PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja .1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 95 (13.628) Trst, sreda, 25. aprila 1990 Vseh štirinajst obtožencev na procesu v Titovi Mitroviči so že izpustili Po prvem krogu volitev na Hrvaškem je Tudjman premočno v vodstvu Zmaga pravice BOGO SAMSA Popolna oprostitev Azema Vllasija in ostalih trinajstih obtožencev je svojevrstna senzacija, saj se je na splošno pisalo in predvidevalo, da jih oo sodišče obsodilo na težko zaporno kazen, ki jo predvideva kazenski zakonik SFRJ v zvezi s protirevolucionarno dejavnostjo. Opazovalci v Srbi-ii Pa nam pravijo, da so nekaj takega Pričakovali, ker so se bistveno spremenile okoliščine. Predvsem je bila in je Srbija na zatožni klopi zaradi kršenja človekovih Pravic, kar jo spravlja v vedno težji Politični pa tudi ekonomski položaj. vse jugoslovanske mednarodne dele-Snci/e po svetu in vse delegacije, ki s° v zadnjem času prispele v Beog-tp-d, so jasno povedale, da ne more 0,ti sodelovanja z državo, katere del s° zasedli tanki, kjer velja obsedno l[anje in je v teku politični proces stalinističnega tipa. Pobudo je dal Markovič in predsodek zveznega predsedstva Drnovšek, tv e in ukinitev izrednega stanja. p,a ni odini razlog. Pomemben je o v tre/u [jieuseusivu uriiuvseK, l^jja pa je morala pristati na pomi-> ekonomski moment. Srbsko gos-'darstvo je pred kolapsom in nujno Uh tui kapital, ki pa ga brez temelji-n sprememb na Kosovu ne bo. l^a notranji ravni prihaja do razko-^ * i * * * v Partijskem vrhu, ki se že kaže v ijj stnem komiteju beograjske partije, če vedno obvlada Miloševičeva '>i)i ?a in v nekaterih drugih orga-tjc,' ki zahtevajo vsaj določeno odpr- je fo0i° vlogo je odigrala tudi JLA, ki naiJ^eno. spremenila odnos do štiri-So že3a izrednega kongresa ZKJ. Prej stj trajali na nadaljevanju kongre-nrJPdaj pa že govorijo o sklicanju Pošto® kongresa, na osnovi daljšega Skrnt^ko in predvsem dogovarjanja. dem ‘kn, naredili so novo stopničko v ukinjaHtični prenovi in morda celo k armacr^u enopartijskega sistema v tesnim pa /e sevec*a v nasprotju s vena povezovanjem in Miloševiče-^ en°Pnrtijskega sistema oblasti. 0drnl‘tVe v Sloveniji in na Hrvaškem ZaU Vai° tudi v Srbiji, kjer še ni niti strav0 0 ustanavljanju strank. Vse °Qr w6 so ilegalne, čeprav tudi v Be-Kakn rastei° kot gobe po dežju. v zVpse.kodo počutili srbski delegati vpra/ln- skupščini, ko jih bodo ostali ^ koga sploh zastopajo? ternve* Samo vPrašanje demokracije, V tak 9oIe9a obstoja in preživetja. Vserr,em 0ZTačju pa se pojavljajo po-Prvn noVe stvari, kot je na primer včerajšnje beograjske »Po-Wnn' na. vidnem mestu objavlja tro v Pescopaganu. Violeta Barrios De Chamorro prevzame danes dolžnosti predsednika republike MANAGUA — Točno dva meseca po njeni izvolitvi na koalicijski listi Union nacional oposidora (UNO) bo Violeta Barrios De Chamorro danes postala polnopravna nikaragovska predsednica med svečanostjo na igrišču Estadio del beisbol. Svečanostjo bo udeležilo več kot 30 tisoč ljudi, med njimi 10 latinskoameriških predsednikov, ameriški podpredsednik Dan Quayle in predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti. Na predvečer umestitve še vedno rti jasna sestava nove vlade in usoda vojaških vrhov sandinistične ljudske armade pod poveljstvom generala Hum-berta Ortege, ki je obenem obrambni minister in brat dosedanjega nikaragovskega predsednika ter voditelja sandinistične osvobodilne fronte Daniela Ortege. Negotovosti botruje razkol v samih vrstah koalicije UNO med zagovorniki umerjene linije Violetovega zeta Antonia Lacaya in radikalci, ki jih vodi novoizvoljeni podpredsednik Vir-gilio Godoy. Lacayo, ki je obenem sorodnik sandinističnega generala Joa-guina Cuadra, predlaga, da bi Hum-berto Ortega ostal na čelu nikaragovske vojske, ki se je prav včeraj odpovedala politkomisarjem in se depolitizirala. Godoy, ki pa je izgubil parlamentarno imuniteto zaradi vpletenosti v neki finančni škandal, pa bi hotel odstraniti vse sandiniste iz vojske in državne uprave. Violeta Barrios De Chamorro že zagovarja zmerna stališča, ker je lahko vsakomur jasno, da bo le tako prehod neboleč. Vse kaže, da bo to Chamorro-vi tudi uspelo. Da bi še utrdila svoj položaj in odpravila strah med sandi-nisti, je proglasila splošno amnestijo, ki jo je razširila celo na morilce njenega moža. Prav tako ne bo spremenila sandinistične agrarne reforme in drugih socialnozaščitnih zakonov, dosežke sandinistične revolucije. Teleskop Hubble v vesolju NEW YORK — Z vesoljskega oporišča Kennedy na Rtu Canaveral so včeraj ob 14.24 po poletnem srednjeevropskem času izstrelili vesoljski trajekt Discovery, ki ima na krovu prvi vesoljski teleskop Hubble. Prav po zaslugi teleskopa je zanimanje za sedanjo vesoljsko misijo izredno. Teleskop bodo postavili v zemeljsko orbito v višini 608 km, kar je dvakrat večjrot je običajna višina krožnic ameriških vesoljskih trajektov. Hubble je stal kar 2.500 milijard lir in je rezultat tesnega sodelovanja med ameriško vesoljsko ustanovo NASA in evropsko vesoljsko ustanovo ESA. Dolg je 13,05 metra, tehta 13 ton in 350 kilogramov, omogočal pa bo enkratne posnetke, tako da so ga že prekrstili v oči človeštva. Po mnenju znanstvenikov je to največji korak v astronomiji po izumu Galilejevega teleskopa, ker bo omogočil pogled v skrajno vesolje, ki ga je do sedaj pri zemeljskih teleskopih preprečevalo ozračje, tako da bodo slike izredno jasne. Teleskop bo operativen petnajst let. Italijanske pobude proti drogi na mednarodni ravni ^ BRUSELJ — V sklopu pobud evropske dvanajsterice za učinkovit boj proti -.Vinilom, bodo danes predstavniki italijanske vlade predložili svoj program. st nanjega ministra De Michelisa bo zastopal podtajnik Vitalone, ki je v ministr-tIl^u tudi sicer zadolžen za probleme mamil, organiziranega kriminala in teroriz- 0 Podtajnik Vitalone je novinarjem le delno predstavil načrt, ki ga bo obširno ti Sal danes v Bruslju. Poudaril je predvsem, da Italija ne namerava več zaostaja-ostalimi državami članicami ES v boju proti mamilom tako v okviru svojih 9 kot zunaj njih. Zato bo predstavila načrte, ki se nanašajo tudi rta pomoč Ij. n°ameriškim državam in državam Tretjega sveta, kjer se prebivalstvo preživ-s]^ obdelovanjem nasadov koke in marihuane. Poleg tega pa namerava italijan-Vj. vlada podrobneje proučiti oblike rehabilitacije uživalcev mamil z ustanovit-hovih struktur in pripravo strokovno podkovanega osebja. Aspirin za zmanjšanje posledic škodljivih učinkov tople grede 4^ v bližnji prihodnosti bodo, bek fr, *? struPov, ki povzročajo uči-Nar)0 P|e 9rede, izdelovali... aspirin. Predi Ve° n’ sad fantastike, pač pa se ip°® Roubka Micheleja Areste, ki 0k0p btioležil rimskega simpozija o tudiJM Aresta ie načrt' ki 9a ie podprl po Nato, zanj pa se ogrevajo še Ja-^C1r na simpoziju podrobno orisal. v6(Jresta meni, da bi presežek ogljiko-ko f dioksida, ki nastaja v zraku, lah-ekonvertiral v proizvode fine ke- Predelati zgodovino holokavsta tizip^RUZALEM — Predsednik mednarodnega študijskega centra o antisemi-bo *9°dovinar Jahuda Bauer je pozval vse pristojne inštitucije, naj poskrbijo, Bapej. bUadina dosledneje obveščena o holokavstu Židov v času nacifašizma. t hišo ni' da so bile dosedanje informacije pristranske in neuravnovešene ter P°dale resnične slike o tem tragičnem obdobju. »Razlikovati bi bilo tajA Primeri herojstva in izdajstva,« pravi Bauer, saj je prepričan, da bo 'kol; Pjj° rnogoče dokončno zapreti usta onim, ki trdijo, da pokolov Židov ni čl 2'Qve$klhnaivečjimi lažmi, ki bi jih bilo treba zmitizirati je predvsem ta, da so iz aj.Nsijj kosti nacisti izdelovali milo. O taki »industriji« sploh ne obstajajo dv* kap. Pordita, meni Bauer. Prav tako pa bi bilo treba mladim ljudem pojas-Pot^jiva ° vl°9o so igrali karizmatični voditelji getov, ki so večkrat sklepali pr. riuje ji5avezništva z nacisti, da bi rešili svoj narod. Pomen teh zavezništev V 9°tovClovsRl 9eto v Lodžu, kjer je 10 tisoč Židov dočakalo leto 1944, in bi. 0 Preživeli, če bi ruska armada hitreje napredovala. mije, gnojila in celo zdravila, vmesne proizvode pa bi lahko uporabili v energetski industriji. Rekonverzijo ogljikovega dioksida bi bilo mogoče opraviti na kemični in biološki način. V teoriji sta oba postopka precej enostavna, v praksi pa bi šlo malce težje, kar je priznal tudi sam Aresta. Poleg finančnih sredstev predstavlja največjo neznanko količina plina, ki bi ga lahko rekonvertiral, ne da bi pri tem povzročil še večjo škodo. BTP • Štiriletne obveznice BTP s koriščenjem 1. maja 1990, zapadejo 1. maja 1994. Dveletne obveznice BTP s koriščenjem 1. aprila 1990 zapadejo 1. aprila 1992. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.^ • Štiriletne obveznice se nudijo po 95,85% ceni; dveletne obveznice pa se nudijo po 98,55% ceni. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih 26. aprila do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi- nale); po ponudbi, ki je sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscrizio-ne)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku. • Cena, ki bo iznešena na „ dražbi, bo objavljena v časopisju. • Obveznice je treba vplačati 2. maja, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo: — po iznešeni ceni za štiriletne BTP — po iznešeni ceni z doplačilom dozorelih obresti na tekočem kuponu za dveletne BTP. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 26. aprila štiriletni BTP: dveletni BTP: Najvišji letni donos Bruto % 14,35 13,76 Neto % 12,53 12,00 Pogled v prihodnost ne dopušča Ace Mermolja Ko razmišljamo o vplivih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji na slovensko narodno skupnost v Italiji in na življenje Slovencev nasploh, je potrebno, da imamo pred sabo genezo omenjenih sprememb, ali vsaj njeno osnovno skico, drugače zabredeno v prevelika poenostavljanja. Politične računice so pogostokrat zelo shematične, zato pa so še vedno potrebni intelektualci, ali vsaj politiki-intelektualci, da se svet ne spremeni v krčmarjev račun. Potrebo po zavesti o neki zgodovinski kontinuiteti in globini čuti tudi pisec pričujočega članka, saj smo v našem zamejskem tisku in tudi v Odprti tribuni lahko brali nekatere zelo "zanimive" teze o spremembah in spreminjanju. Spomnile so nas na zgodbico, ki je bila zelo običajna v slovenskih družinah: župnik je zbranim sinovom in sorodnikom oznanil vest, da je oče umrl, vsi so potočili nekaj priložnostnih solz, nato se je vnel razborit pre-ir o tem, kako si bodo delili posestvo, upnikom so sledili odvetniki, ki so ob koncu zgodbe požrli posestvo, v srcih sinov pa je ostala samo jeza. Prav zato, da ne bi zamenjali pomena, ki ga imata besedi sprememba in delitev, velja opozoriti na nekatere stvari iz bližnje preteklosti. Današnje spremembe v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji so korenite in ne dopuščajo nostalgij, saj poti nazaj ni. Korenite pa so zato, ker pomenijo ireverzibilen prelom s čisto določeno preteklostjo. V Sloveniji ni bila kal sprememb diaspora, ki je nastala med vojno, kar so dokazale tudi volitve ( številni volilci Demosa so na primer volili za Kučana). V slovenski povojni kulturi se je namreč jasno in trdno zasidrala evropska misel, ki je v svojem najglobljem humanističnem bistvu odklanjala totalitarnost tega ali onega režima. Prav gotovo je že sam spor Tita s Stalinom omogočil nastope kulturnikov, kot je bil Josip Vidmar, ki so drastično odklonili Ždanovizem; dejansko se v slovenski kulturi socialistični realizem ni uveljavil. Osnovo za opozicijo določenemu sistemu pa so osnovali ljudje, ki so se vedno bolj kritično opredeljevali do ustoličenega sistema. Mnoga leta je bila kulturna opozicija do določene mere (kdaj več, kdaj manj) »zagrajena«, kljub temu pa je črpala iz najrazličnejših sodobnih evropskih kulturnih tokov, ki so jasno in glasno razumeli limite marksizma in odločno odklonili Leninovo in Stalinovo dogmatiko. Odklon pa se ni dogajal samo v župniščih, ampak tudi v takoimenovanem »laičnem« svetu, kar je bistvenega pomena. Dušan Pirjevec je na primer že v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let izoblikoval jasno in nedvoumno kritiko marksizma in odprl vrata drugačnim tokovom. Marksizem je postavil v obzorje evropske metafizike in na ta način odklonil tezo, da je »filozofija prakse« tisti prelom s Heglom, ki bo osvobodil zgodovino teleološkega mišljenja in jo vrnil njeni resnici ter omogočil njeno udejanjenje, s tem pa, presegel razkole modernega sveta in odprl pot revoluciji in komunizmu. S tezo, da je marksizem del evropske moderne metafizične misli in ne jutrišnje sveto pismo, se danes strinja najvidnejša evropska inteligenca, tudi tista, ki je na »levi«: od Habermasa pa do Cacciarija. Kritika marksizma na »visoki« ravni, razumevanje, da gre za sistem v zgodovini moderne evropske misli, vendar za sistem s svojimi limitami in ne za preprosto Resnico, sta omogočila tudi na slovenskem razgiban pretok misli in stališč, ki je že sam po sebi razbival dogmatizem. Nikakor ni mogoče misliti, da Marxova dela "ovirajo" mišljenje, kot ga ne Heglova in Descartesova, resno pa je zaviral mišljenje stalinistični dogmatizem. Kritika marksizma in odpiranje novim evropskim tokovom (od eksistencializma pa do avantgarde) sta dejansko branila Slovenijo pred kulturno depavperizacijo in postavljala na laž tisto dogmatiko, ki se je uveljavljala v nekaterih oblastniških krogih. Trdim nekaterih, kajti tudi »režimska« politika je v določenem času. uvrščala v svoji sredi evropsko izobražene ljudi, kar je imelo veli- ke in razbremenilne posledice. Obstajala so seveda groba jedra, ki so z dogmatiko prikrivala slo po fevdalni oblasti in voljo do moči. Menim, da je bila neumnost veliki grobar komunističnih režimov, neumnost združena z objestno mislijo, da sta za oblast dovolj marksistični priročnik in trda roka. Globinski kulturni premiki so seveda radikalno vplivali na celotno strukturo slovenske družbe. Ni naključje, da je vodila sestop komunistične partije z oblasti prav generacija ljudi, ki je zrasla ob drugačnem »branju« in v drugačnih kulturnih razsežnostih od očetov. V bistvu je to generacija, ki je razumela limite marksizma in ki v politiki ni videla le sredstva oblasti in moči (čeprav revolucionarne), ampak dejavnost, ki ureja življenje ljudi s privoljenjem. Od tod odločitev za sestop, ki je seveda pomenil tudi sprejetje nekaterih osnovnih tez alternative. Stranka demokratične prenove se je tako neposredno nevezala na evropska postkomunistična gibanja, ki jih na primer v Italiji zagovarja Occhetto. Sam program Stranke demokratične prenove pa kaže na močne vplive novega humanizma in postmodernih tokov, kot so gibanja mirovnikov,. zelenih, ženska gibanja itd. Usoden vpliv je za stranko imelo tudi na novo zastavljeno nacionalno vprašanje, ki je ortodoksnim marksistom vzbujalo nelahke 'teoretične in tudi praktične težave. Pogled nazaj in v globino je potreben tudi, ko razmišljamo o prostoru, ki . mu pravimo zamejstvo. Zanimivo je na primer, da nas je marsikateri tok, ki je oplajal matično domovino, obšel ali pa zapustil le drobne sledove. Pogostokrat smo pisali in brali o »blokiranem« mišljenju. Pomen besede je v njeni sami etimologiji, to je v bloku. Slovenci v zamejstvu smo se po vojni zaradi čisto določenih razlogov politično in tudi kulturno razdelili v dva tabora z visokim ideološkim nabojem. Sama SKGZ je bila nositeljica določene ideologije in čeprav ni bila in ni stranka, je bil ideološki moment njen železni vezni člen, ki je združeval gospodarske, kulturne in drugačne organizacije. Tudi katoliški tabor je bil dokaj nepropusten in se je opiral predvsem na tradicijo. Zanimivo je, da je katoliški tabor prav v imenu tradicije odklanjal številne slovenske miselne in estetske tokove in seveda Dušana Pirjevca. Povsem jasno mi je, da bo katoličan odklonil Heideggerja, čeprav je resnica tudi ta, da je prav Dušan Pirjevec napisal eno izmed najizvirnejših razprav o estetski misli Franceta Vebra in v Vebru videl osebnost, ki je končno pripeljala slovensko filozofsko in drugačno misel na evropsko raven. Teza o blokiranem mišljenju nas seveda ne sme zanesti v preveč drastič- no trditev, da se znotraj ali ob taborih niso razvila avtonomna stališča in misli, teh je veliko, le niti je treba zbrati v mrežo. Dogodki v Sloveniji bodo imeli velik vpliv na tukajšnje, zamejsko dogajanje, ob trditvi pa naglašujem globino sprememb in njeno genezo zato, da bi teh zasukov ne razumeli samo v najožji politično-upravni luči. Teza se mi zdi pomembna predvsem, ko razpravljamo o SKGZ; sprememba omenjene organizacije se v bistvu dogaja že več let in to tako, da se je izvotlila prav njena ideološka zgradba in to podobno kot v Sloveniji. Osnovno vprašanje torej ni v tem, kako naj se v SKGZ "porazdelimo", da bo vsem zadoščeno, ali pa kako naj se organizacija prilagodi novim slovenskim razmeram. Nisem tako naiven, da ne bi vedel za pomembnost omenjenih problemov, obstaja pa radikalnejša dilema in sicer ta, kakšen smisel in fukcijo ima lahko neideološka organizacija, skratka, ali ima SKGZ sploh še smisel? Vprašanje si gre zastaviti znotraj manjšinske stvarnosti in hkrati znotraj pozno modernega sveta, oziroma tistega sveta, ki je razjedel organizaciji nekatere osnovne ideološke temelje. Preosnova pomeni v prvi vrsti kulturni proces, spremembo vrednostnih lestvic in načina mišljenja, drugačnost odnosov do okolja in sebe. Prehodi so kompleksnejši, kot je lahko preskok iz ene stranke v drugo, ali pa zamenjava vodstvenih organov. Kadrovske« spremembe so bistvene, saj ni človeške stvarnosti brez ljudi, vendar so ravno tako bistveni »profili« (naj mi bo oproščen grob izraz) ljudi; slednji naj bi namreč izdelovali določen načrt, kar seveda ni nevtralno delo. Ko razmišljamo o spremembah znotraj naše manjšine in v njenih organizacijah, moramo misliti tudi o sebi in tem, kar smo, le tako bomo zaznali naše »meje« in le v tem globljem horizontu si lahko domišljamo spremembe. Naj mi bralci oprostijo bolj shematično nadaljevanje, saj bo govor, o modelih, ki so po svoji naravi abstrakcija (vsak načrt je pač najprej model). Slovenci v Italiji potrebujemo organizacije, ki so zasidrane v civilni družbi in ki so nosilec narodnih interesov. To je tudi trdni temelj organizacije, kot je na primer SKGZ. Znotraj manjšine in v širši družbi so nekatere vloge dokaj dobro razdeljene in zarisane, tako da je neproduktivno mešati pojme in pristojnosti. SKGZ ni stranka in niti nadomestek zanjo, hkrati ni niti slovenski politični parlament. SKGZ ni pokrivala vsega delovanja manjšine in toliko neprimernejša bi bila ta ambicija danes, ko se vseobsegajoče organizacije rušijo in puščajo svoj prostor subjektom, ki so med sabo povezani s komunikacijskimi sistemi. SKGZ je lahko težila k »globalni« podobi, ko je nastopila kot glasnik »nove družbe« na od fašizma in nacizma opustošenem področju. Danes so, kljub vsemu, pogoji našega življenja korenito drugačni, SKGZ si lahko zamišljamo kot sindikat in hkrati spre-jemno-oddajno postajo narodnih interesov in jo "razbremenimo" nekaterih drugih odgovornosti. Bistvo in težava vsega