrevno močjo, zato ga uporabljajo za drva, črnika (Quercus ilex) - vednozelena sredozemska vrsta, ki pri nas raste osamljeno na prisojnih, skalnatih rastiščih (Rižanska dolina, dolina Dragonje, Vipavska dolina, Sabotin), prnar (Quercus coccifera) - sredozemska vrsta, ki se pojavlja večinoma kot grm, oplutnik (Quercus crenata) - pri nas zelo redek. Skorja ima tako imenovan plutni kambij, ki tvori debelo [»last plute. Življenje je ena izmed tistih skrivnosti, ki so vznemirjale ljudi vseh časov in kultur. Rojstvo novega bitja, rastlina, ki obrodi sad, in vračanje letnih časov so dogodki, ki neizbrisno zaznamujejo vsakega, še posebej pa tistega, ki jim zna prisluhniti. Miti o stvarjenju so tako stari kot človeštvo, enako staro pa je tudi človekovo spraševanje o svojem obstoju. Za tako zapletena vprašanja mora človek uporabiti svet simbolov, med katerimi imata pomembno mesto tudi drevo in gozd. Prvi občutki ljudi ob drevesih so bili najbrž sestavljeni iz mešanice strahu, spoštovanja, občudovanja, ki so se sčasoma prelila v doživljanje svetega. V tej simboliki ima svojo vlogo tudi hrast, ki je bil verjetno najbolj čaščeno drevo v Evropi. Kot simbol moči, stanovitnosti, mogočnosti in nesmrtnosti je bil primeren za poosebljanje z vrhovnimi božanstvi, kot so Zeus, Jupiter, Thor, Perun. Grki so ga častili kot Zeusovo drevo, poznali so celo Triade, drevesne vile, ki so varovale hrastova drevesa. Rile so umrljive hčerke boga Zeusa, umrle jta so skupaj z drevesom. Zeusovi hrasti v Dodoni so bili poleg Delfov najbolj znamenito preročišče stare Grčije. V templju pod orjaškimi hrasti je svečenica odgovarjala obiskovalcem na vprašanja o prihodnosti. Odgovore pa naj bi razbirala iz šelestenja listja v hrastovih krošnjah. Tudi Argo, ladja Argonavtov, naj bi imela vdelane deske iz dodonskih hrastov, od teh je eden govoril in svetoval posadki. Grki so pogosto sklepali resne pogodbe pod hrasti. Tudi Rimljanom je bil hrast sveto drevo, poleg tega so radi nosili k porokam hrastove veje, ki naj bi zagotovile ploden zakon. S krono iz hrastovega listja pa so počastili tistega, ki je rešil življenje someščanu. V 18. stoletju je postal hrast v Evropi, še zlasti v Nemčiji, simbol junaštva. Morda izvira prav od tod nemško vojaško odlikovanje - medalja s hrastovim listjem, ki so ga podeljevali najbolj hrabrim v drugi svetovni vojni. Damjan Rožič Darovanje krvi je neprecenljiva vrednota 4. junij - dan krvodajalcev * rvodajalstvo sloni na treh temeljih in to so prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost. Glede na te osnovne motive je krvodajalstvo najpomembnejša solidarnostna dejavnost nenadomestljive človeške pomoči. Spontana pomoč neznancu, katerega življenje je ogroženo, zasluži moralno in materialno vrednotenje celotne družbe. Območna organizacija Rdečega križa Velenje je po številu krvodajalcev na število prebivalcev na prvem mestu v Republiki Sloveniji. Zaslužni za to so neumorni aktivisti v krajevnih in delovnih organizacijah ter velika solidarnost rudarjev. Krvodajalci se vsako leto okrog svojega praznika srečajo. V soboto, 7. junija letos, se jih je ob lepem vremenu na športnem igrišču Ravnah zbralo skoraj 800. Ponovno je bila to priložnost za medsebojno druženje in pogovor. Naša pesem nas združuje obota, 14. rožnika 1997. Prebudimo se v lepem sončnem jutru. Proti poldnevu začno nebo prekrivati vedno gostejši oblaki. Prireditelj in pevci, ki so se pripravljali na nastop na kulturni _____________ prireditvi “Petje na vasi”, so upali, da se nič kaj obetavna vre- menska napoved ne bo uresničila. Tako je prireditev, petnajsta po vrsti, potekala na prostem, tokrat že drugič pred hotelom Vesna v Topolšici. To prireditev vsaki» leto ob zaključku “tedna upokojencev” priredi eno izmed društev upokojencev, združenih v Medobčinski zvezi društev upokojencev s sedežem v Velenju. To so DU Velenje, DU Šoštanj, DU Pesje in DU Šmartno ob Paki. Letos je to nalogo sprejelo DU Šoštanj. Glavno breme priprav pa je bilo na pododboru DU v Topolšici. V že pretežno oblačnem, vendar še kar prijetnem vremenu so se nekaj pred začetkom začeli zbirati številni ljubitelji lepega zborovskega petja, da bi s ploskanjem vzpodbujali in nagrajevali nastopajoče. V osmih pevskih zborih je sodelovalo skupno 187 pevcev. Program pa je odlično povezovala in vodila gospodična Urška Menih. Po pozdravnem nagovoru predsednika DU Šoštanj, g. Rudija Satlerja, in zapeti himni združenih mešanih pevskih zborov DU Šoštanj in ZDU Celje je nastopil ženski pevski zbor “Jelka ' DU Slovenj Gradec. Za začetek so pevke lepo ogrele dlani številnih poslušalcev. Za njimi pa so nastopili moški pevski zbor DU Velenje, mešani pevski zbor upokojencev iz Vinske gore, ženski pevski zbor DU Velenje, moški pevski zbor DU Šmartno ob Paki ter skupina 11 pevk iz Stare vasi v Velenju. Vmes so svoje pesmi, napisane nalašč za to priložnost, recitirali gospod Dolfe Lipnik, član literarnega krožka DU Velenje, gospa Hilda Steblovnik iz literarnega krožka DU Šmartno ob Paki ter gospa Ana Meža, članica literarnega krožka DU Šoštanj, ki je opisala svoj rojstni kraj Topolšico. Piko na i je za zaključek postavil skupen nastop mešanih pevskih zborov DU Šoštanj in ZDU Celje. Od ploskanja močno ogrete dlani je na kraju hotel ohladiti dež, ki pa na sam potek prireditve ni vplival. Hvala pevcem za prijetno popoldne. Društvo se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu pripreditve, predvsem g. županu občine Šoštanj, hotelu Vesna, bolnišnici Topolšica, pododboru v Topolšici in mnogim drugim. Naj zaključim z zadnjo kitico, ki jo je g. Dolfe Lipnik napisal v pesmi “Pozdrav pevcem”: v Se enkrat zadoni pesem! Naj bistri srce razum, naj nam za življenjsko jesen sreče, volje da, pogum! S. Maze j FOTO: B. Mugerle. PETEK, 20. JUNIJ 1997 CtofLt o, pa so nam povedali, da smo približno enakega ranga kot Romunija, glede članstva v NATU, mislim. Izgleda, da tiste strašne izjave naših vladnih predstavnikov o podpori nimajo najbolj trdnih temeljev. Trdnih temeljev pa nima marsikatera stvar. Eni so si pred nekaj dnevi želeli, da bi imeli takšne - trhle, tisti kandelabri ob glavni cesti mimo elektrarne, na katere so ponosno obesili reklamne table z napisom lastnika: “mesto Velenje”, tako bi mogoče ne gledali takšne sramote kar nekaj dni. O takšnih tablah, sicer z napisom Kajuhov dom je nekdo že pred precej časa javno v časopisu napisal, da so nezakonito obešene in bodo snete, pa jih še danes lepo gledamo. Zanimivo pa je, da ima že vsaka malo večja vas podobne reklamne table s svojim napisom, pri nas pa še ni preveč govora o njih. Radi pa govorimo o masičem. Pred nekaj dnevi je nekdo govoril nekaj o provokatorjih. No, tistih političnih iz obdobja po letu 1945 se nekateri dobro spomnijo, ker so rekli kakšno nepravo besedo, pa so ostali brez gozda, zemlje, službe... Ja pa ne mislit, da jih zdaj ni, ali pa da jih ni v Šoštanju. Zdaj jih je samo težje prepoznati, ker je možnih virov več, ker pač imamo več strank. In tako se dogaja, da nekdo hodi okrog drugih strank in hoče zrušiti svojega predsednika, ko so pa volitve je pa takšen provokator dober za vrh volilnega štaba v svoji stranki. Tu pa stvari menda niso čisto O.K., aVpa če ho’čte bolj po