je prav pri opredelitvi narodnih interesov in obsegu programa. Čas je namreč, da pregledamo, kako smo v boju za naše pravice in za globalni zaščitni zakon ustvarili lestvico vrednosti in vrednot, skratka, kulturni sistem, ki je postal način mišljenja velikega dela manjšine (seveda so bile znotraj tega radikalne razlike). Levica in SKGZ se je tako posredno ali neposredno naslanjala na tisti pogled na narodnostno vprašanje, ki ga je zaznamovala razrednost, s svojimi deli pa Lenin, Kardelj in drugi marksistični misleci. To je bila »osnova« levice, kar je na primer razvidno iz opusa Karla Siškoviča in nekaterih drugih slovenskih teoretikov. Ne bi obnavljal zgodovine, vendar je povsem jasno, da smo znotraj določenega horizonta oblikovali vrsto odnosov: do italijanskega naroda, do italijanske države, do kapitalizma in socializma in seveda do slovenskega narodnega vprašanja. Okviri so imeli in imajo zelo praktične posledice, recimo dolgoletni »vse ali nič«, kar se tiče zaščitnega zakona, ali pa izrazito opozicijski model razmišljanja. Seveda si nismo določenega položaja izbrali sami, ampak so nas v to prisilili že fašizem in poznejši italijanski nacionalizem, mimo tega pa obstajajo na levici ostro zarisani odnosi in vrednosti. Katoliško in narodnjaško usmerjen del je prav tako zgradil dokaj radikalen sistem, ki se je osnoval na romantično-katoliški in narodnjaški ideologiji, ki je bil na primer veliko bolj strpen do italijanskih oblasti, odklonilen pa do sodelovanja z Italijani. Vsekakor gre tu vsaj za protislovje. Narodno vprašanje ostaja torej osnovno za organizacijo, kot je SKGZ. Predstavljam si v. prvi vrsti misleče telo, ki zna kritično analizirati preteklost, ki se v sedanjosti ukvarja z novo etično, narodno, zgodovinsko, juridič-no, ekonomsko in drugo kulturo. Skratka z vsem, kar je tesno povezano z narodnim vprašanjem; obenem naj bi postavljali mostove, ki nas vežejo s prihodnjostjo. V dojemanju naroda je treba izpostaviti kontinuiteto, ustvariti to, kar Habermas imenuje »univerzalna zgodovinska solidarnost«, kjer sedanjost veže preteklost in prihodnost in kjer imata tako preteklost kot prihodnost svojo »pravico« do sedanjosti.. Skratka, preteklosti ne moremo brista-ti, saj je še vedno na »delu«, prihodnost pa biva v sedanji zavesti kontinu- itete. Zahteva sedanjosti je, da razkrijemo naše pretekle odnose do narodnega vprašanja, do italijanske države, do meje, do juridične kulture, do zgodovine itd. Obenem pa, da programiramo nove možnosti bodočnosti (problem kontinuitete bi veljalo osvetliti tudi v luči narodne sprave). Povsem jasno je torej, da »misleče telo« ne more biti skupinica dveh ali treh teoretikov, ki mislijo v zaprti sobi. Kljub majhnim naložbam imamo še vedno potencial ljudi in ustanov, ki se lahko lotijo omenjenega samopremišljujoče-ga in načrtujočega dela, seveda brez vnaprejšnjih predodkov, ki so deloma označevali naše »ideološko« obdobje. Razmišljanje je treba »širiti« med civilno družbo in hkrati to družbo poslušati. Postopno lahko zgradimo zavest, ki bo imela močan vpliv na vso našo stvarnost in torej tudi na politično. Razmišljujoče telo potrebuje tudi močan oddajnik in sprejemnik. Deblokirani odnosi do narodnega vprašanja, do zgodovine, do pravne kulture, do prisotnosti različnih, se namreč lahko resnično sprostijo le v jasnih in glasnih komunikacijskih vezeh z italijanskim narodom. Sebe ne moremo misliti izven konkretnega sveta in bistveni postulat naše tukajšnje prisotnosti je prav skupno življenje z Italijani. SKGZ je lahko dobra postaja, seveda če se primerno opremi. Na žalost nas stvarnost še vedno sili, da nastopamo na obrambnih pozicijah. Vloga organizacij, kot je SKGZ, je tu jasna, čeprav moramo načrtovati razmere, ko obramba ne bo več jedro sistema. Ob trdni narodni vlogi SKGZ, ki je sindikalna (obramba ), razmišljujoča (samospraševanje in načrtovanje) in komunikacijska (odnosi Slovenci - Italijani - Evropa), ostaja organizaciji prav tako pomembna naloga, da ohranja svojo posredovalno vlogo med različnimi interesi, ustanovami, političnimi telesi in ljudmi. Razvoj naše skupnost bo šel prav gotovo v smeri vedno večje porazdelitve vlog in dela ter njihove specializacije. Gospodarske dejavnosti na primer že zdavnaj ne mo-. remo več razumeti kot preprostega priključka narodni »ideji« ali celo ideologiji. Če želi gospodarstvo preživeti in se razviti, je povsem jasno, da bo to delalo po pravilih, ki jih terjata kapitalistična in tržna ureditev prostora. v katerem živimo. Prav tako bodo kub turne ustanove delale na specifičnem področju in to v vedno večji samostojnosti znotraj svoje sistemske logike. Poseben delokrog imajo politika in stranke. V tem sistemu se bodo vedno odločnejeuveljavljale vrednote, kot so samostojnost, strokovnost, uspešnost, sposobnost načrtovanja, znanje itd. To "uveljavljanje" je deloma že pretrgalo nit z določeno preteklostjo, ko je inštitucija varovala »idejo« in so bile zato zelo čislane »komplementarne« vrednosti, kot so zvestoba, »zgrajenost« posameznika, predanost stvari itd. Organizacija bo tako vedno bolj organizacija znanja in ciljev. Nevarnost atomizacije v ostro profilirane »subjekte« ima seveda svoje nevarnosti, prav zato vidim v SKGZ tisto možnost, da se med različnimi interesi in stvarnostmi vzpostavijo komunikacijski in drugačni kanali, po katerih se bodo pretakali znanje in sredstva. Smisel vzdrževanja tega sistema je namreč v tem, da izpostavimo naše specifike, ki so lahko zanimive na tržišču a tudi v etični evropski zavesti. Ni fraza na primer, da smo lahko uspešni na relaciji Vzhod-Zahod, seveda smo lahko to, če mi funkcioniramo. V tem smislu je SKGZ kot organizacija, ki daja »direktive«, že zdavnaj v zatonu, njen cilj pa je vzpodbujati podjetja, ustanove in ljudi, da funkcionirajo in poiščejo svoje jasno mesto in vlogo. Tega seveda ni mogoče storiti, brez jasnih temeljev in ciljev in seveda ljudi, ki znajo stvari uresničevati, kot je treba. Ob zaključku naj mi bo dovoljena sledeča pripomba: v članku sem veliko stvari izpustil, ali pa jih nisem upošteval, zaradi dolžine in jasnosti-Povsem zavestno sem oblikoval predlog, ki je morda v marsičem abstrak-' ten, vendar menim, da ga bodo drugi dopolnili ali pa kontestirali. pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu Janez Beličič ne sprejema imenovanja Spoštovano uredništvo, podpisani Janez Beličič sem na 11. strani Primorskega dnevnika z dne 6. aprila 1990 s presenečenjem zagledal svoje ime med novoizvoljenimi člani odbora za informacije pri SKGZ. Ni mi jasno, kako je moglo priti do take izvolitve oziroma imenovanja. Na zadevno telefonsko vabilo sem mogoče premalo jasno nakazal, da za kaj takega nisem neposredno zainteresiran. Zato na tem mestu javno sporočam, da izvolitve-imenovanja ne sprejemam, kar naj se, prosim, tudi formalno vzame na znanje. S spoštovanjem Janez Beličič * * * Formalno jemljemo na znanje, da Janez Beličič imenovanja ne sprejema, ker se nam zdi res škoda, ker ga cenimo in sodimo, da bi lahko marsikaj prispeval v odboru, ki želi biti odprt in pozoren do vseh zamejskih Slovencev. Nesporazum pa je verjetno res sad dejstva, da je sam, kot pravi, mogoče premalo jasno nakazal, da za kaj takega ni neposredno zainteresiran. Odbor za informacije SKGZ O delovni dobi v bivši Coni B Spoštovano uredništvo, 15. aprila 1990 sem bral v vašem časopisu o pobudi VZPI-ANPI iz Gorice za hitrejše reševanje in izplačilo pokojnin jugoslovanskim državljanom, ki so služili v italijanski vojski. K temu nimam nobene pripombe. Hotel bi pa podčrtati pristransko zadržanje VZPI-ANPI do tistih bivših borcev NOV in POJ, ki so po osvoboditvi se prilagodili in sprejeli delo v bivši coni B STO. Sam sem delal v bivši coni B 5 let, 7 mesecev in 17 dni, ki jih po konvenciji ne upoštevajo za pokojnino, kar pomeni, da ne dobim ficka. Že 12 let se pritožujem pri jugoslovanskih oblasteh, ki so se do sedaj izgovarjale, da italijanska stran to vprašanje zavlačuje. Dne 29. marca 1990 sem poslal predsedniku Skupščine SFRJ v Beograd in v vednost Skupščini Republike Slovenije v Ljubljani in Obalnemu kraške-mu odboru ZZB, NOV in POJ Koper naslednje pismo: Spoštovani gospod Predsednik Skupščine SFR Jugoslavije Beograd Minilo je že 45 let, od kar je končala druga svetovna vojna in še danes ni rešeno vprašanje delovne dobe v bivši Coni B STO. Dne, 14. oktobra 1986 sta član izvršnega sveta in predsednik zveznega Komiteja za Delo, Zdravstvo in Socialno Varstvo, Dr. Janko Obočki in veleposlanik Republike Italije v Beogradu Massimo Castaldo podpisala sporazum med vlado SFRJ in Republiko Italijo o ureditvi socialnega zavarovanja na območju bivše Cone B STO. Italijanski parlament je ta sporazum ratificiral 5. septembra 1989. Skupščina SFR Jugoslavije tega ni še storila. Ali je to mogoče? Vsem istrskim beguncem je bila priznana vsa delovna doba v bivši Coni B in to s posebnim zakonom Italijanskega Parlamenta. Osebno sem delal v bivši Coni B STO od 15. dec. 1946 do 30. sep. 1952. Upokojil sem se leta 1978 (ko sem imel 62 let). Od tedaj je minilo že 19 let, kljub temu pa delovna doba v biv- ši coni B še danes ni upoštevana. Podobno se godi vsem tistim, večinoma bivšim borcem NOV in POJ, ki so sprejeli delo v Coni B STO zaradi zmanjševanja Osebja v raznih ustanovah v Trstu, ki niso bile zmožne sa' movzdrže vanj a. Želel bi vedeti, ali namerava Skup' ščina SFRJ ratificirati sporazum o pri' znanju delovne dobe v bivši Coni B, * obratnem primeru bi prosil, da mi sp0' ročite vzroke. Do sedaj mi je bilo sp0 ročeno, da je Italija tista, ki te ratifik® cije noče; sedaj tega opravičila ni ve Prilagam dokument, ki to potrjuje. Z odličnim spoštovanjem Joško Tene® P.S.: Ni delavca, ki se danes ne teguje, da se mu šteje vsa del0 e, doba v pogledu sedanjega ali bodo ^ ga zneska pokojnine in to ne 9*e1 risp Snia" rl8P- |a!a nap p"'8 ri»P. nc 2030 1260 1983 1237 2785 3000 2880 2250 2250 2640 2610 1780 1740 p aasc®nte 7450 7300 S-SSSS:::::: 3900 4235 3750 4100 pSrtiuda . 3230 ^tnuda risp 1850 1920 1578 1500 1530 Co>i 360 355 4750 20.4. 24.4. Fldls 7850 7720 Gerollmlch 114 113 Gerolimlch risp 89 89 SME 3850 3780 Štet 5760 5439 Štet W 10 — — Štet W 9 . — Štet risp 4880 4540 Tripcovlch 13900 14000 Tripcovlch risp. nc 6000 6200 Att. Immoblllari 5200 5120 FIAT 10650 10420 FIAT priv 7445 7300 FIAT risp 7495 7300 Gilardinl 5050 4980 Gllardinl risp 4005 3950 Dalmlne 416 422 Marzotto 7350 7460 Marzotto risp 7750 7740 Marzotto risp. nc 6200 6140 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 800 800 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 12000 12000 24.4. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ________ 99,55 —0,05 BTP maj 1990 10,5%........... 99,80 +0,05 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,90 +0,10 CCT ECU 1984/91 11,25% . 99,85 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,90 —0,10 CCT ECU 1985/93 9% .... 93,80 —0,74 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 97,55 —0,15 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 93,55 +0,21 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,15 —1,27 CCT april 1992 10%.......... 96,35 — CCT julij 1992 IND.......... 99,60 +0,10 CCT januar 1991 IND......... 100,00 —0,05 CCT julij 1993 IND ......... 99,60 +0,10 24.4. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,20 —0,20 CCT februar 1991 IND .... 100,05 — CCT februar 1997 IND_____ 94,85 +0,26 CCT junij 1993 CV IND ... . 98,15 +0,05 CCT marec 1991 IND....... 100,20 +0,25 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 97,50 . — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,35 +0,05 CCT avgust 1992 IND...... 100,35 — CCT avgust 1993 IND...... 99,65 +0,10 CCT avgust 1990 IND...... 100,15 —0,05 CCT avgust 1991 IND...... 100,80 +0,05 CCT avgust 1995 IND...... 96,40 +0,10 CCT avgust 1996 IND...... 96,05 +0,10 CCT april 1991 IND ....... 100,80 +0,05 CCT april 1995 IND ........ 96,00 +0,05 CCT april 1996 IND ........ 96,85 +0,05 CCT december 1990 IND . . 100,90 — CCT december 1991 IND . . 100,50 +0,05 CCT december 1995 IND . . 97.00 +0,05 CCT december 1996 IND . . 94,85 +0,11 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ^ 24.4. spr. % ^JkSKAjNDUSTRUA - KMETIJSTVO Eriči' - •............. 12420 “ Pridan = .............. 9311 +0'°e *9nagor'SP............. 5800 -1'69 ^^gOVALSTVO - BANČNIŠTVO___________ AH^ASS................. 43550 —1,02 AsSi,r, 3 Ass- risP- P°r- ■ ■ • 40700 —0,73 Ausonia®............... 11900 ~1'12 Serafi °rd............ 15375 -°'49 'laiia a! , s......... 40350 -°.05 Nuie S' 1000 ......... 14210 —°'28 l?Cd'ar,aSpa......... 58100 —0,68 Svai'dente ........... 21310 —0 19 V,Adriatico .......... 14590 —0,75 Nn8* ................. 24250 -2,22 , °ro Port............ 13000 —0,76 .UPipo/ ' ■........... 22190 —0,49 n1 POI n •' '......... 22850 —°'65 nancaco^ ............. 18550 -°'06 >co 'taiiana . .. . 4955 +0,10 ^itOlta^a019 .......... 2225 -1'11 ^rbanca n"0 ............ 2880 -°'59 ^obanra V............. 47000 -0’83 p a............. 19950 —0,50 C^T^^jgTBIJA - CEMENT______________ Mo^esso0 °rd.......... 13150 -°’53 p00,ndado°............ 23800 -0.21 O '9raf Prt-,' ....... 17500 —1,13 CaaientirEd toriale.. 8360 +0.13 3680 —1,34 ____________________________24.4. spr. % Italcementi............... 130050 +0,04 Unicem..................... 26000 —1,52 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 5522 —0,68 Enimont .................... 1422 —0,56 Fidenza Vetrar 1000 ........ 4420 +0,45 Italgas .......•......... 2711 —1,42 Mira Lanza................. 70400 — Montedison 1000 ............ 1984 —1,29 Montefibre.................. 1189 +0,08 Pirelli .................... 2785 —0,54 Pirelli risp................ 2250 —0,44 Recordati ................. 11550 —0,35 Saffa...................... 10500 —0,76 Snia BPD ................... 2641 —1,09 Snia Fibre ................. 1835 —0,27 Snia Tecnopolimeri....... 6810 —0,15 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________ Rinascente.................. 7299 —0,69 Standa .................... 33800 —0,29 Standa risp. port..... 13200 —2 22 A'i>alia cat. A............. 1769 —0 62 Alitalia priv............... 1250 ...^o Italcable.................. 19800 +0,79 SIP ........................ 1565 —2,16 SIP risp. port.............. 1510 —0,33 Sirti...................... 12550 —1,95 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_____________ Ansaldo Trasporti .......... 5140 —0,96 Tecnomasio.................. 4040 —1,22 Bastogi................... 356,00 +0,28 24.4. spr. % Bonifiche Siele 28020 —1,99 Bonifiche Siele risp 9210 —2,02 CIR - Comp. Ind. Riunite . — — CIR risp.- 5270 —1,50 Cofide SpA 4755 —0,21 Comau Finanziaria 4750 —0,63 Editoriale SpA 3580 —0,28 Euromobiliare 6760 + 0,16 Ferruzzi Agric 2506 —0,16 Fldls 7753 —0,35 Fimpar 3318 —0,24 Finarte 7285 —1,02 Fiscambi Holding 5500 —2,48 Fiscambi risp 2390 + 0,42 Fornara 3355 —1,03 Gale 24000 — Gemina 2200 + 0,92 Gemina risp 1408 —0,78 Gerolimlch 112,5 —0,44 Gerolimlch risp. port. .. . 89,00 — IFI priv 27840 —0,93 IFIL fraz 8000 —1,23 IFIL risp. port. fraz 4500 —1,75 Italmobiliare . 209950 —0,02 Pirelli & C 9500 —0,52 Riva Finanziaria 8560 —1,50 Saes SpA 3900 —1,52 Schiapparelli 1270 —0,47 Sisa 3310 —0,75 SME 3760 —0,34 SMI Metali! 1806 + 0,39 SMI Metali! risp 1378 —0,14 SOGEFI 3719 — Štet 5440 —1,09 Štet risp. port 4546 + 1,25 Tripcovlch 13990 + 0,47 24.4. spr. % Tripcovlch risp. nc 6200 + 1,81 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immoblllari 5120 + 0,79 Calcestruzzi 16900 —1,17 Cogefar 7698 —0,80 Del Favero 8380 + 0,18 Grassetto SpA 19295 —0,44 IMM Metanopoli 1839 —1,13 Risanamento Napol! . . . 47400 + 0,32 Vianini 5738 —2,75 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3300 —0,30 Danieli & C 11700 + 0,86 Data Consyst 10800 —0,92 Fiar SpA 20500 —0,80 Fiat 10380 —1,61 Fiat priv 7297 —1,02 Fiat risp 7300 —1,22 Franco Toši .. 30350 —0,16 Gilardinl . 4980 —0,18 Magneti Marelli 1970 —0,81 Merloni 2800 —0,67 Necchi ord 3730 —0,67 Olivetti ord 7195 —0,28 Olivetti priv 4725 —1,54 Pininfarina 15300 —0,46 Rodriguez SpA 10350 —0,67 Safilo 13750 —2,14 Safilo risp 14000 + 2,19 Saipem 3090 —0,29 Saipem risp 3355 — Teknecomp 1381 + 0,07 24.4. spr. % CCT februar 1991 IND_____ 101,00 +0,05 CCT februar 1992 IND__ 100,35 +0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,70 — CCT februar 1995 IND_____ 99,60 +0,30 CCT februar 1996 IND_____ 97,20 +0,10 CCT februar 1997 IND .... 94,85 +0,26 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CČT jan. 90 USL 12,5% ... — — CCT januar 1991 IND....... 101,10 +0,15 CCT januar 1992 IND....... 100,60 +0,10 CCT januar 1992 11% .... 98,75 — CCT januar 1993 IND....... 98,90 +0,15 CCT januar 1996 CV IND . . 97,60 — CCT januar 1997 IND....... 94,90 +0,26 CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 97,20 —0,10 CCT julij 1990 IND....... 100,00 —0,10 CCT julij 1991 IND....... 100,70 +0,05 CCT julij 1995 IND........... 97,00 — CCT julij 1996 IND....... 96,90 — CCT maj 1991 IND....... 100,85 —0,10 CCT maj 1992 IND....... — — CCT maj 1995 IND....... 95,90 +0,05 CCT maj 1996 IND....... 96,90 +0,21 CCT maj 1997 IND....... 94,80 +0,21 CCT marec 1991 IND........ 100,70 — CCT marec 1995 IND........ 96,35 —0,16 CCT marec 1996 IND........ 96,95 +0,05 CCT marec 1997 IND........ 94,65 +0,21 CCT nov. 1990 IND........ 100,05 —0,20 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 100,70 +0,05 CCT nov. 1991 IND........ 100,70 — CCT nov. 1992 IND........ 99,25 +0,10 CCT nov. 1995 IND........ 96,45 — CCT nov. 1996 IND........ 94,65 +0,21 CCT oktober 1993 IND_____ 99,06 +0,10 CCT oktober 1990 IND ... . 100,15 +0,15 CCT oktober 1991 IND ... . 100,75 +0,10 CCT oktober 1995 IND_____ 96,65 +0,05 CCT oktober 1996 IND_____ 94,05 +0,16 CCT sep. 1990 IND..... 100,05 — CCT sep. 1991 IND........ 100,70 +0,10 CCT sep. 1995 IND........ 96,20 — CCT sep. 1996 IND........ 96,15 +0,05 CTS marec 1994 IND........ 77,25 — CTS april 1994 IND ... . 77,00 —0,13 ED SCOL 1975/90 9% _______________ — — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,60 — ED SCOL 1977/92 10% .. . 100,30 —0,10 REDIMIBILE 1980 12% ... 103,10 +0,10 RENDITA — 35*5% . . . 1 . . 70,50 — stran 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — sreda, 25. aprila 1990 v Po življenjskih stroških Trst aprila najcenejše vzorčno mesto Podatki občinske statistične službe pričajo ta mesec o majhnem čudežu: po teh podatkih naj bi namreč Trst ne bil več na vrhu lestvice najdražjih mest v Italiji (in torej dejansko najdražje mesto v Italiji), kot smo bili vajeni, pač pa naj bi zdrknil celo na zadnje mesto. V primerjavi z lanskim aprilom, ko je Trst skupaj z Bologno vodil na tej lestvici, so cene v našem mestu zrasle samo za 5,3 odstotka, in sicer krepko manj kot v drugih vzorčnih mestih, v katerih je inilacija porasla do 6,7 odstotka (kot na primer v Genovi, ki je zasedla nezavidljiv položaj najdražjega italijanskega mesta). Tudi povprečen porast inflacije na vsedržavni ravni je nedvomno ugoden, saj je končno zdrknil pod prag 6 odstotkov, in sicer na 5,8 odstotka. Če je enoletno povprečje za Trst zelo zadovoljivo, pa je prav tako zadovoljivo tudi mesečno povprečje. V zadnjem mesecu so namreč primarni življenjski stroški porasli samo za 0,2 odstotka. Najbolj so se povečali izdatki za stanovanje in obleko (0,9 odstotka), sledijo jim izdatki za energijo (0,6 odstotka) in za gospodinjske potrebščine (0,4 odstotka). Nespremenjeni so izdatki za prehrano in razni stroški (kot na primer izdatki za zdravstvene storitve, javne prevoze, komunikacijska sredstva in za druge storitve). Stroški za prosti čas pa so se celo znižali, pa čeprav samo za 0,1 odstotka. Ob 45-letnici zmage nad nacifašizmom Danes vrsta spominskih svečanosti osrednja pa bo v soboto v Rižarni Na osrednji pokrajinski proslavi 45. obletnice osvoboditve, ki bo v soboto ob 10.30 v Rižarni, bo uradni govornik posl. Aldo Aniasi, podpredsednik poslanske zbornice in vsedržavni predsednik Italijanske federacije partizanskih združenj. Kot smo že poročali, so k osrednji pokrajinski proslavi pristopile vse javne uprave na Tržaškem, politične stranke, sindikalne organizacije in druge organizacije in združenja. V imenu Pokrajine Trst bo na osrednji proslavi govoril predsednik Dario Crozzoli, ki je hkrati predsednik Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Ob njem bodo stopili na govorniški oder še deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi, tržaška občinska svetovalka Rosanna Poletti in novinar Ivo Jevnikar, ki bo govoril v slovenščini. Proslavo bo s pesmijo spremljal TPPZ P. Tomažič. Ob 45-letnici zmage nad nacifašizmom bo muzej Rižarna odprt s spremenjenim urnikom. Kot sporoča vodstvo tržaških mestnih muzejev, bo do 31. maja Rižarna odprta ob delavnikih od 9. do 18. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Danes bo muzej odprt od 9. do 18. ure. S to odločitvijo želi vodstvo muzeja nuditi občanom in turistom več možnosti, da si ogledajo edino uničevalno taborišče v Italiji. Ob osrednji tržaški proslavi pa se bo na pobudo posameznih občinskih uprav in krajevnih sekcij VZPI-ANPI zvrstilo več proslav. Že pred osrednjo sobotno proslavo bo predsednik Pokrajine Trst Crozzoli položil ob 8.45 venec pred obeležje talcev v Ul. Ghega. Svečanosti bo prisostvovala tudi delegacija svojcev padlih žrtev iz Postojne. Delegacijo bodo sprejeli ob 9.15 na sedežu pokrajinske uprave. Več proslav bo seveda že danes, 25. aprila. V Miljah so sicer že včeraj popoldne predstavniki tamkajšnje občinske uprave položili vence na spominska obeležja. Danes ob 10. uri pa bo krajša svečanost pri Korošcih, nato bo osrednja občinska proslava na Trgu Marconi, kjer bodo govorili miljski občinski odbornik Giuseppe Cuscito, v imenu VZPI-ANPI Giorgio Marži, v imenu Slovencev, ki živijo v miljski občini pa Igor Tul. Pol ure kasneje bodo položili venec na občinski spomenik padlim iz miljske občine, kjer bosta po vojaškem pozdravu odpela žalostinke zbora Jadran in Ongia. Danes bo osrednja slovesnost ob 45. obletnici osvoboditve v Nabrežini. Že ob 8. uri bo delegacija predstavnikov devinsko-nabrežinske Občine, VZPI-ANPI in političnih strank krenila pred spomenike padlim za svobodo na občinskem ozemlju. Ob 10. uri bo pri spomeniku padlim v Nabrežini komemoracija, na kateri bodo govorili župan Brezigar in predstavniki VZPI-ANPI, sodelovala pa bo tudi nabrežin-ska godba na pihala. Danes zjutraj bo na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI spominska slovesnost v Križu. Zbirališče bo ob 10. uri v Ljudskem domu, od tod bodo zbrani krenili proti spomenikom in obeležjem NOB, kjer bodo položili vence. Na proslavi bo sodeloval tudi domači moški pevski zbor Vesna. Delegacija Slovenske skupnosti je položila venec v Rižarni že včeraj, danes ob 11. uri pa bo položila venec še na grobnico v Gonarsu. Ob obletnici osvoboditve pa je stranka lipove vejice dala natisniti letak, na katerem je zapisano: »Ob 45-letnici osvoboditve v letu preporoda v Sloveniji, v duhu sprave in zvestobe idealom, s spominom na žrtve za naše pravice in plodno sožitje! 25. april - 1. maj 1990.« Kratka svečanost bo v petek tudi pri Sv. Ivanu, kjer se bodo domačini poklonili spominu padlih pred spominsko ploščo na nekdanjem Narodnem domu. Odbor za proslavo 25. aprila poziva domačine, naj okrasijo tudi spominske plošče na Vrdeli, v Podlo-njerju, Lonjerju, na Katinari in pred spominsko ploščo Almi Vivoda. Danes dopoldne bo polaganje cvetja tudi pred spominsko obeležje pri vhodu na tržaško pokopališče, ki spominja na padle iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Na ponedeljkovi slovesnosti v DSI Pisatelju Zorku Simčiču letošnja nagrada Vstajenje V Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek zvečer še posebno slovesno. Na sporedu je bila na-, mreč podelitev literarne nagrade Vstajenje, ki jo je letos prejel argentinski pisatelj in dramatik Zorko Simčič za svoje življensko delo in še posebej za povest z naslovom »Trije muzikantje ali povratek lepe Vide«. Delo je izšlo lani v Buenos Airesu. Točke večera je povezoval časnikar Saša Martelanc, ki je večer pričel s prijateljskim, nagovorom nagrajenemu pisatelju. Simčič se seveda večera zaradi prevelike razdalje ni mogel udeležiti in bo nagrado prejel kasneje. Udeleženci večera so lahko slišali samo njegov glas, posnet na magnetofonski trak. Pisatelj se je prisrčno zahvalil za priznanje in je obenem poudaril pomen vedno večjega medsebojnega sodelovanja Slovencev v matici in po svetu. Opozoril je, da je prav ta potreba po kulturnem združevanju, po enotnem kulturnem prostoru privedla tudi do zamisli za enoten slovenski politični prostor. Prof. Martin Jevnikar, predsednik nagradne komisije, je prebral utemeljitev nagrade, ki so jo v prostorih DSI tokrat podelili že sede-mindvajsetič. To literarno priznanje prejme vsako leto najboljše literarno delo, ki je izšlo v zamejstvu ali v zdomstvu. Nagradna komisija je letos prejela 14 knjig in izbrala delo »Trije muzikantje ali povratek lepe Vide«. V povesti se prepletajo pravljične in realistične prvine, pregovori in verzi, namenjena pa je tako otrokom kot odraslim. Avtor tudi v tem delu opeva lepote Slovenije in izpoveduje svoje domotožje. Ta motiv je opazen v vseh njegovih literarnih stvaritvah. Portret Zorka Simčiča in njegovega dela je na slavnostnem večeru zarisala prof. Lojzka Bratuž. Povedala je, da sodi Simčič med najvidnejše zdomske književnike. Rodil se je leta 1921 v Mariboru. S svojim kulturnim in literarnim delom je začel že v Sloveniji. Dve leti je preživel tudi v Trstu, kjer je bil zaposlen na slovenskem radiu. Nato se je odločil, da se preseli v Argentino. Opus Simčičevih del je zelo pester, saj obsega romane, dramatiko in kratko prozo. Prvi roman z naslovom »Prebujenje«, v katerem opisuje medvojno Ljubljano in njene mlade ljudi, je začel pisati, ko je imel šele 19 let. Treba je še povedati, da je Simčič med prvimi začel govoriti o vprašanju narodne, sprave, in to v povojnem času, ko so bile marsikatere rane še odprte. Med njegove najboljše romane sodi delo »Človek na obeh straneh stene«, v katerem tematizira usodo begunca. Prof. Bratuževa je ob koncu poudarila potrebo po drugačnem, popolnoma novem odnosu do slovenske literature: ne sme se več gledati na to, kje je nastala, ampak izključno na kakovost književnega dela. -V imenu Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ki že vrsto let nudi finančna sredstva za to literarno priznanje, je nagrado izročil Vladimir Vremec. Za konec je Matejka Peterlin prebrala nekaj odlomkov iz del nagrajenega književnika, slavnostni ponedeljkov večer v DSI pa se je zaključil z nastopom tenorista Dušana Kobala in pianistke Valentine Pavio, ki sta izvedla skladbe Dvoraka, Rahmaninova in Lajovica. (hj) Med Drašco in križiščem za Trebče Včeraj stekel promet na novem odseku hitre ceste proti Opčinam Včeraj so odprli nov, sicer komaj dva kilometra dolg odsek nove hitre ceste med Drašco in križiščem za Trebče. Tako so torej dokončno zaprli nevarno vijugasto in na več krajih pokvarjeno »nadomestno« cestišče, po katerem smo se še do predvčerajšnjim vozili proti Opčinam ali proti Trstu. Kaže sicer, da bodo tudi na novem odseku nevarne točke, vsaj na križišču s cesto za raziskovalni center (ki ga vidimo na fotografiji D. Križmančiča). Kdor bo pripeljal iz Centra, bo namreč s težavo ugotovil, ali kdo prihaja z leve. Ugodni odmevi o kandidaturi našega mesta za sedež BERD Predlog italijanskega zakladnega ministra Guida Carlija, da bi Trst postal sedež novoustanovljene mednarodne banke za rekonstrukcijo in razvoj vzhodnoevropskih držav BERD, je dobil zelo pozitiven odmev v našem mestu. Svojo podporo temu predlogu so izrekli tržaški parlamentarci in predstavniki krajevnih ustanov. Vsi se seveda zavedajo, da je konkurenca izjemno močna in da bo predlog prodrl le s težavo. Ne glede na izid, pa je predlog dokaz pomena, ki ga bo lahko imelo naše mesto na novem evropskem »zemljevidu«. Poslanec KD Sergio Coloni je izjavil, da pomeni Carlijev predlog veliko priznanje za Trst in za njegove obstoječe bančne in zavarovalniške strukture. Predlog, pravi Coloni, dokazuje tudi veljavnost pobud, kot sta zakonski osnutek za obmejna območja in nova vloga pristaniške proste cone. Komunistični poslanec Willer Bordon je prav tako pozdravil ministrov predlog in podčrtal, da bi močno ovrednotil možnosti Trsta v okviru novih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Bordon nadalje predlaga, da bi ustanovili poseben enotni odbor, ki bi se zavzemal za uveljavitev predloga. V odboru naj bi bili tržaški poslanci ter predstavniki sindikatov, podjetnikov in vseh tržaških družbenih in političnih sil. Bordon zaključuje svoje stališče s pozivom, da bi se čim prej srečali z Andreottijem in Carlijem. Carlijev predlog je pozdravil tudi predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, ki je v brzojavki ministru poudaril vlogo Trsta in njegov potencial v okviru novih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Previdnejši je bil v svojih izjavah evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je pozdravil ministrovo pobudo, hkrati pa je opozoril na težave, če bi jo hoteli uresničiti. Rossetti pravi, da bodo o sedežu mednarodne banke odločali že v soboto. Predlog za ustanovitev banke je v okviru dvanajsterice dala Francija, ki se poteguje tudi za mesto predsednika ustanove. Najresnejši kandidat za sedež naj bi bil London, saj bi v zameno Velika Britanija podprla francoskega predsednika banke-London je seveda pomembno mednarodno finančno središče, močna pa je tudi kandidatura Dunaja, ki ima veliko »izkušenj« z vzhodnimi državami-Poslanec Rosseti pa predlaga, da bi neglede na uspeh ali neuspeh pobude vztrajali pri predlogu, da bi v Trstu namestili Inštitut za preučevanje vzhodnih držav. Jutri okrnjeno delo občinskih izpostav Občina Trst obvešča, da bo jutri (26-aprila) zaradi stavke osebja družbe INSIEL, ki upravlja občinski informat' ski sistem, okrnjeno poslovanje občin; skih izpostav. Ker bodo računalnišk1 terminali ustavljeni, občinski uslužbenci ne bodo mogli izdajati dokumente, ki jih sicer izdajajo s pomočjo terminalov. Občinska uprava se za to nevšečnost oziroma prekinitev svojih anatj' rafskih služb občanom opravičuje. V Lonjerju o vinski trti Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union prireja predavanje o boleznih in zaščiti vinske trte, ki ga bo imel dr. Giuseppe Fantina v društvenih prostorih v Lonjerju (Lonjerska cesta 269). Predavanje bo 3. maja ob 20. uri, še pred njim pa bo 26. aprila predavatelj vodil obisk in ogled bližnjih vinogradov. Zbirno mesto bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) ob. 14.30. Nastopili so s pobratenim zborom iz Zagorja Zbor Fran Venturini je imel koncert v Ljubljani Pevski zbor Fran Venturini od Dom-ja je preteklo soboto nastopil v domu Španskih borcev v Ljubljani. Z njim je nastopil tudi rudarski pevski zbor Loški glas iz Zagorja, s katerim je naš zbor že vrsto let pobraten, večer pa so obogatili še trije ljubljanski operni solisti: Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in Ladko Korošec, ta še vedno nepozabni basist ljubljanske Opere, ki je tudi duša sodelovanja med zboroma od Domja in iz Zagorja. V domu Španskih borcev je nastopajoče pričakalo lepo število poslušalcev, katerih navdušenje se je z aplavzom stopnjevalo od točke do točke. Za Ljubljano, ki je ob sobotah precej prazna, je bil sobotni koncert resnično velik uspeh, ki so ga občutili tako nastopajoči kot še zlasti poslušalci. Rudarski zbor Loški glas je tokrat nastopal pod taktirko novega pevovodje Rika Majcena, zbor Fran Venturini pa je svoj del programa izvedel pod vodstvom zborovodje Ivana Tavčarja. Pevci obeh zborov so se zavedali pomena tega nastopa, še posebej naši, ki so prvič samostojno nastopali v slovenskem glavnem mestu. Oboji so si za nastop izbrali našo pesem, pevci iz Zagorja tisto, ki so jo peli naši predniki, pevci od Domja pa so v svoj program vključili še italijansko pesem Signore delle cime, ameriško Vive l'a-mour in bosansko v priredbi Frana Venturinija, Prelovčevo Oj Doberdob, Švarovo Z veselim srcem voščim in Simonittijevo Na Vipavskem. Skupaj sta zbora zapela Rijavčevo Ob Kolpi in Venturinijevo Bazovica. Zelo poredko se zgodi, da bi na enem samem večeru poslušali zborovsko petje in nato še petje tako priznanih opernih solistov, kot so Sonja Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik. Tako so zapeli, tako interpretirali svoje speve, da jih nismo samo poslušali, temveč posamezne arije tudi so-doživljali. In če za kroniko povemo še to, da je priljubljeni basist Ladko Korošec že 416 krat odpel znani duet iz Prodane neveste, ki so ga poslušalci še posebno pričakovali, potem smo že ponazorili delež, ki ga je imel nastop priznanih pevcev na tem koncertu. Prireditev so spremljali kar trije župani, in sicer dolinski župan Edvin Švab, župan Zagorja Marjan Manfreda in župan občine Ljubljana-Moste Ivan Samec, katerega občinski upravi je šla tudi zasluga za kritje finančne plati prireditve in družabnega večera. Govorov na koncertu in po njem ni manjkalo: izrekli so jih direktor doma Španskih borčev, predsednik Društva ljubiteljev operne glasbe in baleta, pa še Ladko Korošec, župani in predstavniki obeh zborov. Naj še posebej omenimo govor, ki ga ja imel predsednik KD Fran Venturini Marjan Spetič. Potem, ko je orisal, kako je prišlo leta 1974 do prvih prijateljskih stikov z zborom Loški glas, leta 1978 pa do pobratenja in nato do številnih skupnih nastopov na obeh straneh meje, je nanizal nekaj misli o tokratnem nastopu v Ljubljani in o pomenu zborovskega petja. »Danes se izpolnjuje dolgoletna želja našega zbora, da bi nastopil v Ljubljani, slovenski prestolnici in kulturnem središču našega majhnega, a vendar velikega naroda. Za marsikaterega našega pevca, predvsem starejšega je ta trenutek še posebno občuten in slovesen, saj so se borili v vrstah slovenske partizanske vojske, za mlaj- še pevce pa je vzpodbuden za njih0, nadaljnje delo v zboru, katerega men je gojiti našo lepo slovensko Vj sem, od narodne do partizanske' jj ljudske do umetne in s tem ohrah) ^ našo, tu pri nas vedno bolj ogr°ž narodno zavest.« j 5 Večer se je seveda tudi konc ^ pesmijo, povrhu pa tudi z obljuh0, ^ bo naslednje srečanje v kratke podobni prireditvi v Škofji Lokr^gg Na sliki (foto M. Spetič) skup®* ključni nastop obeh zborov. Volilna kampanja v zgoniški občini Zgoniška Napredna koalicija s pomlajeno kandidatno listo V ponedeljek zvečer je bila v špor-tno-kulturnem središču v Zgoniku uradna predstavitev kandidatov in volilnega programa Napredne liste. Kot sta poudarila nosilca liste Miloš Budin (KPl) in Boris Štrekelj (PSI), ki sta bila v zadnji mandatni dobi na čelu zgo-niške občinske uprave, so izbor kandidatov (šest iz vrst KPI, trije PSI in trije neodvisni) precej pomladili, saj na listi zasledimo kar pet novih imen. Mednje je prvič vključen tudi predstavnik italijanske narodnosti (Sergio Ferrari), ki obvlada slovenščino. Prenovljen je tudi volilni znak Napredne liste, ki je kombinacija stilizirane kamnite rože, kakršno najdemo na kraških portalih, in občinskega spomenika padlim, s čimer se izraža navezanost na ideale narodnoosvobodilnega boja in na Kras. Dokaj razčlenjen in bogat je volilni program, ki zajema vsa področja delovanja in dejansko predstavlja nadaljevanje doslej zastavljenega razvojnega načrta, ki ga je uprava po mnenju žu- Dušan Plut včeraj gost deželne Zelene liste Včeraj je bil gost deželne Zelene liste voditelj slovenskih zelenih in novoizvoljeni član predsedstva Slovenije Dušan Plut, ki je zvečer sodeloval na volilnem shodu zelenih v Nabrežini. Deželni svetovalec Andrea Wehrenfennig, ki je tudi nosilec Zelene liste v Devinu-Nab-režini, je dejal, da tukajšnji naravovarstveniki gledajo z veliko simpatijo in z zaupanjem na uspehe zelenih v Sloveniji, ki so se na volitvah predstavili v okviru združene opozicije Demos. Zeleni bodo skoraj gotovo sodelovali v novi slovenski vladi. Plut je na izrecno vprašanje novinarjev povedal, da ne vidi nič izrednega in nenavadnega v dejstvu, da zeleni Slovenije, čeprav so člani Demosa, sodelujejo v volilni kampanji tukajšnje Zelene liste, tudi zato, ker njihovi stiki trajajo že nekaj let in se bodo v prihodnje po možnosti še razvili. Demos je vsekakor koalicija in ne stranka -je dejal - ki je nastala z glavnim ciljem, da »razbije dosedanji enopartijski monopol«. Plut je razložil stališča zelenih Slovenije glede obratovanja jedrske centrale v Krškem (zaprli naj bi jo pred letom 1995) in izrazil nasprotovanje načrtovani gradnji avtoceste skozi Vipavsko dolino. Glede avtocest (tudi za načrtovano traso Trst-Pesek) in zaščite Krasa so si stališča zelenih iz obeh držav vsekakor zelo podobna, na razgovorih pa je tekla beseda tudi o zaščiti Timave in o projektu za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Plut se je srečal tudi z dolinskim odbornikom za zaščito okolja Stojanom Sancinom, ki ga je seznanil predvsem z načrtom za zaščito in valorizacijo Glinščice, (st) pana skoraj v celoti uresničila in v nekaterih točkah celo presegla. Predvsem gre za celo vrsto pomembnih javnih del, predvideno pa je izpopolnjevanje oziroma gradnja infrastruktur v domala vseh vaških sredinah z valorizacijo naravoslovnih lepot in kraških zanimivosti. Ena važnejših postavk je realizacija metanizacije, za katero je že stekel birokratski postopek. Z velikim poudarkom je iznešena skrb za osnovne socialne storitve in javne službe, govor pa je tudi o pobudah za ovrednotenje kmetijstva in zaščito naravnega okolja. Po oceni voditeljev Napredne liste je napočil čas tudi za manjšo varianto regulacijskega načrta. Nova uprava naj bi zasledovala vsestransko rast in napredek, zagotavljala uravnovešen razvoj in sodobne storitve vsej populaciji, ob spoštovanju popolne etnične enakopravnosti in ob prizadevanjih za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost pa bo jutri imela v gosteh predsednika slovenskih krščanskih demokratov in enega vodite-' Ijev Demosa Lojzeta Peterleta, ki bo dopoldne imel tiskovno konferenco na strankinem sedežu, popoldne bo imel srečanje z zastopniki stranke v Gorici, ob 20. uri pa bo imel javni shod v župnijski