domače, tu nekaj smrdi in riba navadno smrdi pri glavi. Vprašanje je samo ali je glava te smrdljive ribe kriva za pohajkovanje provokatorja. Tolažim se s tem da tud’ od ribe navadno na konc’ ostanejo samo kosti. Ja, res pa je da ne vem, če tudi kosti smrdijo. Smrdelo pa bo še marsikaj, kar še danes lepo diši. Zdaj ko je v občinski vladni koaliciji prišlo do polovičnega osipa, bo verjetno še marsikaj dodatno zasmrdelo. Nekaj govorijo, da se v Ljubljani pogovarjajo o nekih novih vladnih koalicijah, kjer bi naj izvisela SLS in bi v vlado radi dobili SDS in SKD. No, na tak način vladanja bi potem verjetno na koncu dobili več krivcev ali pa gre zato, da vrana vrani ne izkljuje oči. Enim starega kova pa ne bi bile zadosti samo oči. Med ljudmi kroži razprava “Očeta naroda” (Janeza Stanovnika), ki očitno ne more iz svoje kože, in je tako v svoji razpravi na seji borčevske organizacije marsikaj govoril o vsem in vseh, najmanj pa o tistem, čemur bi naj namenjala svojo pozornost organizacija vojnih veteranov II. svetovne vojne. Pa saj tudi v vsakdanjem življenju je bolje kritizirati druge kakor pa reševati svoje probleme. Doživeli bomo spet en državni praznik, potem pa počasi vsak na svoj način skušali preživeti dopust. Upam, da boste imeli čim več sonca, kmetje tudi dovolj moče, da bo kaj zraslo, tisti, ki pa se boste lahko namočili povrhu vsega še v slani vodi, pa dovolj denarja še za kakšen hladen požirek. In pozabite na vse skrbi pa tudi na politiko in nasvidenje! PeTur EfOTECH ESOTECH, d.d. Preloška c. 1 družba za izvajanje projektov 3320 Velenje v energetiki in industriji Slovenija Občanom občine Šoštanj in poslovnim partnerjem čestitamo ob dnevu državnosti. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ Občanom občine Šoštanj čestitamo ob dnevu državnosti. Karta iz talona.............. Cenjeni svetnik gospod Marjan Vrtačnik-Cigler je z objavo neresnice o mojem lepljenju plakatov preko sedanjega župana dal povod za javno razkritje. Nesojeni župan Marjan Vrtačnik-Cigler zaradi moje prisotnosti ni nalepil niti enega plakata preko zmagovitih kandidatov. Je pa res, da je brez zadržka lepil po LDS. Po ZLSD pa ni lepil - morda zaradi dogovora, morda iz prastrahu pred njimi. Cigler, katastrofalno poraženi kandidat za župana, tako ni povzročil zmagoviti strani nikakršne materialne škode. Pri vsem skupaj je pa zanj najbolj značilno to, da celo po dveh letih in pol gospod ni doumel, da je šlo tisti večer za preventivo - “velikodušno pomoč”. Temu se še zdaj od srca nasmejimo ob obujanju spominov na okusno kračo. Merci, pagati Rajko Zaleznik Dejavni šoštanjski invalidi elikokrat v življenju ni vse tako, kot bi si sam želel. Usoda ima svoja pota in tako marsikdo postane (iz različnih vzrokov) invalid. Okvare so lahko težje ah lažje, vsak od invalidov pa je v primerjavi z zdravimi ljudmi nekako prikrajšan. In da težave laže prebrodijo, se združujejo v društva, kajti njihovo geslo se glasti: “V slogi je moč.” Na področju Šaleške doline deluje Društvo invalidov Šaleške doline ob Paki, ki ima v vsaki od treh občin, to so Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, svoj odbor. V Šoštanju je odbor zelo dejaven. Pred kratkim so za svoje člane organizirali izlet v Prekmurje. Ogledali so si božjepotno cerkev na Ptujski gori, ki slovi po reliefu Marije, ki s plaščem pokriva in varuje svoje vernike, za katere izdelavo so zaslužni mogočni Celjski grofje. Obiskali so še znameniti mlin na Muri in ormoško vinsko klet, kjer sq imeli tudi predstavitev in pokušino nekaterih njihovih vin. Na začetku izleta je vse udeležence pozdravil