dvorani v Nabrežini. Gostje SSk bodo prihodnji teden še voditelj slovenske Kmečke zveze Ivan Oman, predstavnik Demosa Janez Janša in koroški poslanec Karel Smolle. Dolinska SSk pa prireja drevi ob 21. uri v srenjski hiši v Borštu srečanje z volil-ci. O demokratičnih premikih v Sloveniji pa sta na včerajšnjem volilnem shodu govorila kandidata PSI v dolinski občini Rosana Petaros in Cristaldi. Prvo nagrado sta prejela Kristina Kovačič in Enrico Halupca Vsa tri nagrajena dela na natečaju Julius Kugy govorijo o našem Krasu Kristina Kovačič in Enrico Halupca Sta dobitnika prve nagrade natečaja »Julius Kugy« za leto 1988, ki ga letno prireja tržaška pokrajinska uprava z namenom, da bi počastila spomin na tega velikega ljubitelja Julijskih Alp in pisatelja ter da bi hkrati prispevala k ovrednotenju krajevne kulture. Ko-yačičeva in Halupca sta nagrado prejela za pisni prispevek z naslovom »La cura del povero: pratiche mediche e niagiche una volta usate sul Carso tri-^stino« (Revna medicina: zdravniške in magijske metode, ki so jih nekoč Uporabljali na tržaškem Krasu). Gre za delo, ki ga je Kristina Kovačič v za-Jhetku napisala z Mirto Čok in objavi-iu v Jadranskem koledarju za leto 1985. Kovačičeva in Halupca sta na-Srado skupaj z ostalimi nagrajenci Prejela na slovesnosti, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu Pokrajine, podelil Pa jih je odbornik Giovanni Cervesi. Drugo nagrado je prejel tržaški zgodovinar Dante Cannarella za svoj sestavek o kraški hiši, tretjo pa Paola Vento za diplomsko nalogo o kraški uhceti. V oddelku, ki je bil namenjen s°lam, pa so dobili priznanja otroški vrtec Riccieri iz Naselja sv. Sergija, 4. razred italijanske osnovne šole od Banov in l.D razred italijanske osnovne' šole z Elizejskih poljan v Trstu. Vse nagrajene izdelke si bo mocjoče ogledati na razstavi, ki jo bo priredila po- krajinska uprava. Na sliki (foto Halupca) pokrajinski odbornik Giovanni Cervesi (levo) izroča nagrado »Julius Kugy« Kristini Kovačič in Enricu Halupci. Podelili so mu jo na slovesnosti v Miramaru Diracova kolajna fiziku najmanjših delcev Greenu V zborni dvorani Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru je nobelovec Abdus Salam včeraj dopoldne na krajši slovesnosti izročil Di-racovo kolajno za leto 1989 angleškemu fiziku Michaelu Greenu. V utemeljitvi je povedal, da si je Green to priznanje zaslužil z vrsto pomembnih prispevkov na področju fizike najmanjših delcev, še zlasti S teorijo o »superstru-nah«, ki jo je razvil v letih od 1979 do 1984 skupno z Američanom Johnom Schvvarzem. Ta teorija za razliko od klasičnih obravnava najmanjše delce ne kot točke, ampak kot trakce oziroma strune in skuša poenotiti temeljne fizikalne sile, se pravi elektromagnetno, gravitacijsko, močno jedrsko in šiblo jedrsko silo. O vsem tem je Green podrobneje spregovoril takoj po prejemu nagrade na predavanju, ki ga je imel za profesorje, raziskovalce in goste miramarskega centra. Michael Green se je rodil leta 1946, študiral je v Cambridgeu ter se nato izpopolnjeval in je raziskoval v Veliki Britaniji, v ZDA, pa tudi v raznih evropskih državah. Trenutno poučuje na Qeen Mary Colledgeu univerze v Londonu. Napisal je kakih 100 znanstvenih del, med njimi tudi knjigo. Di-racovo kolajno za leto 1989 je prejel skupno z že omenjenim ameriškim fizikom Johnom Schwarzem, ki bo prišel v Miramar po nagrado posebej, predvidoma letošnjega julija. Diracove kolajne podeljuje mira-marski mednarodni center od leta 1985 naprej vsako leto, in sicer znanstvenikom, ki so se posebno izkazali na področju teoretske fizike in ki niso bili še odlikovani z Nobelovim odličjem. Ocenjevalna komisija, ki jo poleg Abdusa Salama sestavljajo S. Lundg-vist, R. Marshack, J. Schvvinger, L. van Hove in S. Weinberg, objavi imena dobitnikov vsako leto 8. avgusta, to je na rojstni dan Paula A. Diraca, angleškega fizika, po katerem nosi nagrada ime. Paul Dirac (1902-1984) je bil eden izmed očetov tako imenovane kvantne fizike in je bil tudi velik prijatelj mi-ramarske znanstvene ustanove. Na sliki (foto Magajna) ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam (levo) med predajo Diracove kolajne za leto 1989 angleškemu znanstveniku Michaelu Greenu. Slovenski gospodarstveniki na obisku pri Ustanovi za industrijsko cono Delegacija slovenskih gospodarskih operaterjev je bila včeraj gost Ustanove tržaško industrijsko cono EZIT. Ravnatelj sežanske proste cone Stojan Gorup, Uan vodstva ljubljanske Iskra Commerce Marko Smole in pravna svetovalka ^°rparjeva so se sestali s predsednikom EZIT Tabaccom, podpredsednikom Min-J^tijem in ravnateljem Dallegnom ter s predsednikom komisije za posebne posle tebbijem, prisotna pa sta bila tudi deželni in pokrajinski tajnik CNA Cosolini ? Biasi. Govor je bil predvsem o krepitvi sodelovanja med tržaško in sežan-V® prosto industrijsko cono, tudi v luči velikih sprememb v Vzhodni Evropi, uravnavali pa so tudi konkreten predlog sklenitve joint venture na elektroteh-lčnem in elektronskem področju z ljubljansko Iskro. V Trstu Sklad za Vzhodno Evropo? Tržaški župan Richetti je prejel od italijanskega zunanjega ministra De ^’chelisa pozitivno oceno predloga, da bi Trst kandidiral za sedež Sklada za vu^ije o Vzhodni Evropi. Minister je tudi obljubil popolno podporo italijanske tV- kandidaturi ter zagotovil, da bo predlog posredovan pristojni komisiji V,ClPske gospodarske skupnosti. Pri Repentabru prijeli Jugoslovana ki je zbežal iz zapora v Firencah ki; tržaška obmejna policija je prejšnjo noč prijela jugoslovanskega državljana, Heiij, Pred časom pobegnil iz zapora v Sollicianu pri Firencah. 27-letnega Rašida 'šbt °v^a - tako je moškemu ime - so obmejni organi ustavili v bližini Repen-sk0 T potem ko je z manjšo skupino ilegalno prekoračil italijansko-jugoslovan-(ttijpP®i°. Halilovič je bil sicer brez dokumentov, tako kot njegovi spremljevalci % Egipčani in en Jugoslovan), vendar ga je policija vseeno identificirala in rJ°sbr a' ie m°ž Pre(l kratkim zbežal iz zapora. Seveda so ga kaj kmalu V \Pmdi v krajevni zapor, od koder ga bodo verjetno poslali nazaj v Sollicia-rnora namreč presedeti še petnajst mesecev, ker je bil obsojen zaradi 6 z obtežilnimi okolnostmi. Včeraj popoldne v Ul. Fabio Severa Prazen tovornjak poškodoval deset parkirainh avtomobilov V Ul. Fabio Severo se je včeraj malo pred 14. uro pripetila slikovita (na pol) prometna nesreča, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo, a ki na srečo ni imela nobenih posledic za ljudi. Turški tovornjak, ki je bil že od 11. ure parkiran na desni strani Ul. Fabio Severo nasproti sodišča, je nekaj pred 14. uro začel namreč drseti po cestišču, ga »prečkal« in poškodoval avtomobile, parkirane na nasprotni strani ulice blizu mehanske delavnice. Tovornjak je bil prazen, ker je prometna policija v dopoldanskih urah odvedla šoferja, ki je med potjo prekršil prometna pravila. Policija naj bi mu namreč zabičala, naj si takoj priskrbi denar za globo, sicer mu ne bo dovolila nadaljevati poti. Turški šofer je tako pustil tovornjak na cesti in odšel. Vibracije, ki jih povzroča dokaj gost promet, pa naj bi povzročile, da so zavore popustile, prestava pa odskočila. Tovornjak je torej zaradi rahlega klanca začel drseti proti Trgu Dalmazia. Približal se je levi strani cestišča in oplazil desetino parkiranih avtomobilov. Med potjo pa je težko vozilo seveda pridobilo na brzini, tako da so se mimoidoči zbali, da se bo celo zaril v bar na vogalu med ulicama Fabio Severo in Cicerone. Pogumen pešec (ki je med drugim med Slovenci zelo znan, a ni hotel, da objavimo njegovo ime) je zato skočil na tovornjak in vstavil prestavo. Na ta način mu je dejansko uspelo zaustaviti vozilo, preden bi se sploh dotaknilo izložbe bara. Na sliki (foto Križmančič) turški tovornjak po nekontrolirani vožnji. t V Sydneyu (Avstralija) nas je zapustil po kratki bolezni naš dragi Ivan Vitez Žalostno vest sporočajo bratje Carlo, Franco in Paolo ter sestre Maria, Giorgia in Irene. Opčine, 25. aprila 1990 t Sporočam žalostno vest, da je preminila moja draga žena Sonja Pregare Sancin Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev. Mož Oskar in sorodstvo Boljunec, 25. aprila 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sestri Valerija in Darinka, svakinja Valerija, nečak Vili z Olgo ter nečak Aleksi] z Ireno in Mašo se ob smrti drage Sonje prizadeto pridružujejo žalosti moža Oskarja. Ob smrti naše Sonje izražajo možu Oskarju globoko sožalje Ilario z Li-vijo ter Daniela in Franco z družina- 25. 4. 1985 Ob 5. obletnici smrti 25. 4. 1990 Maksa Ote se ga spominja ŽENA MARIJA Kroglje, 25. aprila 1990 1985 1990 Anica Puntar Ko v tuji zemlji ti mrtva ležiš, v naših srcih še živiš. Počivaj v miru' in naj ti bo lahka zemlja. Žalujoča mama, brat z ženo in nečaki. Prosek, Avstralija, 25. aprila 1990 ZAHVALA Svojci pokojnega Josipa Grudna se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala VZPI-ANPI in nabrežinski godbi. Trst, 25. aprila 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Iz fotografskega albuma Mira Ivančiča Sv. Jakob leta 45 Miro Ivančič, doma pri Sv. Jakobu, nam je v uredništvo prinesel dva albuma fotografij iz prvih povojnih časov, ki kažejo, kakšen je bil takrat ta okraj, kako so ljudje in predvsem mladina doživljali tiste čase. »Tedaj ni bilo veliko takih, ki bi lahko v fotografski aparat ujeli dogodke, ki so za razumevanje takratnega dbgajanja velike važnosti,« nam je povedal. »Ko sem imel osem let, mi je oče kupil aparat znamke Kodak. Takrat je dal zanj 8 lir. Ob koncu vojne, ko sem bil star 17 let, smo skupno z delavci, slovenskimi in italijanskimi antifašisti, vodili še zadnje boje proti nemškim vojaškim enotam v mestu, seveda nisem imel časa za fotografiranje. Takrat smo se še z orožjem borili proti sovražniku, z ene strani ulice smo streljali mi, z druge strani so na nas streljali še fašisti. Spominjam se, da je imel že prvi dan po osvoboditvi govor na Šentjakobskem trgu Franc Stoka - Rado. To je bilo nepozabno zborovanje. Še naslednjega dne pa se je iz ene od hiš na Šentjakobskem trgu še oglasilo sovražno orožje. Takšno je bilo tedaj pri nas vzdušje - borbeno, napeto in kljub številnim žrtvam navdušujoče, saj smo se Slovenci čutili močno povezane z italijanskimi antifašisti, predvsem pa je bila ta povezanost občutena med mladimi. Vsi smo bili bratje, vsi trdno odločeni, da ustvarimo pogoje za mirno in plodno sožitje.« Sv. Jakob je bil precej poškodovan in porušen, vse je bilo treba obnavljati, marsikaj ponovno graditi. »Mladi smo bili v tistih dneh praktično vedno na ulici. Bilo je 2. in 3. maja 1945, ko smo s slovensko zastavo odkorakali na Trg Unita. Takrat je naš predel spadal pod III. okraj Magdaleno. Okrog 600 mladih se je takoj vpisalo v našo organizacijo GAP (Giovani antifascisti triestini). Bili smo polni idealov, ponosni, da smo antifašisti. Ko smo se srečali na Trgu Unita z drugimi skupinami, ki so prihajale od Sv. Ivana, pa tudi iz raznih krajev tržaške okolice z zastavami in transparenti, smo bili srečni in ponosni. Spominjam se, da sem srečal okoličanko, ki nam je nosila mleko. 'Danes se počutim enakovredna, danes lahko povem na glas, da sem Slovenka,' mi je s ponosom povedala.« Take manifestacije so se odvijale iz dneva v dan. »Spominjam se prvih an-glo-ameriških čet, ki so prihajale v naš okraj. Previdno so se pomikale po ulicah in pazile, da ne bi bilo še kakšnih nemških zased. Ko- so nas videli s titovkami in z našo ali z rdečo zastavo, so vedeli, da nismo sovražniki.« Sv. Jakob so takrat imenovali "Pic-cola Stalingrado". Zato dostop fašistom in nacionalističnim elementom na to območje ni bil dovoljen. »Imeli smo svoje postojanke na Ul. Molino a ven-to, pa na Ul. Caprin in še kje. Tu smo budno pazili, da niso prišli sovražni elementi in da ni prišlo do izgredov.« Poleg manifestacij, se je začelo pri Sv. Jakobu obnavljati kulturno in družabno življenje. Fotografije iz dveh albumov Mira Ivančiča kažejo, koliko skupnih izletov je takrat opravila slovenska in italijanska mladina: na primer skupni izlet v Ljubljano s telovadnim nastopom, izlet v Postojno, v Opatje selo, skupna kopanja in manjše izlete v tržaško okolico, pa tudi že prve prostovoljne delovne akcije, na primer na Opčinah. »Spominjam se, da nas je konec maja jugoslovanska vojska povabila na praznovanje v Postojno. Kakih 100 mladih se je udeležilo tega izleta. In takšnih izletov in proslav je bilo v tistih dneh veliko.« Med mladimi pri Sv. Jakobu je bilo takrat največ delavcev. »Študente smo šteli na prste, a ne zato, ker niso bili našega mnenja, temveč so se zbirali bolj zase, vključeni v ZSM in skojevsko organizacijo. Spominjam se prvih tečajev slovenščine, ki jih je v Vicolo Ospedale takrat vodil Drago Pahor: spominjam se tudi številnih družabnih prireditev, ki smo jih imeli v zabavišču Pitteri v Ul. San Marco. Časi so bili resni, težki, a mladi smo si želeli tudi plesa in zabave. Morda se je kdo od takratnih navdušencev po poti izgubil, a ni jih bilo veliko. Vsi, ki smo še živi, smo še danes prijatelji, tovariši. Vsi se radi spominjamo tistih časov, ponosni smo na to, kar smo napravili v boju proti nacifašizmu, ponosni, na svoje ideale.« Časi se seveda spreminjajo. V poslopju, kjer je bila pred toliko leti slovenska Čiril-Metodova šola in je danes sedež ZTT, je kulturni kroželf "Ri-naldi" imel, po koncu vojne, svoj sedež. Mladi so začeli popravljati stavbo. Tu so bile razne prireditve. »Veseli in srečni smo bili, da smo se lahko srečevali, da smo se čutili svobodne, skušali smo po svojih močeh pomagati pri obnovi našega okraja, predvsem pa smo se čutili vsi enaki, vsi prijatelji, vsi bratje. Ko se spomnim na tiste čase, si rečem - bili so trdi in težki, a vendarle lepi časi. Šen-tjakobčani jih ne bi smeli pozabiti.« NEVA LUKEŠ Članice krožka "Slnaldl" med izletom na Sepentabor Mladi Šentjakobčani so prirejali kopico izletov v okolico. Med drugim so bili tudi v Padrlčah GLASBENA MATICA TRST Ciklus Mladi mladim V petek, 27. t. m., ob 20.30 v luteranski cerkvi v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane dirigent Franci Rizmal solistka Ajda Zupančič - čelo Na sporedu: Honegger, Haydn, Beethoven. Vabljeni! gledališča VERDI Simfonična sezona 1989/90 Jutri, 26. t. m., ob 20. uri (red H) ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergior-gio Morandi, zbor bo vodila Ine Meis-ters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta. Ponovitve bodo 28. t. m. ter 2., 4., 6., 8. in 10. maja. KULTURNI DOM Gledališče Verdi - Predstave za šole V petek, 27., in v soboto, 28. t. m., ob 11. uri bo baletna skupina gledališča Verdi nastopila v Kulturnem domu z baletom Gina Landija LILLVPOPS. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE CRISTALLO -LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev drame MISEL Leonida Andrejeva. Režija Enrico Maria Salerno. Nastopajo: Enrico Maria Salerno, Laura Andreini, Carlo Valli in Pino Michienzi. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje jutri,' 26. t. m., ob 20. uri v Postojni s predstavo INTERVJU. koncerti Gledališče MIELA REINA Jutri, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert francoske skupine ART MO-ULU. Gledališče ROSSETTI V petek, 27. t. m., ob 21. uri bo nastopil s svojim premierskim koncertom v gledališču Rossetti NEW SWING QUAR-TET. Koncert organizira Glasbena zadruga Ars Nova. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2. GLASBENA MATICA - Ciklus Mladi mladim V petek, 27. t. m., ob 20.30 bo nastopil v luteranski cerkvi v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE IZ LJUBLJANE. Dirigent Franci Rizmal, solistka Ajda Zupančič - čelo. Na sporedu: Honegger, Haydn, Beethoven. Vabljeni! Nedeljski koncerti V Verdiju se bo ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi zaključil ciklus s pihalnim orkestrom, ki ga vodi Alessan-dro Bevilacgua. Na sporedu bodo Gigli-jeve in Crestonove skladbe s solistom Fabianom Perezom Tedescom. V Miljah, v dvorani gledališča Verdi, bo ob 11. uri zaključni koncert skupine Insieme Vocale s skladbo A. Banchierija La pazzia senile. V Tržiču, v cerkvi Chiesa del Rosario, °b 11. uri bo Komorni orkester pod vod-stvom Severina Zannerinija izvajal Mo-zartov Koncert za fagot in orkester. kino ARISTON - 17.45, 22.15 Musič box, r. Costa-Gavras, i. Jessica Lange. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 L'avaro, i. Al-berto Sordi, Laura Antonelli. eXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 II mio piede sinistro, i. David Day Le-wis, Brenda Fricker. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Old Gringo - II vecchio Gringo. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. nAZIONALE III - 15.45, 22.15 Harry ti . Presento Sally, i. Meg Ryan. nAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-Oema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. ^RATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi . Parla, i. John Travolta. m{GNON - 15.30, 22.00 Le avventure di "ianca e Bernie, ris., prod. Walt Dis-ney. EDeN - 15.30, 22.00 Labbra vogliose di desiderio, pom., □ □ '“APITOL - 17.00, 22.00 Nato il 4 luglio, , r. Oliver Stone, i. Tom Cruise, □ UMIERE - 16.30, 22.15 Sesso, bugie e Videotape, r. Števen Soderbergh, i. Ja-. hies Spader. ^jClONE * 16.00, 22.15 Fa la cosa gius-r. Špike Lee. ^AlO - 15.30, 21.30 Orgasmo, sensazio-rabbia, pom., □ □ ^spovedano mladini pod 14. letom □ 16- letom □ □ cr čestitke l(Ai?®es praznuje v Boljuncu 70 let SLAVEC. Vse najboljše ter še l °9a zdrava leta mu želijo hčerka te«?, m ter vnuka Neda in Dorjan. Vtlin am Se Pcldružujeta tudi Pepi in vabi na premierski koncert skupine NEW SWING QUARTET ”A HEARTFULL 0F SWING“ Gostja Alenka Godec V petek, 27. t. m., ob 21. uri v gledališču Politeama Rossetti Predprodaja vstopnic Utat, Pasaža Protti 2, tel. 65700 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Egner Thorbjorn RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME Režija Marko Sosič V nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH SKLAD MITJA ČUK vabita vse ljubitelje zanimivosti iz daljnih dežel na predavanje ZVONKA VIDAUA PERU, DEŽELA NASPROTIJ Zvonko Vidau bo prikazal svoje diapozitive s potovanja v Peruju jutri, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronlo TRŽAŠKA KNJIGARNA Mene Slovenski pravopis I. DEL - PRAVILA Dobite ga v Tržaški knjigarni, tel. 732487. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA. V umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MARIUCCIE POMIATO. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprl razstavo FRANCO DEGRASS1. Umik: 11.00-12.30 in 16.30-19.30, ob praznikih: 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto. V galeriji Nadle Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprl razstavo MARIO SALINA. V Mladinskem domu v Boljuncu je do 6. maja odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od' 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 6. maja odprta razstava likovnika AUGUSTA MURERJA. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito' - je še danes, 25. t. m., odprta razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. Umik: 10.00- 12.00 in 15.00-18.00, ob praznikih 10.00- 12.00. razna obvestila Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane vabi društva, organizacije in posameznike na polaganje vencev, ki bo danes, 25. t. m., v dopoldanskih urah. Danes, 25. aprila, ob 45. obletnici osvoboditve, bodo delegacije vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) polagale vence na vse spomenike padlim za svodobo. Odbor Zadruge Mangart vabi na redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 26. t. m., ob 12.30 v prvem sklicanju in v petek, 27. t. m„ ob 20. uri v drugem sklicanju. Gospodarsko društvo na Kontovelu vabi na 90. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih društvene gostilne na Kontovelu v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni! Zadruga Kulturni dom Prosek-Kon-tovel vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vinogradnike na sestanek, ki bo v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu v zvezi s pripravo praznika vina. Obvestilo izletnikom PD Vse izletnike za Francijo in Lizbono prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine jutri, 26. t. m., od 9. do 13. in od 15. do 17. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. včeraj - danes Danes, SREDA, 25. aprila 1990 DAN OSVOBODITVE Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide ob 5.40 in zatone ob 21.00. Jutri, ČETRTEK, 26. aprila 1990 ZDENKA PLIMOVANJE DANES: ob 4.25 naj-nižja -64 cm, ob 10.40 najvišja 36 cm, ob 16.09 najnižja -30 cm, ob 22.14 najvišja 60 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1013,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Bertoz, Tajda Milič, Christian Sbisa, Matthias Bel-lia, Irene Pison, Anna Tessaris. UMRLI SO: 70-letni Marcello Melchi-ori, 84-letna Ginevra Zovich por. Fragia-como, 79-letna Aliče Ghersini vd. Baschi-era, 84-letni Giovanni Drago, 80-letni Albino Sancin, 80-letna Gilda Koren vd. Cecchet, 69-letna Anna Abram vd. Furlan, 85-letna Angela Samele vd. Capodi-vento, 53-letna Liliana Buldo por. Čola-rich, 65-letni Ettore Magris, 10 mesecev stara Genny Pinto. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg. S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Sreda, 25. aprila 1990 - Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprti od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi OSMICO imata odprto do 15. maja Alan in Silvo Hrvatin pri Elerih št. 34. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18. OSMICO je odprl Oskar Slavec v Dolini 442. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci št. 14. OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Marjo Zahar, Zabrežec 10. PODJETJE import/export išče osebo z višješolsko izobrazbo v knjigovodstvu in z vozniškim dovoljenjem. Zahteva se odlično znanje italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine. Zainteresirani naj tel. od 14.30 do 15.30 na št. (040) 393955. PODJETJE import/export išče osebo, po možnosti z izkušnjami, za zaposlitev v knjigovodstvenem sektorju. Pismene ponudbe poslati na naslov: Korotan Italiana Srl, Korzo Verdi 133, 34170 Gorica. METALURŠKO podjetje južno od Vidma (Udine) išče ključavničarje z znanjem risanja (strojništvo) ter varilce (elektroda in žica). Tel. v uradnih urah ob delavnikih (0432) 674188. PRODAM ritmo 65 3P, letnik '80, s priključkom za prikolico, v dobrem stanju. Tel. 212823. PRODAM motor cagiva 125 aletta oro, letnik '86. Tel. 327240. PRODAM golf GTI '86, bele barve, v odličnem stanju, edini lastnik. Tel. 299269 od 9.00 do 12.30. PRODAM motor laverda lesmo, letnik '87. Tel. na št. (0481) 882307 po 18. uri. PRODAM fiat ritmo 60S, letnik '85, 55.000 prevoženih km, metalizirane sive barve, edini lastnik, po ugodni ceni. Tel. ob večernih urah na št. 211207. PRODAM fiat regata 70/s, letnik '86 v odličnem stanju, cena 8.500.000 lir. Tel. 229231. PRODAM čisto nov ženski dežni plašč, kroj št. 50. Tel. 758433. PO UGODNI ceni prodam renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85. Tel. 299622 - v večernih urah. ODDAJAMO za počitnice hišico na Štajerskem. Tel. (003863) 882395. PEKARNA in slaščičarna iz Nabrežine nujno išče delavca. Tel. na št. 200231. ODDAJAM gostilno v najem družini z »REC«. Tel. v uradnih urah na št. 820190. DRUŽINA išče otroško negovalko z izkušnjami, pripravljeno se preseliti. Tel. (0444) 500069. POSEZONSKA razprodaja terapevtičnih odej merinos. Mario Devetak, Ul. Zanetil 22/a, Sovodnje, tel. (0481) 882112. LJUBITELJU živali podarimo psičke pasme nemški ovčar, stare dva meseca. Tel. 226445. 21-LETNI fant, geometer, z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 299978. Združenje aktivistov in invalidov NOB iz Trsta prireja ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda, PROSLAVO 45-LETNICE OSVOBODITVE ki bo v petek, 27. t. m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Slavnostni govor bo imel član predsedstva ZZB NOV Slovenije tov. Bogo Gorjan. Nastopili bodo MPZ Tabor z Opčin in Drago Gorup z recitacijami. Sledilo bo tovariško srečanje. razne prireditve KD Lipa, ŠD Zarja in ŠZ Sloga priredijo v ponedeljek, 30. t. m., ob 21.30 TRADICIONALNO KRESOVANJE IN NOČNI POHOD NA KOKOŠ. Ob kresu bo igrala godba na pihala V. Parma iz Trebč. Vabljeni! Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo jutri, 26. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. V nedeljo, 29. t. m., bo ob 11. uri na Colu v občini Repentabor SLOVESNOST ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev tržaškega Krasa. Spominsko svečanost organizirata domicil 30. divizije NOVJ in sekcija VZPI-ANPI Repentabor; na njem pa bodo sodelovali govorniki, recitatorji KD Kraški dom in pevski zbor Fran Venturini od Domja. Organizatorji vabijo vse bivše borce, antifašiste, predvsem pa mlade, da se slovesnosti ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev Trsta in njegove okolice polnoštevilno udeležijo. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja 9. maja izlet v Logarsko dolino. Potovali bomo skozi Kamnik (Park Arboretum), Gornji grad, Radmirje do Luč. Povratek skozi Trojane. Vpisovanje bo 2. maja od 9. do 10. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. prispevki V spomin na mamo prijatelja Egona darujejo Anica in Felice, Anica in Marčeto Š., Anica in Marčeto M., Alma in Alberto, Bojana in Ladi, Irma in Stojan ter Majda in Srečko 175.000 lir za SD Polet in 175.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Jožeta Guština darujejo prijatelji kukovci 60.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. V počastitev spomina Gigija Poljšaka daruje družina Mahnič 100.000 lir za SKD Barkovlje. CASSA RURALIČ ICD ARTIGIANA OPICINA • TRIIC8TC_________ HRANILNICA IN POSOSILNICA OPČINIC - TRST OBVEŠČA CENJENE ČLANE, da bosta izredni in redni občni zbor, v drugem sklicanju, danes, 25. aprila 1990, s pričetkom ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečima dnevnima redoma: IZREDNI OBČNI ZBOR 1. Potrditev premestitve zadružnega sedeža iz Bazoviške ulice v Ulico Ricreatorio 2 REDNI OBČNI ZBOR 1. Poročilo upravnega sveta, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31. 12. 1989 2. Poročilo nadzornega ddbora 3. Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1989 4. Določitev višine zneska ki naj ga doplačajo novi člani 5. Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku 6. Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnih kreditov 7. Določitev sejnine in honorarjev članom upravnega in nadzornega odbora 8. Izvolitev treh novih članov upravnega sveta in celotnega nadzornega odbora 9. Izvolitev dveh članov razsodišča 10. Pooblastilo upravnemu svetu za vložitev prošnje za odprtje podružnic UPRAVNI SVET menjalnica 24. 4. 1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1244,650 1235,— Japonski jen 7,850 7,60 Nemška marka . 733,300 730,— Švicarski frank 834,700 832,— Francoski frank 218,570 216,50 Avstrijski šiling 104,247 103,50 Holandski florint ... 652,280 649,— Norveška krona 189,630 186.— Belgijski frank 35,495 35.— Švedska krona 202,970 200,— Funt šterling .. 2033,700 2015,— Portugalski eskudo . 8,302 7,50 Irski šterling .. 1967,500 1950,— Španska peseta 11,616 11,— Danska krona . 192,780 190,— Avstralski dolar 953,600 900,— Grška drahma . 7,513 7,— Jugoslov. dinar ' — 100,— Kanadski dolar 1071,500 1030,— ECU 1501,750 — bi&fl Simfoniki RTV-LJ Filmski in TV z MaMeijem v okviru tržiskega festivala ustvarjalci želijo zaščito LJUBLJANA — V konferenčni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je včeraj dr. Jože Humar v imenu izvršnega sveta Republike Slovenije predstavil tisku spomladanski festival »Glasbena omika ob Donavi«, ki ga prireja tržiško Občinsko gledališče. Poudarjeno je bilo, da bo eden osrednjih dogodkov. letošnje sezone tržiškega festivala izvedba 8. Mahlerjeve simfonije, ki bo v nedeljo v Cankarjevem domu. Gre za izredno glasbeno predstavo orkestra simfonikov RTV Ljubljana, saj bodo z orkestrom nastopili mešani zbori in jugoslovanski in mednarodni solisti v skupnem številu okoli 400 izvajalcev. Nedeljski koncert sovpada s 35. obletnico ustanovitve orkestra RTV Ljubljana. Na tiskovni konferenci v Ljubljani sta organizator tržiškega festivala Carlo De Incontrera in direktor orkestra simfonikov RTV Ljubljana Anton Nanut orisala organizacijske, tehnične in umetniške podrobnosti v zvezi z izvedbo Mahlerjeve simfonije. Izvedbo tako zahtevne prireditve so omogočili dolgoletni odlični stiki na glasbenem področju med Ljubljano in Tržičem. Tiskovne konference so se med drugimi udeležili tudi direktor glasbene produkcije RTV Ljubljana Dušan Velkaverh, tržiški župan Gian-franco Demarchi in odbornik za kulturo Paolo Demarin. Zamejska Odprta tribuna Na temo »Demokracija in pluralizem v Sloveniji, demokracija in pluralizem v zamejstvu«, se bodo v soboto, 28. aprila, ob 19. uri na TV KoperCapodistria v okviru oddaje »Zamejska Odprta tribuna« razgovarjali Darko Bratina, Pavel Fonda, Boris Pahor in Alojz Rebula. Oddajo vodi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar. RIM — Okrog 500 italijanskih televizijskih in kinematografskih igralcev, režiserjev, producentov, tehnikov in pripadnikov pomožnega osebja, je včeraj stavkalo, da bi naposled spodbudilo parlament k odobritvi zakona za ureditev njihovega delovanja. Operaterji tega sektorja se zavzemajo za okrepitev producentske dejavnosti, za finančno, ustvarjalno in poslovno avtonomijo italijanske kinematografije, ki je zašla v slepo ulico. Na skupščini, ki so se je med drugimi udeležile znane osebnosti kot so Ettore Scola, Nanni Loy, Francesco Nuti, GiulianO Montaldo, Age, Gian Maria Volonte, Ornella Muti, Pino Caruso in drugi, so zahtevali tudi odobritev zakona (na osnovi predloga evropske skupnosti), ki obvezuje televizijske mreže, da mora biti večina njihovih filmskih sporedov iz vrst produkcije EGS, za trideset odstotkov pa iz Italije, in pa zakona, ki urejuje odnose med televizijo in kinematografijo. Italijanske operaterje spektakla je še zlasti razburila »zadnja sramotna televizijska inačica Manzonijevega romana "Zaročenca", v kateri so bili italijanski igralci prisiljeni govoriti po angleško, Američani, Francozi in Španci pa so igrali v vlogah Italijanov. Rezultat tega je bil res žalosten«. Vrh tega, pravijo stavkajoči, je RAI v nasprotju s svojimi načeli in s svojimi nalogami realizirala delo »Michelangelo« v angleščini in z ameriškima režijo in scenografijo ter z ameriškimi igralci, kar je povrhu proti dogovorom, ki jih je državna televizijska ustanova podpisala s sindikalnimi predstavniki italijanskih igralcev. Prišlo je tako do absurda, da RAI podpira že tako močno kinematografijo iz ZDA in razdaja denar, za katerega sicer ponavadi trdi, da ga ima premalo. Zaradi stavke so v Cinecitta prekinili s snemanjem štirih filmov (Capi-tan Fracassa - Scola; II Gane sciolto -Capitani; Verso sera - Archibugijeve in Pierino - Vitah) in prevajanji. Nove stavke napovedujejo v maju. Ženska in njena stvarnost__________ breda pahor Sredstvo za učinkovite posege Svetovalec Lepre, ki je prejšnji teden deželnemu svetu predstavil poenoteno in popravljeno besedilo zakonskega osnutka o ustanovitvi deželne komisije za enake možnosti med moškim in žensko, ga je označil kot »politični projekt za ženske« in pristavil, da gre za »pravično dejanje« v odnosu do prebivalk Furlanije-Julijske krajine. V razpravi je predstavnik Zelenih mavrice Cavallo poudaril, da po njegovem mnenju ne gre toliko za uresničitev nekaterih načelnih izjav, temveč da bi morala ustanavljajoča komisija postati sredstvo za učinkovite posege na raznih področjih, kjer imajo predstavniki različnih spolov samo na papirju enake možnosti. S takšnimi izvajanji in ocenami, ki so jih med razpravo v deželnem svetu z različnimi naglasi podali tudi drugi svetovalci z izjemo ožjega kroga »velikih ljubiteljev žensk«, v katerega sodijo predstavniki MSI in Lpt, pa soglaša tudi veliko predstavnic raznih ženskih gibanj in združenj oziroma sindikalnih in stanovskih organizacij, ki so sodelovale v zadnji fazi izdelave zakonskega osnutka. V večini so bile precej zadovoljne tudi s popravki, ki jih je ožji delovni odbor pristojne deželne komisije vnesel v tekst na njihov predlog. V lanskem letu se je namreč ožji odbor sestal s celo vrsto organizacij in združenj, ki bi po njihovem mnenju morala biti posredno ali neposredno zastopana v novi deželni komisiji. V glavnem so iznešene pripombe letele na okvir, v katerem naj bi komisija delovala (pri deželnem odboru ali svetu, prevladala je prva možnost, za kar so se zavzemali deželni predlagatelji) in na sestavo komisije (kdo naj jo določi in kako naj bo sestavljena, pri tem so bili doseženi nekateri kompromisi). Vsekakor pa so tako predlagatelji poenotenega osnutka kot tudi neposredno prizadete, kljub možnim pripombam na nekatere točke, zadovoljni, ker odobreno besedilo odraža namero, da ne bo komisija samo študijsko-posvetovalno telo, temveč tudi operativno. O tem po eni strani priča doseženi sporazum o sestavi, po Foto Križmančič drugi pa sredstva, ki so namenjena delovanju komisije. Na ta dva vidika je še zlasti opozarjala članica deželnega sindikata CGIL Sardella. Po njenem mnenju ni pomemben samo način, kako bodo imenovane članice komisije, temveč če se bo upoštevalo profesionalen profil »komisark«. Ni toliko pomembno, koga predstavlja izvoljena ah izbrana ženska, temveč, če ima dovolj znanja in izkušenj, da v danih okoliščinah zna poseči in v konkretnem dosegati rezultate. Kot članica sindikalne federacije je Sardella osredotočena predvsem na izredno obširno problematiko ženskega zaposlovanja, ki pa je istočasno prav tisto področje, na katerem lahko nova komisija največ doseže. Navedla je samo dva primera; v deželnem okviru so v precejšnji krizi prav industrijski obrati, v katerih so pretežno zaposlene ženske, po drugi strani pa se ženske, ki delajo v javnih ustanovah, navadno ustavijo na prvih stopničkah kariere in izredno težko napredujejo. Zagotoviti komisiji, da bo lahko učinkovito delala; to je želja predsednice Tržaške ženske konzulte Carle Mocavero. Ker je v konzulto včlanjenih več organizacij, v komisiji ne bo neposredno zastopana, vsekakor pa namerava spodbujati delovanje komisije preko svojih članic. Po njenem mnenju je bistvenega pomena komisiji v konkretnem in ne z besedami nuditi vse pogoje, najprej, da se sestavi in nato, da začne z delom. Naveličane besed in obljub so tudi pri deželnem koordinacijskem odboru UDI-ZŽI, ki so sprejeti zakon ocenile za dovolj spodbudno izhodiščno točko delovanja nekega telesa, ki nikakor ne sme zaživeti samo kot posvetovalni organ. Kot veliko drugih ženskih or-anizacij UDI-ZŽI meni, da lahko prav eželne komisije za enake možnosti nakažejo in predlagajo vrsto »pozitivnih akcij«. Gre za tiste načine posegov predvsem na področju ženskega zaposlovanja in izobraževanja, ki jih je Evropski parlament že pred leti priporočil državam članicam Evropske skupnosti. nt rai t____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Dokumentarec: Ribelli brigata Perlasca 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Volilna tribuna 14.05 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.15 Oc-chio al biglietto 15.55 Nogomet: Milan-Juven-tus, finale za pokal Italije, vmes (16.50) jahanje 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop-pia? 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La notte del profumo (nastopajo Carla Fracci, Peppino di Capri, Mietta) 22.15 Volilna tribuna 23.15 Dnevnik 23.25 Šport v sredo: košarka -play off Cantine Riuni-te-Messaggero in umetnostno drsanje, vmes (0.10) dnevnik in vreme 1.00 Filmske novosti 1.10 Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2_________________ 7.00 Variete: Patatrac 8.55 Nadaljevanka: Capitol 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik 13.45 Volilna tribuna 14.00 Nad.: Quando si ama 14.45 TV igri: Lamore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Lepa Italija 17.25 Rubrika: Tutto sul Due 18.25 Šport in Casablanca 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik 20.25 Nogomet: Genoa-Inter 22.25 Večerni dnevnik 22.40 Variete: Ritira il premic.,. 23.10 Nanizanka: II brivido dell imprevisto - La moglie del colonnello 23.40 Casablanca 23.45 Dnevnik in horoskop 0.20 Film: II conformista (dram., It. 1971, r. Bernardo Bertolucci, i. ' Jean-Louis Trintignant, Stefania Sandrelli) | ^ RAI 3 | 11.00 Kolesarska dirka (iz Rima) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana, Tavolozza italiana - Radiči nascoste, L uomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Schiavo della fu-ria (krim., ZDA 1948, r. Anthony Mann, i. Den-nis 0’Keefe, Claire Tre-vor) 15.30 Videosport: sabljanje, bowling, off-shore, hokej na travi 17.30 Nan.: Vita da strega 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 Kolesarstvo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželna volilna tribuna 20.10 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: Nessuna pieta (krim., ZDA 1987, r. Richard Pearce, i. Richard Gere, Kim Basinger>, vmes (21.25) dnevnik 22.25 Drobci 22.55 Aktualnosti: Fluff 24.00 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 ~| 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.10 dok. Lepota in narod, nato igrani film Silicijev horizont, 10.00 nad. Moja poslednja sanja (1. del) 10.55 Video strani 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Nad.: Skupaj na sledi 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Gruzijski komorni orkester izvaja Vivaldijev Koncert za violino in orkester v e-molu 17.10 Mozaik. Po sledeh napredka 17.40 Risanka 17.50 Spored za otroke in mlade: Okrogle o Ver-žencih (M. Golar), 18.05 gledališka predstava Ljubim - ljubiš 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Kako smo volili 21.10 Film tedna: Bogovi so padli na glavo (Bocvana 1981, r. Jamie Uys, i. Marius Weyers) 23.00 Dnevnik in vreme 23.25 Nad.: Skupaj na sledi (~^P| TV Koper 13.00 Tenis; turnir ATP v Monte Carlu (3. kolo, prenos) 18.15 Wrestling Spotiight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka - prvenstvo NBA: Portland Trail Blazers-Los Angeles La-ksrs 22.00 TVD Novice 22.10 Tenis: turnir ATP v Monte Carlu (pon.) TV ljubljana 2 17.20 80 let jugoslovanskega olimpijskega gibanja (posnetek iz Beograda) 18.30 Alpe Jadran 19.00 Izobraževalna oddaja: Vaš zelenjavni vrt (4. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Olimpijska kronika 20.25 DP v košarki: Crvena zvezda-Jugoplastika (iz Beograda) 22.00 Glasbena oddaja: Slovenski glasbeni dnevi 23.05 Svet poroča 0.05 Izredni športni pregled CAHALIS_______________ 7.10 Nanizanke: La grande vallata - Inferno a Limbo City, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat - Gopher si ribella, 10.001 Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale5zavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto 19.00 II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Nanizanki: Dallas - Una strana cauzione, 21.40 Dynasty - Tra volti daha passione 22.40 Aktualno: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.15 Filmske novosti 1.20 Nanizanka: Lou Grant -Farne a Malagha RETE 4________________ 8.15 Nanizanka: Ironside 9.35 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - L’astronauta cowboy 12.40 Otroški spored: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 17.05 Ve-ronica, il volto del-l amore, 17.35 General Hospital, 18.35 Febbre d'amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Eguivoci 20.30 Film: Il re delle isole (i. Charlton Heston, Geral-dine Chaplin) 23.00 Tednik o ekologiji: Gaia -projekt okolje 23.30 Italija sprašuje 0.30 Film: Per salire piu in basso (dram., ZDA 1970, r. Martin Ritt, i. James Earl Jones, Jane Alexan-der) 2.30 Filmske novosti 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - La fine di un sogno, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Riccioli e ra-pine, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Glasbena oddaja: Dee-Jay Television 15.30 Filmske novosti 15.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo - Il premio 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lincredibile Hulk -Eguinozio di primavera, 19.20 Genitori in blue jeans - Anniversario folle 20.00 Risanke: Alvin, 20.15 Zero in condotta 20.30 Pred svetovnim prvenstvom: nogometni tekmi Nemčija-Urugvaj in (22.30) VB-ČSR 24.00 Dok.: Jonatan 1.20 Filmske novosti 1.25 Nanizanka: Star Trek - Il marchio di Gideon OPIOH 9.30 Nan.: Capitan Nice 10.30 Nanizanka 11.00 Igra: Špesa in vacanza 12.30 Aktualno: Piacersi per piacere 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Pa- siones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Uragano (dram., ZDA 1979, r. Jan Troell, i. Jason Robards, Max Von Sydow) 22.30 Hollywood movies 23.00 Film: Il diavolo e femmi- na (kom., ZDA 1935, r. George Cukor, i. Katha-rine Hepburn) TMC___________________ 9.30 Risanke: Snack 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clipclip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Atlantide, conti-nente perduto (pust., ZDA 1960, t. George Pal, i. Anthony Hall) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 TMC News 20.30 Film: Per favore non toc-cate le palline (kom., ZDA 1961, r. Richard Thorpe, i. Steve McOue-en, Jim Hutton) 22.10 Aktualno: Galileo 22.50 Vesti 23.05 Šport: teniški turnir v Monte Carlu 24.00 Nad.: QB VII - Delitto di guerra (zadnji del) TELEFRIULI 11.30 Nanizanke: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d -America, 12.30 La grande barriera, 13.00 Aziza 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Nan.: Coronet Blue 20.00 Appuntamento'90 20.30 Rubrika z županom 22.30 SP v nogometu - Španija '82: Italija-Argentina 24.00 Vesti: News TILE 4 " ' ' (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.30 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Dežela bedakov; 10.30 Koncert iz studia; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja (2. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije: 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz opere Ekvinocij; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored, nato Nočni program- RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasben1 program; 8.00 Razglednica; 8.20 Prograij1 plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in v« 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrili9 di superpass; 10.35 Družinsko vesolj®1 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 GlaS' ba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; IS-0; Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in * J 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; l®'^ Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20-Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 D°™° jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Z nek s psihologom; 19.00 Glasba P° qs, Ijah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in tali Trst, nato Nočna glasba. Veliko prostora ženskam in neodvisnim kandidatom Program KPI za Občino in rajone Predstavitev slovenskih kandidatov Upravo mesta vrniti občanom. Pod tem geslom se odvija volilna kampanja komunistične partije ža obnovo občinskega sveta v Gorici in desetih rajonskih svetov. Geslo, pod katerim se skrivajo številna odprta vprašanja in predlogi, kako iz sedanjega stanja katerega osnovna značilnost je mono-polizacija oblasti in obenem nemoč pri reševanju osnovnih družbenih vprašanj. V ponedeljek zvečer je bil o problematiki govor na srečanju'v pokrajinski sejni dvorani, kjer so predstavniki KPI predstavili program in kandidate te stranke, tako za občino kakor za rajonske svete. Posebnost kandidatne liste komunistične partije za občinski svet je močna prisotnost žensk, saj jih je dobra četrtina. Prav tako kandidira veliko žensk za rajonske svete. Ena tretjina kandidatov je neodvisnih, kar se nekako sklada z osnovno usmeritvijo, to je, vrniti občanom upravo mesta. Na ponedeljkovem srečanju na Pokrajini, so poleg uvodnega posega Ma-urizia Salomonija, ki je opozoril na ključna vprašanja (možnost alternativne večine je samo v krepitvi levice v celoti, nevarnosti razprševanja levičarskih sil, s posebnim poudarkom na gibanja zelenih, ekološka problematika), govorili tajnik mestnega komiteja Marzio Lamberti, dosedanji načelnik skupine in nosilec liste Roberto Buso-lini ter senator Nereo Battello. Osnovni točki programa KPI sta gospodarski in kulturni razvoj Gorice v okviru novih pogojev v Evropi in na ekološka problematika. Na ti dve osnovni tematiki se nato navezujejo posamezna vprašanja (vloga avtoporta, nasprotovanje zahodni obvoznici, prometne težave v mestu, nova bolnišnica, športni objekti in objekti za mladino, skrb za ostarele, šolstvo, pobratimstvo med Gorico in Novo Gorico itd). Podrobneje je o dosedanjem načinu upravljanja občine in o nekaterih specifičnih aspektih govoril Roberto Bu-solini ter naglasil zlasti prizadevanja stranke za pravilno vrednotenje prisotnosti slovenske in furlanske skupnosti v mestu. Dokaz takega pristopa je velika prisotnost kandidatov slovenske narodnosti na listah KPI. Na širšo tematiko je bil ubran poseg senatorja Nerea Battella. V Kulturnem domu pa so prav tako v ponedeljek zvečer, predstavili sedmerico slovenskih kandidatov na listi KPI za občinski svet. Ti so Ivan Bratina, Sandro Corva, Umberto Hvalic, Igor Komel, Stanislav Maligoj, Renza Pelesson in Aldo Rupel. Predstavitve so se poleg nosilca kandidatne liste za občinski svet Roberta Busolinija udeležili tudi predstavniki ZKS - stranke demokratične prenove iz Nove Gorice, med temi tudi Mirko Brulc, ki je prikazal razplet volitev v Sloveniji. Uvodoma je spregovoril deželni svetovalec Ivan Bratina, ki je poudaril pomembnost prisotnosti slovenskih svetovalcev v občinskem svetu. KPI se je na teh volitvah predstavila volilcem z geslom "Povrnimo občino občanom". Bratina je obrazložil izbiro omenjenega gesla, saj je po mnenju partije go-riško prebivalstvo malo soudeleženo pri raznih izbirah. Šolstvo, kultura in gospodarstvo: to so tri področja, na katera bodo svetovalci KPI obrnili največ pozornosti. V Gorici namreč obstaja pereč problem šolstva, je med drugim poudaril Bratina, za slovensko kulturo pa je bilo s strani občinske uprave v zadnjih petih letih premalo posluha, kljub temu da so upravitelji Kulturnega doma dokazali, da je središče slovenske, italijanske in furlanske kulture brezpogojna obogatitev okolja v katerem živimo. Kar zadeva gospodarstvo, je menil Bratina, bo treba skušati uveljaviti slovensko gospodarstvo tudi v drugačnih smereh, različnih od trgovine. Sodelovanje z Novo Gorico mora biti še naprej plodno kot je bilo do sedaj. Bratina je nakazal nekaj skupnih akcij in omenil je skrb, da se izognemu vsakemu poskusu militarizacije meje. Nato je spregovoril kandidat za občinski svet Igor Komel, ki je poudaril pomen čimvečjega zastopstva Slovencev v občinskem svetu, ne glede na strankarsko pripadnost. Slovenska problematika, je dejal Komel, je bila v prejšnjem mandatu kljub pekoči odsotnosti slovenskega predstavnika med komunističnimi predstavniki, aktivno prisotna. Naj večja zahvala za to gre nedvomno sedanjemu nosilcu liste Busoliniju. V naslednjem mandatu, je menil Komel, bomo Slovenci morali še bolj glasno dokazati, da smo važen del mesta. Prav uveljavljanje naše stvarnosti v vseh občinskih organih je med važnejšimi zastavljenimi cilji skorajšnjih volitev. V razpravo je posegel tudi prof. Aldo Rupel, ki na listi nastopa kot neodvisen. Vmaj komemoracija na glavnem goriškem pokopališču Danes vrsta slovesnosti ob prazniku osvoboditve Predstavniki borčevskih združenj VZPI-ANPI, AVL, združenja deportirancev ANED in SKGZ so včeraj položili vence k spomenikom in obeležjem padlih za svobodo v Gorici. Osrednja slovesnost je bila na goriškem glavnem pokopališču, kjer sta pred grobnico padlih partizanov spregovorila predsednik goriške sekcije VZPI Silvi- Volitve v Novi Gorici: znana sestava družbenopolitičnega zbora Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj popoldne v Novi Gorici, je predsednik Občinske volilne komisije Andrej Orel novinarjem sporočil rezultate nedeljskih volitev za družbenopolitični zbor Skupščine občine Nova Gorica. V omenjeni organ je bilo izvoljenih petidvajset delegatov. Deset delegatov pripada koaliciji Demosa, pet ZSMS - liberalni stranki, pet ZKS -stranki demokratične prenove, tri zelenim Slovenije in dva Socialistični zvezi. Znana so tudi že imena delegatov, ki bodo sestavljali omenjeni zbor. Za Demos bodo to Peter Stres, Vitomir Bric, Aleksandra Volčina, Nada Bolcar, Matjaž Grobler, Tomaž Marušič, Jože Rojc, Janez Vuk, Branko Marušič, Boris Nemec. ZSMS - liberalno stranko bodo predstavljali Bogdan Skrt, Borut Bašin, Andrej Malnič, Robert Pahor, Marko Vuksanovič. Zvezo komunistov Slovenije - stranko demokratične prenove bodo v zboru predstavljali Rajmund Kolenc, Sergej Pelhan, Almira Pirih, Rajko Novak in Mirko Brulc. Predstavniki Zelenih Slovenije bodo Majda Metličar, Anton mTTHNI dom vabi na celovečerni koncert posvečen Bennyju Goodmanu TRIBUTE TO BENNV GOODMAN Nastopajo: Big Band RTV Ljubljana New Swing Singers Antti Sarpila V Gorici jutri, 26. aprila 1990, ob 20.30 V teku je predprodaja vstopnic (urad Kulturnega doma, tel. 33288) Praznik frtalje v Rupi DANES - ob 16.30 otroški zbor iz Podgore, mešani zbor iz Podgo-re, števerjanska skupina "Hlede", ples z ansamblom Happy days. NEDELJA 29. aprila - ob 16.30 otroški zbor Sovodnje, otroški zbor Rupa-Peč, otroški zbor Štma-ver, TEKMOVANJE V CVRTJU FRTALJE, ples z ansamblom Happy days. 1. MAJA - ob 16.30 govor dr. Andreja Bratuža, nastop dramske skupine iz Štandreža, nastop dramske skupine Rupa-Peč, ples z ansamblom Prijatelji. Praznik prireja zbor Rupa-Peč. Prijatelj in Enisa Demšar. Dva predstavnika bo imela Socialistična zveza in sicer Alenko Saksida in Branka Dolenca. Po sicer neuradnih podatkih naj bi bilo razmerje med predstavniki Demosa in ZKS - stranke demokratične prenove v vseh treh zborih občinske skupščine (skupno štejejo 83 delegatskih mest) naslednje: Demos 22 delegatov, ZKS 24. Podatki so sicer neuradni. V družbenopolitični zbor občinske skupščine sta bila izvoljena oba kandidata za župansko mesto: Tomaž Marušič in Sergej Pelhan. Zanimiv je podatek o številu glasov, ki so jih prejeli posamezni "močni" kandidati. Številka zaobjema glas listi, oziroma stranki in preferenčni glas kandidatu. Na prvem mestu je odvetnik Tomaž Marušič s 5.582 glasovi (predstavnik Demosa, oziroma Slovenske kmečke zveze), na drugem prav tako predstavnik Demosa dr. Branko Marušič s 5.491 glasom, na tretjem kandidat ZKS -stranke demokratične prenove Sergij Pelhan, ki je zbral 4.457 glasov. V Občini Ajdovščina bo dvajset delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru Skupščine predvidoma tako porazdeljeno: Slovenski krščanski demokrati 5, Slovenska kmečka zveza 4, ZSMS - liberalna stranka 4, ZKS -stranka demokratične prenove 3, Socialistična zveza 2, in stranka "nova" 2 mesti. Nov peugeot 309 groffic. Ves poseben ^ vso serijsko opremo. • Aerodinomični kolesni pokrovi • zadnji spoiler • zunanje vzvratno ogledalce z notranjim urov-navanjem • bočni ščitniki pred udarci • °dobni sedeži • ekskluzivne notranje Prevleke z rdečo obrobo • vzglavniki na *odnjih sedežih z možnostjo uravnavanja Peugeot 309 groffic Bencinski motor s prostornino 1118 kubičnih centimetrov in dizelski s 1769 kubičnimi centimetri. PRIPRAVLJENI NA ODHOD S 13.300.000< >. Cena zajamčena za predajo vozila do 30. aprila 1990. > J^encinsko verzijo - pri koncesionarju vključno z davkom IVA - meralizirana barvo kot opcijo. T • pregibna sprednja sedeža. Samo še do 30. aprila se lahko posluži-te posebnih pogojev zo finansiranje in plačilo s »formulo 309«. Koncesionarji Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanziaria SpA predlagali formulo, ki bo najbolj ustrezala vašim potrebam. 1 JJČJV / AutoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 VABILO Spoštovane člane vabimo na redni občni zbor, ki bo dne 27. aprila 1990 ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, s sledečim dnevnim redom: a) poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1989; b) poročilo nadzornega odbora; c) odobritev bilance za poslovno leto 1989; č) razno. Bilanca in bilančne priloge so na razpolago članom v tajništvu banke. UPRAVNI SVET KMEČKE BANKE j) Banca Agricola corizia J Kmečka banka Gorica PEUGEOT no Poletto in predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Boris Peric. Poudarila sta pomen skupnega boja Slovencev, Italijanov in Furlanov za osvoboditev in potrebo po utrjevanju sožitja med tu živečimi narodnostmi. Krajša slovesnost je nato bila tudi pred grobnico jugoslovanskih vojakov na glavnem pokopališču. Pred tem je na spomenike in k obeležjem padlim ter tudi na grobnico deportirancev položila venec delegacija goriške Občine skupaj s predstavniki Dežele. Župan je v javnem razglasu ob 25. aprilu povezal ta datum z današnjimi dogajanji v Evropi. Sinoči je bila tudi slovesnost pri spomeniku v Gabrjah, ki jo je sicer nekoliko motilo deževno vreme. Sinoči je bila komemoracija tudi na griču nad Medeo, kjer je delegacija občine in borčevskih organizacij položila veneče pred spomenikom Ara pacis. Danes pa napovedujejo vrsto slovesnosti v raznih krajih. Ob 10. uri bosta slovesnosti pred spomenikoma v Podgori in v Štandrežu. V Števerjanu bo polaganje vencev ob 10. uri na glavnem trgu in ob 10:30 na Jazbinah. Na Do-berdobskem je razpored sledeči: ob 10.15 Jamlje, 10.30 Palkišče, 10.45, Poljane, 11.00 maša, 11.30 osrednja svečanost pri spomeniku v Doberdobu. Na Sovodenjskem: ob 10. uri na Vrhu, 10.20 v Sovodnjah, 10.40 na Peči, ob 11. uri v Rupi. V Ločniku bo ob 11. uri slovesnost, ki jo prireja združenje AVL. Delegacija SSk bo danes ob 11. uri položila venec k spomeniku v nekdanjem taborišču v Gonarsu. Na sliki (foto Čubej): polaganje vencev na partizansko grobnico na glavnem pokopališču v Gorici. razna obvestila Ljudski radio (97,5 MHz) bo danes ob 10.30 in 18. uri prenašal oddajo Luigija Pillona in Silvina Poletta o demokratični prisotnosti združenj borcev, partizanov in deportirancev. Sodelujeta pokrajinski predsednik VZPI sen. Silvano Bacicchi in predsednik ANED Milovan Bressan. V današnji oddaji Na goriškem valu Radia Trst A bomo lahko ob 14.30 prisluhnili poročilu o kulturnem dogajanju in literarni lepljenki, ki so jo posneli leta '85 ob priložnosti občinskega praznika v Sovodnjah. Lučana Budal je pripravila poročilo o razstavi o goriškem Krasu, po tonskem zapisu o otroški urici Stena Vilarja bodo glasbeni- odlomki večera samospevov Dušana Kobala in Valentine Pavio, nastopa zbora Vinka Vodopivca in prireditve Primorska poje. Oddajo bo sklenil Ivo Cotič, ki bo intervjuval trenerja 01ympije Vojka Jakopiča in kapetana Bora Sergija Stančiča. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »L avaro«. VERDI 15.30-22.00 »Nuovo cinema Para-diso«. VITTORIA 16.00-22.00 »II caldo vizio di Amber«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EKCELSIOR 14.30-22.00 »Nato il 4 lug-lio«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 18.00 »Gola pištola«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Deževni človek«. DESKLE 19.30 »Društvo umrlih pesnikov«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 - Comunale 1 -Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. pogrebi Jutri ob 8.30 Vincenzo Surace iz bolnišnice sv. Justa v tamkajšnjo cerkev in na glavno pokopališče. Tržaški likovni mojster praznuje jutri rojstni dan Petinosemdeset let siaija Mia Bambiča Slovenski tržaški slikar Milko Bambič praznuje jutri svoj petinosemdeseti rojstni dan. Visok življenjski jubilej slikarja, ilustratorja, karikaturista, izumitelja in likovnega kritika je vsekakor dogodek, vreden pozornosti, saj vnaša Bambič s svojo neposrednostjo, ironijo in satirično žilico v naš prostor prav posebno razpoloženje. Tega razpoloženja pa tokrat ne bomo deležni ob kaki večji proslavi, saj je Bambič že nekaj dni v sežanski bolnišnici na zdravljenju. Kljub temu upa, da si bo kmalu opomogel in prisostvoval na predstavitvi ponatisa njegove slikanice »Kralj Honolulu«, ki bo izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Bambič je s svojim ilustratorskim delom obogatil številne revije in knjižne izdaje v Trstu in Gorici, v tridesetih letih pa tudi v Ljubljani. Ponaša se lahko tudi kot avtor prvega slovenskega stripa: to je bil Buči Bu v Našem glasu leta 1927. Skratka, dejavno in vredno ustvarjalno delo, iskateljska žilica, ki nikdar ne miruje, saj je mladostna in vedno pronicljiva. Prav takega si Milka Bambiča tudi še naprej želimo, mladostnega in zdravega, v stiku z vsemi, tudi najmlajšimi, ki jim je marsikdaj narisal portret (na sliki— foto Križmančič). Bambiču ob rojstnem dnevu seveda najboljše čestitke in željo, da bi se iz bolniške postelje čimprej vrnil v »areno« našega prostora. Moravia v novem slovenskem prevodu Roman o zakonih srca in kraljestvu razuma Založba Borec iz Ljubljane je izdala eno od poslednjih del znanega, včasih tudi razvpitega italijanskega pisatelja Alberta Moravie »Človek, ki gleda«, se opazuje, analizira, pravzparav vse svoje najizbrušenejše sposobnosti združuje v tej lastnosti, ki jo medicinski in psihološki priročniki označujejo z bolj razširjenim nazivom »voyeuri-zem«. Pustimo ob strani vprašanje, kaj točno je Moravia mislil s tem vzdevkom, dejstvo je, da tudi v tej svoji knjigi osvetljuje človeka na način, ki je pravzparav lasten prav njemu, tako da bi verjetno vsako njegovo knjigo brez sporočenega naslova spoznali še po enem ali dveh poglavjih. Spet zgodba iz mestnega življenja, kjer ljudje s svojim intelektom zmorejo preanalizirati najfinejše občutke in vzdušja. Spet rafinirana, da ne rečemo bizarna situacija, ki bo vezana na odnose med ljudmi, naravnost rečeno na njihovo intimnost, nenavadne situacije, ki mejijo na posebna področja, področja, na katera Moravia kar praviloma seže, da bi pač lahko vzpostavil prerez resnice, ki ga zanima, okupira ali stalno zaposluje. Osrednja oseba, 35 let star moški, katerega oče je priklenjen na posteljo - bila je razmeroma težka prometna nesreča - je profesor francoščine na univerzi, medtem kg je njegov oče ravno tako na univerzi profesor fizike. Čuden odnos med obema, kjer sin po svoje občuduje možatega očeta, se stopnjuje z ostrim dogodkom: njegova žena ga nenadoma zapusti, vsaj začasno, ker mora premisliti njuno življenje. Ko se vrne mu razlaga, zakaj se je to zgodilo: navezala se je sicer na moškega, ki ga sicer ne ljubi, jo pa silno privlači ravno zaradi tega, ker je z njim lahko nekaj docela drugega kot s svojim možem. Mož jo obožuje, ona pa želi biti tudi nagonska, do kraja sproščena, še več - kar živalska. Z znano žensko prostodušnostjo priznava resnico kos za kosom, točno toliko, kolikor jo zmore odkriti mož - sicer mu ne bi ničesar povedala, ker itak ne bi razumel. Izkaže se, da je moški, ki številne ženske pregovori za podobna vzajemna doživetja, njegov oče, silak in uglajenež, ki vztraja dokler ne doseže svoje. Toda žena Silvija se je vrnila k možu, ljubi v resnici njega, tista nenavadna epizoda je mimo. Na vsak način Moravia s svojo umetniško silo v tej knjigi in tudi sicer zajame človeka v precepu med duhom in nagonom, bi rekli poenostavljeno. Izkaže se, da je nagonsko, telesno v človeku prisotno v veliki meri, da ta nagonskost ustvarja vzdušje silnih naravnih sil, ki kraljujejo, kot vihar nasiljuje polje ali kot luna privlači morje. V praktičnem življenju je vsak posameznik zmes obojega, duhovnega in nagonskega, pri čemer je zanimivo opazovati posledice enega oziroma drugega načela. Če se omejimo na nagonskost, ki je predmet obravnave v Moravijini knjigi: človek občuti to silo narave zelo močno, mora ji slediti, če mu je tako ukazano, mora trenutno ali za vedno zapustiti tudi tisto, kar duhovno ljubi. Odstopiti mora od svoje celovitosti, postaja razdrobljen mozaik lastnih interesov in stremljenj, zakaj nagonskost ni zgolj in sploh ne samo animaličnost, kot bi se zdelo, nagonskost se neverjetno spaja z razumom, intelektom. Ženska ali moški ugotovita, če vzamemo področje intimnosti, kjer se stvari kažejo koncentrirano, pa tudi usodno; torej človek na lepem ugotovi, da mu partner ne odgovarja, ali da mu bolj odgovarja nekdo drug. Ta ugotovitev odloča, čeprav lahko istočasno razcepijo tovrstnega posameznika, toda razum ga pregovarja, naj se odloči zgolj iz sebe, zgolj iz svojega interesa, kar se- navadno v večini primerov dogaja. Srce nikoli ne veleva človeku, naj se odloči zgolj iz lastnega interesa, srce vedno in nreprek-licno upošteva drugega. V tem neprestanem odločanju med srcem in razumom, med opredelitvijo za drugega in opredelitvijo zgolj in samo.zase, zmaguje zdaj ena zdraj druga stran. Na žalost se pogostoma ne zavedamo, da sploh gre za odločanje in za kakšno odločanje gre. Če se zdaj z ljubečim in nikakor ne kritičnim očesom obrnemo na človeka, ki daje prednost razumu, temu zgovornemu advokatu sebične nagonskosti, potem so poledice zelo bridke: vse večja protislovnost, vse močnejši razum, ki nima dnq, vse pogostejše Kobal režiral v Lutkovnem gledališču v Ljubljani Kar prijeten dogodek je obisk Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Dvorana pravšnja za otroke in njihove spremljevalce, prijetna glasbica, pred dvorano tobogan in malo pred predstavo razposajeni živžav na funkcionalnih sedežih. Priložnost za obisk Lutkovnega gledališča je bila tokrat krstna uprizoritev »Prizorov iz življenja stvari« pesnika Borisa A. Novaka. Režija enourne otroške igrice je bila v rokah Borisa Kobala, ki je igralce Barbaro Jakopič, Iztoka Jereba, Nino Skrbinšek in Boža Vovka vodil po enostavni beli likovni zasnovi Marjete Godler, le tu pa tam »obogateni« z divanom, stolom, pralnim strojem in kipom, skratka stvarmi, ki so v mnogih, če že ne vseh domovih (razen kipa, glava pa je, glava). V Novakovi igrici gre namreč prav za to— srečevanje s stvarmi, s katerimi imajo otroci v mladosti in ■ sploh večkrat opravka. Pesniška domišljija daje tem stvarem še žive obrise, vdahne jim dušo in postavlja vse na neko čustveno raven, raven komuniciranja. In to s stvarmi, za katere velikokrat niti ne vemo, da so lahko pomembne spremljevalke vsakršnega vsakdana, ker itak razpolagamo z njimi. Govorimo namreč o nogavici in nogavični-ku, čevljih in obutvah nasploh, rokavici in rokavičniku, spalni halji, pralnemu stroju, itd. Vse te stvari zadobivajo žive konture in imajo svoje življenje... O tem je govorila predstava, ki jo je Kobal spretno oblikoval v prelivajoče se situacije in jo popestril s humorjem in lahkotnostjo, tako da so mladi gledalci resnično podoživljali dogajanje, med katerim ni manjkalo petja in glasbe pa tudi take pripovedi, ki je priklenila pozornost. Skratka, igrica, ki je s svojo enostavnostjo in linearnostjo lepo zapolnila popoldan najmlajših. MARIJ ČUK Nastopil bo Simfonični orkester SGBŠ iz Ljubljane V petek začetek ciklusa »Mladi mladim« odločitve zoper srce, kar osebnost drobi in ji jemlje pravo moč. Taka osebnost dobiva vse več gospodarjev, ki jim mora slediti, takšna osebnost nujno stopnjuje t. zv. posedovalni in uslužnostni odnos do ljudi oziroma njihovih idej, v vseh primerih pa prihaja do krepitve razuma in nagona v sebi in v drugih, do vsesplošnega potrjevanja posedovalnosti in uslužnos-ti. Zanimivo je, da človek vedno, čeprav nezavedno, deklarira svoje notranje stanje ali filozofijo življenja; izjave, »da se itak ne da ničesar napraviti«, »da je na svetu pač tako in drugače ne more biti« itd. pa že pričajo o tem, da je takšen posameznik v stiski. V stiski srca seveda, ogrožena je njegova resnična sreča, ogrožena je njegova celovitost. Te stiske nikakor ne more priznati, narobe, on je zmagovalec. Po zakonu čudeža srca pa bo spet zagledal samega sebe v celoti in popolno rešitev v trenutku, ko bo dokončno pristal v kraljestvu razuma, na dnu vseživljenjskega obupa. JANEZ POVŠE V Parmi teče ta čas gledališki festival »Evropski miting igralca«, ki privabi v to mesto številne evropske skupine. Ob predstavah, pogovorih, okroglih mizah o posameznih uprizoritvah (glede teh bo danes svetovna praizvedba še neobjavljenega Genetovega dela »Elle«) je še tudi nekakšen gledališki laboratorij, ki ga vodi ruski režiser Anatolij Vasiljev. Festival se bo zaključil 27. aprila. V petek, 27. aprila ob 20.30, bo v Luteranski cerkvi pomemben glasbeni dogodek, ki predstavlja začetek sezone "Mladi mladim". Sezono prireja GM že skoraj 10 let z velikim uspehom in, to moramo dodati, da ji sledijo tudi mnogoštevilni italijanski poslušalci, tako da lahko rečemo, da se je ta ciklus zasidral v zavest glasbenega Trsta in postavlja našo osrednjo glasbeno ustanovo v samo srž mestnega glasbenega dogajanja. V sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije je naša GM tokrat pripravila gostovanje Simfoničnega orkestra srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ki ga vodi Franci Rizmal. Na programu zanimivega koncerta dobimo Poletno pastoralo A. Honeg-gerja, Beethovnovo 1. Simfonijo ter Koncert za violončelo in orkester v C-duru, kjer bo nastopila nadarjena mlada čelistka Ajda Zupančič. A poglejmo pobliže goste: Simfonični orkester srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane je mlad ansambel, v katerem igrajo dijaki šole od 2. do 4. letnika. Zadnja leta, kar ga vodi prof. Franci Rizmal, je orkester razvil zavidljivo visoko raven in na republiških in zveznih tekmovanjih učencev in študentov glasbe dosega visoke rezultate - letos na republiškem tekmovanju kar 100 točk. Profesor Franci Rizmal, rojen leta 1950 v Celju, je po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomiral iz violine na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Leta 1976 je dobil štipendijo sovjetske vlade in se izpopolnjeval v Moskvi pri prof. Gilelsu. V letih 1973, 1974 in 1975 je obiskoval poletne mojstrske violinske tečaje v Salzburgu in Eisenstadtu. Imel je številne koncertne nastope, recitale in snemanja za radio in TV doma in na tujem. Leta 1983 je diplomiral iz dirigiranja pri dr. Milanu Horvatu na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Violončelistka Ajda Zupančič je dijakinja 4. letnika Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, violončelo jo poučuje prof. Ciril Škerjanec. Njeno izjemno nadarjenost in znanje potrjujejo prepričljive nagrade na republiških in zveznih tekmovanjih učencev in študentov glasbe pa tudi uspešni solistični nastopi. A. R. DEŽELNO RAVNATELJSTVO ZA TRGOVINO IN TURIZEM Interesente opozarjamo, da je bil v Uradnem listu št. 75 z dne 30. marca objavljen Deželni program za rekva-lifikacijo turističnih dejavnosti na osnovi zakona št. 424 z dne 30. decembra 1989. Prošnje za finančne prispevke morajo zato biti vložene do 30. aprila letos na Deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem, Ul. sv. Frančiška 37, Trst, in sicer v obliki, ki jo predpisuje odlok predsednika vlade z dne 14. februarja 1990, objavljen v Uradnem listu št. 39 dne 16. februarja 1990. ODBORNIK ZA TRGOVINO IN TURIZEM Gioacchino Francescutto Na predzadnji premieri v Verdiju pela tudi Nora Jankovič Dostojna in scensko izvirna uprizoritev »Luk Miller« Predzadnja opera letošnje operne (v resnici mešane) sezone gledališča Verdi, Verdijeva »Luisa Miller«, je bila v Trstu poslednjič uprizorjena pred dvanajstimi leti s Katjo Ricciarelli v naslovni vlogi. Po Schillerjevi meščanski drami z izvirnim naslovom »Ljubezen in prevara« (Kabale und Liebe) mu je libreto zanjo pripravil neapeljski libretist Salva-tore Cammarano, krstno uprizoritev pa je doživela decembra 1949 v Neaplju. Nekateri zgodovinarji in kritiki Verdijevega opernega opusa ji pripisujejo nekakšno prelomno mesto nad njegovimi dotedanjimi deli patriotično herojske preporodne vsebine in ustrezne glasbe ter prehodom v intimnostno in ljubezensko psihološko poglabljanje v osebne drame junakov, če ne naravnost že kar k nastopajočim družbenim spremembam s prvimi socialnimi protestnimi vzgibi nastopajoče meščanske družbe. Resnici na ljubo je v operi »Luisa Miller« težko jasno zaznati takšno prelomnost, če ne v sami vsebini drame, kajti Verdi je v tem svojem delu še vedno zajemal iz tradicionalnih opernih arhivov, iz svoje melodične inventivnosti in neposrednih glasbenih rešitev z mojstrskimi arijami, dueti, terceti, kvarteti, cavatinami itd., le da je celotna partitura osvobojena nasilnosti, je umirjena v svoji ekspresivni uravnovešenosti in ritmu. Res je tudi, da »Luisa Miller« ne dosega Verdijevih kasnejših del, da mojster v njej še ni dosegel svoje najboljše ustvarjalne moči, je pa zlasti zaradi svoje melodičnosti priljubljena med tradicionalnim občinstvom. Sedanjo tržaško postavitev lahko v celoti vzeto ocenimo za uspešno, v scenskem oziru pa celo za izvirno po zaslugi češkega scenografa Josefa Svobode, ki velja danes za enega najpomembnejših prenoviteljev v svojem poklicu. Z razmeroma skromnimi materiali in z znatno stilistično čistostjo je ustvaril sceno, ki kljub svoji rekvizitni enostavnosti, pa zato z učinkovito igro luči, ni prav nič motila melodično-dramatičnega poteka odrskega dogajanja, morda je celo prispevala k njegovi napetosti. Svoj delež je prispeval tudi režiser— Tržačan Franco Giraldi, čeprav bi mu lahko očitali preveč statičnosti v množičnih prizorih z zborom in delno tudi pri solistih. Sicer pa se je celotna izvedba Oslanjala na zanesljivo glasbeno vodstvo mladega dirigenta Pier-giorgia Morandija, zlasti še, ko je po premostitvi uvodnega šoka zaradi neumestne reakcije dela občinstva zaradi polurne zamude, v uvodni Simfoniji potrdil, da gre za dirigenta z zanesljivim obvladanjem orkestra in scene. Uprizoritev je slonela tudi na zelo dobrih solistih, med katerimi je z glasovnim razponom in znatno sposobnostjo mehkega oblikovanja glasu, kateremu pa manjka še nekaj dramatične barvitosti, izstopala mlada sopranistka Anto-nella Banaudi, ki se bo kaj kmalu uvrstila med vodilne italijanske sopranistke. Naša Nora Jankovič je ustvarila pevsko in pojavno odličen lik Federike in s svojim žlahtnim mezzosopranom znova potrdila svoje vrline. Povsem ustrezna je bila tudi Federica Guina kot Laura, Med moškimi vlogami pa je glasovno po izenačeni kompaktnosti v vseh legah, lepi barvitosti in dramatični obarvanosti glasu, kot tudi pojavno, izstopal basbariton Roberto Frontah kot Miller, zelo dober v vokalnem izrisavanju grofa VJalterja je bil basist Giovanni Furlanetto, manj prepričljiv in glasovno neizdelan je bil basist Carlo Striuli kot Wurm, tenorist Vincenzo Bello pa je kot Rodolfo alterniral lepo glasovno mehkobo v srednjih višinah z medlo izraznostjo v višinah, je pa za znano arijo »Tutte le sere al placido« požel precej aplavzov. Bežno je nastopil še tenorist Giuseppe Botta kot kmet. Za zbor pod vodstvom fne Meisters ne kaže reči drugega, kot da je še enkrat pomembno prispeval k celotni, več kot kot dostojni izvedbi. JOŽE KOREN Nora Jankovič Nenavadna proza ameriškega pisatelja Brautigana Založba Mladinska knjiga je v zbirki Zenit, ki jo urejuje Aleš Berger, poleg že pred časom izdanih izdelkov najsodobnejše proze z onkraj luže, kot je denimo na Zahodu precej razbobna-ni roman Manj kot nič mladega Ellisa, bralcem še enkrat postregla z dokaj minuciozno izbranim delom. Pravzaprav gre za sveženj nič manj kot treh krajših romanov, zbranih v eni knjigi, ki jih je ameriški pisec in posebnež Richard Brautigan pisal že v onih davnih (pozabljenih?) šestdesetih letih: Lovljenje postrvi v Ameriki (Trout Fishing in America, 1967), V lubenič-nem sladkorju (In Watermelon Sugar, 1968) in Splav (The Abortion: An His-torical Romance 1966, 1970), Prva dva svežnja je prevedel Igor Bratož, zadnjega pa Savina Gorazd-Zwitter. Dobili smo torej delo, ki je na vsak način reprezentativno, iz časa, ko se je ameriška proza začela nekako osamosvajati, prekinila je s tradicijo evropske kontinuitete in tedanjih zapoznelih avantgardnih poskusov, na primer kakega Robbe-Grilleta ter ubrala povsem drugačno pot od njenega sosednjega južnoameriškega romana, ki je ERALHIGAN Lovljenje postrvi v Ameriki Vlubeničnem ostajal zvest epskemu pripovedništvu. Severnoameriška metafikcija, tako so jo poimenovali, je vsaj na prvi pogled radikalnejša in bolj intelektualna, predstavljala pa naj bi, zlasti s svojimi pogledi na svet, človeka in njegov dokončno spodmaknjeni metafizični temelj, ki je potem iz Združenih držav butnil v Evropo. Te stvari danes načelno držijo, vendar ostaja pri natančnejšem literarnem razvrščanju Brautigana nemalo težav. Njegovi kratki romani tečejo pravzaprav nepovezano, sestavljeni so iz včasih komaj pol strani dolgih odstavkov, kjer se kot preblisk pojavi neka misel, ustvari vzdušje in hip zatem zbledi. Obrnemo stran in spet začnemo znova, spet samo za dobrp polovico strani... Prvi roman, Lovljenje postrvi, ki je imel med bralci baje največji uspeh, je iz tega vidika še najbolj razdrobljen, brez nekega skupnega dogajanja ali idejne povezave. V lubeničnem sladkorju je v tem oziru bolj podoben tradicionalnim romanom, dogajanje je osredotočeno na enoten prostor mitične zasmrtnice, narativni tok pa večinoma sklenjeno potuje skozi avtorjeve prvoosebne doživljaje in peripetije, v glavnem s kuharico in nekaj prijatelji, ki v zasmrtnici delajo, pri čemer ga v vsako stvar vodijo pravzaprav zgolj vsakodnevna naključja. Zasmrtnica je nekje v gozdovih, vendar je v njih čutiti tudi urbani utrip Amerike, ki se v Brautiganovi prozi staplja v svojevr- stno mešanico ruralno-mestnega okolja, tako da se vanj z ene strani posiljuje z okruški sestavljena ig;ra dolarja in coca-cole (seveda nesmiselna!...), po drugi strani pa sili v sveža ozračja debelih sekvoj, najbrž tam nekje na robu Kalifornije. Bo kar držalo, da je Brautigan, dasiravno zelo diskreten, pa vendarle vztrajen in tihi glasnik zamišljenih oaz Otrok cvetja. Nenazadnje je z nekakšno vdano, sentimentalno ljubeznijo prepojena tudi romanca o splavu iz leta 1966, ko morata junak in njegova ženska v Mehiko, da bi tam pri nekem privatniku opravila splav, ker v ZDA tega ni mogoče storiti. Morda bo bralec ob prvem soočanju z Brautiganovo prozo nekoliko razočaran: dogajanje poteka brez pravega smisla in zdi se, da je svet oropan še zadnje prepričanosti v lastno voljo, stvari pa so postavljene zgolj tako, kot pač so. Najmanj, kar lahko kot bralci storimo je to, da te »praznine«, ki zeva med avtorjevimi vrsticami, ne jemljemo za njegovo pomanjkljivost. IGOR ŠKAMPERLE RICHARD Izreden uspeh gojencev šole GM na tekmovanju v Beogradu Po velikem uspehu, ki so ga dosegli na republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Titovem Velenju in Ljubljani, so se gojenci in komorne skupine glasbene šole Glasbene matice imenitno odrezali tudi na zveznem tekmovanju glasbenih šol Jugoslavije v Beogradu. Šolski komorni orkester šole GM pod vodstvom prof. Boruta Logarja je v svoji, prvi kategoriji, osvojil prvo mesto med šestimi ansambli in se z 91,60 točke uvrstil v sredino najboljših komornih orkestrov prve kategorije, ki so presegli 90 točk. Po doseženih točkah je dosegel še višjo uvrstitev Pihalni trio GM mentorja prof. Petra Filipčiča, saj je v svoji, drugi kategoriji, dosegel kar visokih 95,875 točke med 51 sicer različnimi komornimi skupinami in seveda prav tako osvojil prvo mesto. Klavirski duo Beatrice Zonta—Vesna Zupin iz šole prof. Aleksandra Rojca pa je med zelo številnimi klavirskimi pari v tretji kategoriji osvojil drugo mesto z 88,50 točke, kar je v tako močni konkurenci tudi odličen uspeh. Šolski komorni orkester pod vodstvom prof. Boruta Logarja je na tekmovanju izvajal Vivaldije-vo Simfonijo v C-duru in Gadeja Akvarele za komorni orkester v Lovčevi priredbi. Pihalni trio v sestavi Erika Buzečan— flavta, Marko Štoka— klarinet in Fran-cesco Furlanich— fagot, je izvedel v celoti Osterčev Trio za flavto, klarinet in fagot ter klasični Mayerjevi Dve bagateli. Vključen je bil v tako imenovano »neklasično« sestavo (klasična predvideva oboo namesto flavte), sicer pa je sestava sodelujočih komornih skupin bila zelo heterogena glede na instrumentalno zasedbo. Sijajen uspeh našega Pihalnega tria je še toliko večji, ker je fagotist Furlanich takoj pro prihodu v Beograd dobil vročino in je nastopil v ne ravno najboljši kondiciji. Klavirski duo Beatrice Zonta—Vesna Zupin pa je izvedel J.S. Bacha Drugi koncert za dva čembala (klavirja), skladbo tržaškega skladatelja Corala Modulacije za klavir štiriročno in Stravinskega Tri stavke iz Petruške. Vsem gojencem in komornim skupinam, pa seveda njihovim profesorjem oz. mentorjem, kakor tudi šoli naše Glasbene matice, je treba k tako pomembni afirmaciji samo čestitati.