predsednik, Tone Leber, in jih povabil, da bi vsi prispevali k pri- jetnemu vzdušju na izletu, saj se je kot prvo že izkazalo vreme, ki je bilo res lepo. Njegove besede so padle na plodna tla in kmalu se je po avtobusu razlegla lepa slovenska pesem. Tudi marsikatera šala je zaokrožila. Po veselem vzdušnju bi težko ugotovili, da so udeleženci izleta - invalidi. Na zaključku, ko so še nazdravili udeležencu, ki je ravno tisti dan praznoval rojstni dan, so vsi sklenili, da se še snidejo in si tako popestrijo svoje (včasih dokaj grenke) dni. L. M. V Gaberkah praznovali dan mladosti 25. maj - dan mladosti in Titov rojstni dan je bil včasih res dan veselja. Priprave, nato Titova štafeta, tega se vendar ne da pozabiti. Tudi sama sem kar dvakrat tekla z njo. Vlado Videmšek pa je krajan Gaberk, ki je kot velenjski rudar ponesel štafeto prav v Beograd. Na to ostajajo danes le spomini. V spomin na tiste čase smo v Gaberkah postavili k spomeniku šopek svežih rož, ki jih je prinesla Frančiška Mravljak iz Velunje, članica ZZB Gaberke. Na sam 25. maj smo prižgali svečo, ki jo je prispevala Kulturnica. Naslednji dan sem otrokom iz vrtca v domu krajanov pokazala nekaj slik in knjig o Titu. Potem jih je Kulturnica pogostila s sokom. Saj pravzaprav ni pomembna oseba, ampak vzdušje in dober namen praznovanja počastitve mladosti. R.M. POKER U BAZENE Svetnik gospod Marjan Vrtačnik-Cigler ne more mimo svoje lastne izjave v februarskem Listu. Takrat je zapisal, da je igralne avtomate res brezplačno vskladiščil v sejno sobo - najprej v dogovoru s tajnico KS, gospo Milojko Plamberger, potem še v dogovoru s sedanjim predsednikom KS, g. Matjažem Cesarjem. Maja, tri mesece kasneje, pa je napisal, da je zgoraj navedeno čisto natolcevanje in laž. Tako obračanje bi se mu morda obneslo v prostorsko, časovno in inteligentno omejenem okolju. Ni verjeti, da bi g. Cesar imel pri tem karkoli, ker le-ta od KS ni dobil pooblastila za oddajo prostorov s takimi posli, kot jih je predlagal g. Cigler. Ta je dal pobudo za najem prostora -najemnino bi želel poravnati s plačilom stroškov telefona za KS. Obračun za neplačan, divji najem brez pogodbe, brez javnega razpisa o prosti pisarni, bo poračunan po pravilniku, ne glede na visoko svetništvo g. Ciglerja, po ceni 12 DEM na m2. frEnd Angeli Apšner v spomin Že kar precej časa je od tega, ko sem shšala, da je naša krajanka Angela bolna in da mora občasno v bolnico v Ljubljano. Kjerkoli pa si jo srečal, ni z ničemer kazala znakov bolezni. Pred kratkim pa je postalo tako hudo, da smo se bali, da se pribhžuje najstrašnejše. Dober teden pred tem sem sklenila, da jo obiščem na domu. Pri njej v stanovanju sta že bili sosedi Fanika in Pavla. Sedela je na postelji. Opazila sem, da je precej shujšala, čeprav se ji to na obrazu ni poznalo. Beseda je dala besedo, marsikaj smo se pogovorde, se tudi pošahle. Gelika se je spomnila, kako je nekoč, še v zelo mladih letih, na kolini skrila vse klobase. Vsa nasmejana nam je pripovedovala, kohko iskanja in smeha je bilo, preden so se našle. Ob tako veselem pogovoru je čas tekel, žal tudi njen, vendar tudi tega ni bilo opaziti. Neprestano nam je prigovarjala, naj vendar prigriznemo ter popijemo. Upam si trditi, da še nisem srečala tako pogumne ženske, pa bi človek lahko rekel, da skoraj na smrtni postelji. Edino, kar je od časa do časa vzela v roke, so bile osmrtnice njenih umrhh znank in znancev. Prebrala pa nam je tudi čestitko, ki ji jo je vnukinja poslala za minuli rojstni dan. Končala se je nekako takole: za dežjem vedno pride sonce. Spogledale smo se. Nisem prepričana, če nam je to uspelo naredi povsem neopazno, saj Gehka se ni dala prelisičiti, čisto zares ne. Takšna je ostala vse do konca. R.