(jk) Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah Urnik velja od 25. marca 1990 MILAN RIM DUNAJ RIM FIRENCE MILAN RIM RIM FIRENC RIMA DUNAJA Milana rima Rima Rima Milana št. poleta AZ 313 AZ 307 AZ 1256 AZ 301 AZ 1257 AZ AZ AZ 315 311 303 dnevno dnevno sre/pet/ned dnevno sre/pet/ned dnevno od pon do pet dnevno Št. poleta AZ 1256 sre/pet/ned AZ 300 dnevno AZ 1257 sre/pet/ned AZ 314 dnevno AZ 310 od pon do pet AZ 302 dnevno AZ 306 dnevno AZ 312 dnevno Odhod avtobusa 5.35 6.00 10.10 10.00 14.00 14.00 14.30 17.40 Odhod letala 10.10 9.30 13.40 13.50 14.00 17.10 20.55 21.40 Odhod letala 7.05 7.30 11.40 11.30 15.30 15.30 16.00 19.10 Prihod letala 11.10 10.40 15.00 14.40 15.10 18.20 22.05 22.30 Prihod letala 7.55 8.40 13.00 12.40 16.30 16.20 17.10 20.20 Prihod avtobusa 12.00 11.30 15.45 15.30 16.00 19.10 22.50 23.10 040/68017-630143-65108 040/61506-61507 040/61996 040/61996 040/422711 040/62105 Letalska agencija (Trg Sv. Antona 1): Splošne letalske storitve ....... tel. Potniške rezervacije ............ tel. Potovanja-križarjenja-počitnice ... tel. Menjalniške storitve............. tel. Terminal ne Železniški postaji___ tel. Blagovni ekspedit (iz Trsta) .... tel. ___________ Blagovni ekspedit (iz Ronk) ..... tel. 0481/778000 (FAX 474437) Lhnik potniške agencije: °d ponedeljka do petka .......... 8-12.30 in 14.30-18.30 QB sobotah....................... 9-12 ^rnik urada na Železniški postaji: °d ponedeljka do petka .......... 5.30-7, 8.30-12 in 13.30-18 °B sobotah....................... zaprto Urnik blagovnega ekspedita: °d ponedeljka do petka ........... 8.30-12.30 in 14.30-18.30 Qb sobotah....................... zaprto Agencijski uradi so zaprti ob nedeljah in praznikih, avtobusni servis je ^no zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprti, ‘ahko kličete deželno letališče na telefonsko številko 0481/7731. Zadnje ponovitve in delo za poletno sezono SSG V Slovenskem stalnem gledališču oziroma v Kulturneig domu se s ponovitvami Cankarkjevega »Jakoba Rude« in Egnerjevimi »Razbojniki iz Kardemomme« (na sliki prizor iz omenjene mladinske predstave) zaključuje letošnja »zimska sezona« SSG. Postregla je z zanimivimi uprizoritvami, tudi noviteto domačega avtorja, klasiko, sodobno italijansko dramatiko, bila so tu gostovanja drugih slovenskih gledališč itd., čeprav brez nekaterih težav (predvsem bolezen režiserja Mlakarja) niti letos ni šlo. Sedaj pa se Slovensko stalno gledališče že pripravlja na poletno sezono, ki bo popestrila in osvežila soparne večere. Naš ansambel namreč že nekaj let na Tržaškem in Goriškem (pa tudi kdaj pa kdaj v Benečiji) uspešno postavlja »poletna« dela, ki privabljajo številno občinstvo na najrazličnejša prizorišča pod nebom. Tako bo seveda tudi letos, čeprav ne moremo še razkriti, kaj pripravljajo v gledališču. Lahko pa vendarle nekaj napovemo, in sicer, da se za jesen pripravlja turneja po Mehiki, kjer naj bi SSG sodelovalo s »Stričkom Vanjo« v režiji Dušana Jovanoviča. Zelo pestra italijanska in mednarodna nogometna sreda Osmine finala košarkarskega play offa »Pokalček« Milanu ali Juventusu? MILAN — Danes bo na sporedu (tudi po TV) povratna finalna tekma za italijanski nogometni pokal med Milanom in Juventusom. Prvo srečanje se je zaključilo z 0:0, Zoffovi varovanci pa bi si takrat zaslužili nekaj več. Ta tekma pa pade v zelo delikatnem trenutku, saj se še niso polegle polemike o »škandaloznem« Lo Bellovem sojenju na srečanju Verona - Milan, po katerem je Berlusconijeva ekipa praktično izgubila naslov državnega prvaka, poleg tega pa čaka Milan še nekaj odločilnih tekem, a njegovi igralci so tako fizično kot psihično izmozgani do zadnjega vlakna. Dovolj je, da pomislimo, kako sta npr. izgubila živce nič manj kot Sacchi in Van Basten. Milan si tako nenadoma strastno želi ta pokal, saj se hoče takoj oddolžiti svojim navijačem. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Milan ponosna in zmagovita enajsterica, ki ni »sposobna« izgubiti dveh zaporedni-hodločilnih tekem... Po drugi strani je tudi Juventus zelo motiviran, saj Zoff Zapušča svoje trenersko mesto (in ne po svoji krivdi), a moštvo je tudi manj utrujeno od Milana, ki pa ima seveda precej boljši tehnični kader od Agnellijevih varovancev. Danes bodo namreč igrali vsi trije izključeni v nedeljo, torej Van Basten, Rijkaard in Costacurta. Vseeno ne smemo pozabiti, da so ambicije obeh enajsteric dosti bolj visokoleteče: Milan bo skušal že četrtič v svoji zgodovini osvojiti pokal evropskih prvakov, Juventus pa drugič evropski pokal UEFA. Pred takimi cilji je italijanski pokal... »pokalček«... Van Basten bo danes kljub nedeljski izključitvi igral Tekmo bo sodil D'Elia, v neposrednem prenosu jo bo ob 15.55 predvajal RAI 1, verjetni postavi pa sta sledeči: MILAN: Galli, Tassotti, Costacurta, Colombo, F. Galli, Baresi, Donadoni, Rijkaard, Van Basten, Evani, Massaro. JUVENTUS: Tacconi, Napdli, De Agostini, Alessio, Bruno, Bonetti, Alej-nikov, Rui Barros, Casiraghi, Maroc-chi, Schillaci. Nedavno prekinjena tekma A lige Spet Genoa - Inter GENOVA — Drevi bo na sporedu (tudi po televizijskih ekranih) prvenstvena tekme Genoa - Inter, katero so prekinili na velikonočno soboto zaradi nemogočega igrišča, ki je bilo bolj podobno sicer plitvemu bazenu kot pa nogometnemu terenu. Srečanje so tedaj sicer začeli, a je trajalo le deset minut, Genoa pa je celo povedla z »evrogolom« Fiorina. Ekipi bosta danes igrali brez svojih tujcev zaradi sočasnega prijateljskega srečanja v Stuttgartu med reprezentancama ZRN in Urugvaja. Najbolj oškodovan je seveda Inter, ki se bo odpovedal trem standardnim igralcem (Matthausu, Klinsmannu in Brehmeju), Genoa pa samo enemu (Aguileri). Genoa se bori proti izpadu, vendar bi se po vsej verjetnosti zadovoljila s točko, s katero bi bila skoraj na varnem pred presenečenji, Interju pa gre predvsem za prestiž, saj se bo itak v prihodnji sezoni boril v pokalu UEFA. Tekmo bo sodil Fabricatore, v neposrednem prenosu jo bo ob 20.25 predvajal RAI 2, verjetni postavi pa stel sl.6Cl6Či.a GENOA: Braglia, Torrente, Carico-la, Ruotolo, Collovati, Signorini, Era-nio, Fiorin, Fontolan, Urban, Rotella. INTER: Zenga, Bergomi, Rossini, Matteoli, Ferri, Mandorlini, Bianchi, Berti, Serena, Di Gid, Morello. Vrsta prijateljskih tekem RIM — Danes bodo odigrali vrsto prijateljskih nogometnih tekem, na katerih bo stopilo na igrišče kar deset ekip, ki se bodo udeležile finalnega dela svetovnega prvenstva. Tekme so sledeče: Škotska - NDR (Glasgow); Anglija - ČSR (London); Irska - SZ (Dublin), ZRN - Urugvaj (Stuttgart); Švedska - Wales (Stockholm); Izrael -Romunija (Tel Aviv) in Severna Irska -Kolumbija (Belfast). Včeraj predstavitev v Ljubljani Maja kolesarska dirka AIpe-Adria Na španski» Vuelti« Cabestanj vodi BENICASIM (Španija) — Španski kolesar Cabestany je po 1. etapi »Vuelte« oblekel majico vodilnega. Etapa je bila na kronometer ekipno. Cabestanyju v istem času sledita rojaka Fuerte in Mauri, Italijan Saronni pa je 8. po 13". V deželni reprezentanci Kontovelova kadeta Gregori in Rebula Kontovelova kadeta Jan Gregori in Kristjan Rebula (oba letnik 1973) sta bila izbrana v deželno reprezentanco. Za oba košarkarja, njuno društvo Kontovel in za vso našo košarko je to veliko priznanje, kar obenem tudi kaže, da pri nas delo, vsaj na mladinskem področju, še vedno rodi sadove. Kontovelova kadetska ekipa, ki jo vodi trener Igor Meden, je v tej sezoni zares med našimi najuspešnejšimi športnimi moštvi sploh. V državnem prvenstvu se je uvrstila v finalni del, na turnirju Alpe-Jadran je opravila pravi podvig z uvrstitvijo v polfinale, sedaj pa še novo priznanje z Gregorijem in Rebulo. Kontovelca bosta nastopila danes z reprezantneo F-JK v prijateljskem srečanju proti Stefanelu na predtekmi Stefa-nel - Knorr. (jan) LJUBLJANA — Na sinočnji tiskovni konferenci so ob prisotnosti članov organizacijskih odborov iz Jugoslavije, Italije in Avstrije predstavili letošnjo 24. izvedbo mednarodne amaterske etapne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki se bo odvijala od 8. do 12. maja z udeležbo 20 ekip iz 11 držav. To tekmovanje, ki je vedno bolj kakovostno in velja tudi letos kot ena izmed dirk za evropski pokal mednarodne kolesarske zveze, se bo pričelo v Zagrebu, zaključilo pa v Ljubljani, potem ko bo šlo še po Koroški in po Furla-niii-Julijski krajini. Program dirke je naslenji: 7. 5. zbor v Zagrebu; 8. 5. ekipno na kronometer ter etapa Zagreb - Ptuj; 9. 5. Ptuj - Borovlje; 10. 5. Borovlje - Čenta; 11. 5. Centa - Gra-dež; 12. 5. Gradež - Ljubljana. Za organizacijo etap v F-JK skrbijo tudi letos Kolesarski klub Adria Rešim iz Lonjerja, AC Udinese ter GS ANPI iz Tržiča, ki so poskrbeli za zelo razgibano traso po poteh naše dežele, ki bo potekala tako: 10. 5. etapa Borovlje, Kokovo, Trbiž, Nevejsko sedlo, Kluže, Humin, Centa; 11. 5. etapa Čenta, Čedad, Stara gora, Praprotno, Dolenje, Bračan, Krmin, Pleši-vo, Bukovje, Števerjan, Pevma, Gorica, Štandrež, Vrh, Doberdob, Jamlje, Tržič, Gradež Medtem ko v Čenti tamkajšnja občinska uprava sodeluje kot gostitelj, so si vse gostinske naloge v Gradežu prevzeli tamkajšnja turistična ustanova, občinska uprava in pa Pokrajina Gorica, ki so tako dali možnost, da bo ta etapa morda ena izmed najbolj borbenih. (R. Pečar) Danes kolesarski dirki rry v • v • T 7* 1 v Tržiču in Vidmu Danes ob 14. uri bo v Tržiču start letos že 36. mednarodnega kolesarskega tekmovanja za Pokal "Montes", ki ga prireja pokrajinska športna sekcija ANPI-VZPI v spomin na padlega partizana Silvia Mar-cuzzija Montesa. Na letošnji dirki bo nastopilo lepo število mladincev iz naše dežele, Veneta, Toskane, Jugoslavije in Avstrije. Start bo na Trga republike v Tržiču, nakar bodo tekmovalci krenili do Ogleja in Červinjana ter nato nazaj proti Goriški, povzpeli se bodo na Bukovje, šli skozi Gorico na Šmihelj, mimo Petovelj, pri Zdravščinah bodo zavili v levo do Doberdoba in Jamelj nazaj v Tržič. Cilj bo okrog 17. ure v Drevoredu Rosselli. Danes bo tudi tradicionalna kolesarska dirka za 37. veliko nagrado furlanskega odporniškega'gibanja, ki je namenjena naraščajnikom in jo organizira Pol. ANPI. Kolesarji bodo vozili skozi občine Tavagnacco, Čolloredp di Montalbano, Fagagna, Moruzzo in Videm. Start bo ob 14.30 v Ul. Cotonificio v Vidmu, prihod pa je predviden za 16. uro v Ul. Galileo Galilei, prav tako v Vidmu. Stefane! za prestižno zmago TRST — Danes bodo na sporedu povratna srečanja osmine finala italijanskega košarkarskega play offa za dodelitev naslova državnega prvaka. Prav gotovo zanimivo (in navdušujoče) bo v Trstu, kjer bodo Tanjevičevi varovanci skušali* izsiliti tretjo tekmo proti bolonjskemu Knorru, ki odkrito računa na naslov. V nedeljo je Stefa-nel gladko izgubil s 24 točkami razlike. Tanjevič ni iskal opravičil, temveč je odkrito priznal, da je zmagala močnejša ekipa. Vseeno je dodal, da mu sodnika »nista ugajala« in da je 23 izgubljenih žog v enem samem srečanju le preveč. Drevi bo verjetno nekoliko drugače. Tržaška športna palača bo po predvidevanjih prepolna in ne bo mogla sprejeti vseh gledalcev. Glasno se govori o novi palači, ta prilika pa je kot nalašč, da vprašanje pride spet na dnevni red. Tanjevič je v nedavnem intervjuju presenetil vse rekoč, da sedaj računa na nič manj kot na... naslov. Seveda ni mislil resno, hotel je pač povedati, da nihče ne stopi na igrišče z namenom, da bi tekmo izgubil, s takimi sofizmi pa si je pridobil še nekaj naklonjenosti kritične publike, ki pa mu je bila pravzaprav celo v zelo temnih časih (beri B-l liga) naklonjena. Igralci Stefanela so fizično, predvsem pa psihično že razbremenjeni, saj so že dosegli svoje, in še tudi mnogo več. Morda jim bo uspel delni čudež prestižne domače zmage, vendar pa bi bili v tem primeru na tretji odločilni tekmi v Bologni brez možnosti. Knorr je preveč ambiciozna peterka... Milanski Philips bo skušal premagati Violo iz Reggio Calabrie ter si tako izboriti tretjo tekmo. To mu bo morda uspelo, košarkarski izvedenci pa so si edini, da Philips ne bo mogel potrditi lanskega naslova. Turinski Ipifim je izgubil prvo tekmo proti lanskemu finalistu Enimontu iz Livorna, zanj pa velja isto, kar velja za Stefanel. Četrto sinočnje srečanje je Riunite - Messag-gero. Slednji je že osvojil prvo tekmo in bo morda zmagal tudi drugo. Tekme košarkarskega play outa bodo na sporedu jutri, in sicer: Anna-bella - Benetton; Glaxo - Hitachi; Pai-ni - Teorema; Arimo - Kleenex; Gares-sio - Jollycolombani; Alno - Neutroro-berts. .Na sliki (foto AP): Dino Meneghin je pred kratkim slavil svojo 40-letni-co, tokrat pa se udeležuje play offa skoraj »slučajno«, saj se je Philips uvrstil v končnico prvenstva šele zadnji trenutek. To je tudi zadnje prvenstvo »SuperDina«, zato bo gotovo dal od sebe vse, še več kot običajno. Na prvi tekmi nove rolkarske sezone Tekmovalci ŠD Mladina REŠKO in ŠD Grmada-Hobles izvrstni V nedeljo so se predstavniki ŠD Mladina REŠKO in SD Grmada Hob-les udeležili prve tekme nove rolkarske sezone. Preizkušnja je bila promocijskega značaja, odvijala pa se je v Pradamanu pri Vidmu. ŠD Mladina REŠKO in ŠD Grmada-Hobles sta nastopili z osmimi oziroma šestimi tekmovalci. Predstavniki naših dveh društev so se v vseh kategorijah izredno dobro izkazali. V kategorijah cicibanov in mlajših začetnikov, ki sta bili združeni, so zasedli vsa prva mesta: zmagal je Erik Tence, Erik lori je bil drugi, Matej Lacchi pa tretji. V kategoriji najmlajših se je prvič pomerila tudi 7-letna Mateja Bogateč, ki se je rebila celo na prvo mesto. V višjih alegorijah so nastopili še trije naši tekmovalci in tudi oni so bili združeni v enotno kategorijo. Proga je bila razdeljena na 4 oz. 8 tisoč metrov in je potekala po vaških ulicah. Vreme ni bilo ravno naklonjeno tekmovalcem, saj je deževalo, tako da je bila tudi proga precej nevarna. REZULTATI MLAJŠI TEKMOVALCI: 1. Erik Tence (ŠD Mladina REŠKO) 9'40"02; 2. Erik lori (ŠD Grmada-Hobles) 10'46"04; 3. Matej Lacchi (ŠD Mladina REŠKO) 11'20"06; 4. Robi Kauka (ŠD Grmada-Hobles) 11'32"09; 5. Vasilij Pipan (ŠD Grmada-Hobles) 12'44"01; 6. Martin Košuta (ŠD Mladina REŠKO) 13'54"00; 7. Erik Peric (ŠD Grmada-Hobles) 13'56"02; 8. Tibor Drasič (ŠD Mladina REŠKO) 14'24"01; 9. Daniele Selatti (ŠD Mladina REŠKO) 15T4"02; 11. Matija Tretjak (ŠD Mladina REŠKO) 16'52"02. MLAJŠE TEKMOVALKE: 1. Mateja Bogateč (ŠD Mladina REŠKO) ISBtTOO. STAREJŠI TEKMOVALCI: 1. Gian-ni Rupil (Weisenfel) 18T3"06; 9. Rajko Zečevič (ŠD Grmada-Hobles) 21'03"01; 11. Frenk Kauka (ŠD Grmada-Hobles) 21'23"06; 15. Boris Bogateč (ŠD Mladina REŠKO) 22’58"08. (Ervin lori) Danes v Doberdobu Srečanje sedanjih in bivših igralcev domačega društva Danes bo v Doberdobu pravi nogometni praznik. Ob 15.30 se bodo namreč na domačem nogometnem igrišču srečali igralci članske ekipe Mladosti, ki bodo v nedeljo sklenili letošnje nastope v 3. amaterski ligi, in ekipa nekdanjih nogometašev doberdobskega moštva. Srečanje bo lepa priložnost, da se ob igrišču zberejo vsi navijači in simpatizerji društva, saj bodo na koncu v prazničnem vzdušju odborniki pripravili manjši prigrizek. Odborniki Mladosti se medtem že vestno pripravljajo na skorajšnji redni občni zbor, ki bo v petek, 11. maja. V 18. kolu moške rokometne C lige Poraz sicer že rešenega Krasa Trimac FIDES - KRAS TRIMAC 25:22 (13:13) KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Raseni 1, Pertot 2, Vremec 6, Škrk, Grilanc 2, Milič 2, Sardoč 6, Oberdan 2, Fonda 1. Krasovi rokometaši so proti Fidesu iz San Vita pri Tilmentu sicer izgubili, kar pa ne vpliva na položaj na lestvici, a še manj na vzdušje v ekipi. Fantje so namreč več kot zadovoljni, da so že itak veliko verjetnost obstanka v ligi spremenili v gotovost in tako praktično predčasno zaključili prvenstvo. Zato je razumljivo, da proti Fidesu niso pokazali vse svoje zagrizenosti in so dobesedno podarili zmago nasprotnikom. Tekma je bila ves čas izenačena, le v končnih trenutkih je prišla na dan večja motiviranost domačinov (borijo se proti izpadu), ki so lahko izkoristili nekatere nepazljivosti naših in dokončno povedli. Ne smemo pozabiti, da so krasovci nastopili brez svojega najnevarnejšega napadalca Kozloviča, kar je dokaj ohromilo »ofenzivni« potencial ekipe. Povejmo še, da krasovci letos še niso na eni sami tekmi nastopili v popolni postavi. Odhodu igralcev v vojsko na začetku prvenstva so se namreč pridružile razne poškodbe pa delavske in študijske obveznosti in menda gre v tem iskati razlog za tako ne-konstantno igro kot smo ji letos priča. IZIDI 18. KOLA: Cellini - Q. DAlti-no 18:19, Fides - Kras Trimac 25:22, Jolly - S. Dona 27:27, Libertas - Pada- na 27:11, Pastajolly - Cividin 23:16, Pa-ese - Nardi preložena. LESTVICA: Pastajolly TV 34, Cividin TS 28, Nardi Vitt. V. 25, Ouarto D Altino 25, Kras Trimac 18, San Dona 17, Padana Mons. 16, Fides S. Vito 12, Jolly Campof. 12, Paese 9, Libertas TS 8, Cellini PD 8. PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 4.): Cellini - Jolly, Fides - S. Dona, Kras Trimac - Libertas, Nardi - Pastajolly, Padana - Paese, Ouarto D'Altino - Cividin. (Pjotr) Fabio Ružzier niza uspehe Kljub temu, da bi po programih naš hitrohodec Ruzzier moral doseči višek forme komaj čez mesec dni, ko bo nastopil na dveh, za njegovo društvo zelo važnih tekmovanjih v Hamburgu ter v Rimu, je preteklo soboto dokazal, da je že sedanja forma na visokem nivoju. V kraju Crevalcore blizu Bologne, kjer je bilo državno društveno prvenstvo v enourni hoji na stezi, je Ruzzier prehodil 13.375 m, kar je skoro 200 m več od lanskega leta čeprav je med tekmo deževalo. Ta rezultat mu je prinesel odlično 8. mesto, če pomislimo, da je bil kot prvi med neprofesionalci (beri atleti vojaških klubov), poleg tega pa je vseeno pustil za sabo marsikaterega karabinjerja ter policista. Zmagal je veliki adut italijanske atletike De Benedictis pred Mattioli- jem, De Gaetanom in Spagnulom (vsi člani državne reprezentance). Prihodnji teden bi Ruzzier moral odpotovati v Sovjetsko zvezo, v kraj Alytus, kamor je bilo njegovo društvo povabljeno na mednarodni "Baltiški festival hitre hoje”. Alytus pa je le par kilometrov od Vilniusa, zato bo verjetno zaradi tamkajšnjega trenutnega stanja to gostovanje odpadlo. Od 3. do 6. maja pa bo v Trstu na stadionu na Kolonji pokrajinsko prvenstvo za vse moške ter ženske kategorije, vključno'z amaterji. Tekmovanje bo prvič s formulo "open", kar pomeni, da bodo lahko nastopili vsi tržaški atleti, četudi ne branijo barve tukajšnjih klubov. obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Borovem športnem centru. Vabljeni so tudi predstavniki posameznih osnovnih šol-ŠK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO prireja v okviru občinske proslave 45-letnice osvoboditve v soboto, 28. t. m« tradicionalni netekmovalni P°h