Ž. N/ PRILOŽNOST ZAMUJENA ••• življenju je običajno dovolj časa za korekture, spremembe, včasih tudi za začetek znova. Ko pa gre za gradnjo večje stanovanjske stavbe, za katero se potroši več kot “osemmestna številka” tolarjev, je verjetnost za popravljanje napak ali celo nov začetek že manjša. Gradnja take stavbe torej pomeni veliko in enkratno priložnost. Stanovanjske stavbe naj bi se po veljavnih predpisih gradile vsaj za šest desetletij, kar pomeni, da se morajo stroški investicije pokriti z neprofitno najemnino, ki naj bi jo lastnik stavbe pobral v šestdesetih letih. To je seveda doba, ki za marsikoga predstavlja kar celotno življenje. Gradnja stanovanj na tržni osnovi se zato ne izplača, saj so za vzpodbujanje investiranja v stanovanjsko gradnjo najemnine za stanovanje še vedno daleč prenizke. Vsaka izgradnja stanovanjske stavbe (še posebej v Šoštanju) je zato vredna posebne pohvale. Skoda je, če z izgradnjo stavbe, ki bo prisotna vsaj 60 let, ne izkoristimo vseh potencialov, ki jih ponuja lokacija, gradbeni materiali, tehnologija gradnje in ostali elementi, ki vplivajo na dobro arhitekturo. Če pa stavba, ki naj bi “krasila” naše bivalno okolje, ne vnese niti osnovnih arhitekturnih ambicij, pa že lahko govorimo o zamujeni priložnosti. Eden izmed najbolj tipičnih primerov zapravljene priložnosti je, vsaj zame, stavba na koncu Kajuhove (glej slike). Pomembnost lokacije, ki jo poleg Kajuhove ulice zaznamuje tudi Paka in Koroška cesta, potrjuje tudi eden najstarejših plakatnih panojev, ki že leta obvešča mimoidoče. Za pravega arhitekta je gradnja stavbe na taki lokaciji pravi izziv. Na omenjeni stavbi, zgrajeni v času, ko je zavest o vlogi arhitekta tudi v naši deželi doživljala novo, POSTMODERNO obdobje, ni zaznati sporočil svojega časa. Razbrati je le sporočilo, ki ga Šoštanjčani dobro poznamo. To je namreč očiten mačehovski odnos takratnih lokalnih vladarjev do Šoštanja kot odpisanega kraja, za katerega je dobro tudi najslabše. Videti je, kot da so projektanti le preprosto skopirali že zgrajen blok v bližini in ga na silo stlačili med Pako in cesto. Da so dimenzije bloka slučajno prevelike za razpoložljivi prostor je pač smola, ki se je ne splača popravljati. Pa kaj potem, če “balkon v pritličju” (že to je po svoje čudno, kaj ne) visi nad pločnikom tik ob dokaj prometni cesti. Glavna fasada, ki določa celotno Kajuhovo ulico kot eno najpomembnejših mestnih ulic, določa pas ozkih asimetrično razporejenih okenskih odprtin. Zame je to neke vrste sporočilo projektanta, da se “požvižga” na mesto in njegovo podobo. Stavba torej ni najbolj uspel poskus, da bi se približali arhitekturi kot kulturi oblikovanja mesta. V bogatejši družbi, kjer KAPITAL hitro reagira na napake, bi verjeto tako stavbo že podrli in zgradili boljšo. Šoštanj je za takšne korekture premajhen. Stavba bo kljub vsem svojim napakam tukaj stala še dolgo in nas verjetno dosmrtno opozarjala na degradacijo našega kraja. Prav ta dolgoročni učinek arhitekture na ljudi, ki se mu za razliko od ostalih umetnosti ne morejo izogniti (kot na primer učinku knjige, slike, fdma,...),je opozorilo, da je treba posege v prostor dobro premisliti in slediti najboljšo možno rešitev v tistem času. Upam, da bodo novodobni lokalni vladarji upoštevali to dejstvo in za sabo pustili Šoštanja vredno sled. Edi VUČINA naši bis Evropa, ti e r i A/ajd ' 4-4M si kakor sanjo o sem v tistem krasnem samostoj nično evforičnem letu prvič slišal geslo “gremo v Evropo”, sem se ustavil, malo čudno poškilil in rekel: “Cak’te malo, pobi, nikamor ne grem. Naj Evropa pride sem. Nisem bežal, ko so nam grozili z letalskim napadom in ne grem nikamor tudi zdaj, ko me samostojnega futrate z bonbončki.” Moja domovina je tule. Stvar je pa, kakopak, vredna temeljitega premisleka. Domovina gor ali dol, to je itak ideološko geslo brez prave finančne podlage. Ostanek socializma. Smetana našega ljudstva (dobro plačana - smetana, ne ljudstvo) vendar ni tako neumna, da bi rinila nekam, kjer ni dobro, pa še državo zraven vlekla ali tiščala, kakor Vam drago. Predvsem in zlasti, tam gori imajo red. Vozijo po desni in v desno kot mi (edino Francija ga nekaj fiksa s socialnimi programi pa levičarskimi predsedniki, ampak to bo kratkega veka kot svobodna ljubezen), častijo kapital in dober dobiček (to je ono: kolikor imaš, toliko veljaš - kar je povsem prav; naj se vidi, kdo je pameten in se znajde) in delajo od zore do poznega popoldneva. Pomembna je produktivnost, ISO 9000 in take napredne stvari. Vse za večji dobiček. Strela, skoraj tako pridni so kot mi, Slovenci. Ti butli še vse davke plačujejo, šušmarje grdo povozijo. Ni tako kot pri nas, ko lopovu ne smeš pogledat v žiro račun (za to “človečansko” pravico so se borili zelo pošteni ljudje - ki so imeli žiro račun). Pa plače, fantje, 3, 4, 5, 11 tisoč mark, da se ti zmoti. In ti hudiči včasih še štrajkajo kot naši železničarji - pa saj so ja nori. Kaj jim pa manjka. Rekel sem že, gori imajo red. Ve se, koliko teličkov sme imeti kravica, koliko žita sme biti na polju in vinca na trti - ne bomo se menda vse življenje matrali, da bi čim več pridelali - to lahko poruši gospodarski red in dobički so manjši. Gospodje, borza je resna zadeva in o njej ne more vsakdo debatirati, če nima pojma in BMW-ja. Čudim se samo, kako da Rusi niso uspeli s planiranim gospodarstvom -saj so tudi imeli določeno, koliko teličkov in vina naj pridelajo v kakšni petletki. Tam gori v Evropi se menda ne more zgoditi, da 300 ljudi ob stečaju ruknejo na cesto brez odpravnine in brez pozdrava kot pri nas. Država pa nič. Komunisti pa nič (pa saj jih ni več), sindikat nič, ZLSD nič, Podobnik nič, Janša nič, nihče čisto nič. Moja domovina čisto nič. Tam gori v Evropi imajo zakone in se jih menda celo morajo držati. To je krasno, gremo gor! Nemška Špraha je Slovencem tako domača, da jo z veseljem trenirajo na 80 % kabelskih programov. Da bomo lažje šli gor, kjer jim je tako lepo in jim bo še lepše. Ce verjameš. Ce pozabiš zgodovino za sto let nazaj. Meni je še vedno blizu tista moja misel: “naj Evropa pride dol”. Citati je to misel seveda treba tako: Evropa je od nekdaj tu (dokazano vsaj od Odiseja naprej), torej nam ni treba nikamor. Zgolj in samo “postanimo evropski” bi za propagandno geslo bilo dovolj, kapitalistični smo že. Spoštujmo zakone (hk..), plačujmo davke (hk..), ne lažimo in ne kradimo (ta je sicer menda izraelska, ampak je kar dobra - hk..), dajmo Gopodu, kar je Gospodovega, in Banki, kar je Bankinega, in fejst in tiho delajmo, pa bomo imeli Evropo. Evropa bo imela naš dobiček, mi pa redne plače in njihove standarde obnašanja in kulturo (kot dvojezični napisi na Koroškem?). Tudi z njihovimi reklamami: “kupite avto ta in ta, da bodo sosedi obmolknili”. Pa ne samo sosedi, vsi bomo (smo že?) obmolknili v skrbi za ljubi kruhek, v trepetanju za službico in v skrbi za bodočnost svojih otrok. To sem že slišal... to sem že citai_ fuj, komunisti... razvadili ste ljudi, da so pomislili, da smejo živeti lagodno, leno, brez prave zavesti o tem, kaj je dobiček in kaj so jahte in posestva od Boga izvoljenega (iznajdljivega) delničarskega stanu. Pa kaj vse to Šoštanjčane briga - ali pa le? Moram se urednici oprostiti, ta članek sem čisto “mimo mahnil”. To vendar niso biseri. To je bolj podobno jamranju hlapca Jerneja. Takoj bom nehal. “Hej, Ferdo, kje je tisti liter benci- mng mm SOLSKE^-4 RAVENCAME SESTE V DRŽAVI Šahovske novice Na šestem državnem moštvenem prvenstvu šol v šahu za leto 1997, ki je bilo 19. aprila v Sevnici, so deklice osnovne šole Bibe Roecka Šoštanj -podružnica Ravne dosegle vidno uvrstitev na šesto mesto v Sloveniji. To je istočasno tudi letošnja najboljša pozicija ekipe ali posameznika na državnem nivoju v kraljevi igri na 64 poljih v občini Šoštanj, ki ima vpliv pri razvijanju logičnega mišljenja in uspešnosti posameznika. Sole naredijo na tem področju odločno premalo, saj na občinskem in regijskem nivoju ni dovolj konkurence med učenci. Zmanjkuje tudi šahovskih mentorjev in motivacije (zunanje in notranje) pri učencih, starših in učiteljih. Dolgoletne izkušnje na tem področju to potrjujejo, žal! Solo, občino Šoštanj in celjsko regijo so zastopale medobčinske in regijske prvakinje Gabrijela Tajnik, Nataša Toplišek, Nina Plaznik in Anja Zaluberšek. Odigrale so sedem krogov po švicarskem sistemu. Dosegle so tri zmage, dva remija in dva poraza. V skupini deklic je nastopilo 19 najboljših ekip iz vse Slovenije. Nina Plaznik je dobila še priznanje za 3. najboljši rezultat na tretji deski. Pri dečkih je nastopilo 26 ekip. Učenci šole Karla Destovnika-Kajuha so osvojili 12. mesto v državi. O \AAA/ Pihati etnšh zpoSt V tednu od 19. do 27. septembra bo v Velenju že osmič potekal Pikin festival, ki ga otroci dobro poznajo in vedno raje obiščejo. Njegova rdeča nit bo letos filmski svet. V okviru festivala pa organizacijski odbor razpisuje natečaj otroških zgodb na temo “Tako pa jaz eno zakuham!” Na natečaju lahko sodelujete otroci do 12 leta starosti. Zgodba mora biti napisana v slovenskem jeziku; pogoj: v zgodbi ne sme biti nobene besede, ki se prične na črko F, mladi avtorji pa se lahko razpišete v obsegu do 100 vrstic. Ne pozabite pripisati naslednjih podatkov: ime in priimek, naslov, letnica rojstva in osnovna šola, ki jo obiskujete. Zgodbe lahko odpošljete že jutri, najkasneje pa morajo prispeti do 29. avgusta 1997 na naslov: Kulturni center Ivana Napotnika Velenje - 8. Pikin festival, Titov trg 4, 3320 Velenje, s pripisom “za natečaj otroških zgodb”. Najboljše zgobe bodo objavljene v knjigi, za bajne pikaste nagrade pa se bo (po izboru otroške žirije) ob letošnjem 8. Pikinem festivalu potegovalo 8 najboljših otroških zgodb. \ I r Skupaj je v obeh kategorijah nastopilo okoli 230 šahistov. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila občina Sevnica. Župan Jože Peternel je v uvodnem pozdravu opozoril na veliko mero vztrajnosti, inteligenco in željo posameznikov po lastni potrditvi ter zadovoljstvo, ki ga prinaša zmaga ob matu nasprotnika. Sicer pa je splošno znano, da nas samo uspehi dvigujejo. Šahist mora biti močna osebnost, da prenese tudi poraz ter ohranja kondicijo z vsakodnevnim treningom s knjigo ali računalnikom. Ironija ob tem je, da na šoli v Ravnah nimamo ne računalnika, ne fotokopirnega stroja, ne... Imamo pa veliko dobrih rezultatov! Rudi Olup šahovski mentor I \ 'V*-'............................. li * « i i v i* NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_____________PRIIMEK___________ NASLOV ___________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj I Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 882-652 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju