fVT.nni pnreuh * 'gvvcnrmr', Mattoonm 1 Din Leto III. (X.)» štev. 136 Maribor, torek 18. junija 1929 »JUTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poitnam ček. uv, v Ljubljani it 11,409 Valja meiaSnOt prejema* v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 Uradniitvo in uprava*. Maribor, Aleksandrova cesta it t3 Oglail po tarifu Oflaao sprejema tadl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Praieraovt tlios K.4 Grozna potresna katastrofa na Japonskem OPUSTOSEN VES OTOK. — NA TISOČE MRTVIH. — NEPRECENLJIVA ŠKODA. ZELANDIJI. POTRES TUDI V Vprašanje trgovske pogodbe s Češkoslovaško stopa vedno bolj v štadij realizacije. Odbor za zunanje zadeve v češkoslovaški narodni skupščini je na svoji seji minolo soboto razpravljal tudi o trgovinski in plovni pogodbi med Jugoslavijo in Češko slovaško. Zanimive so nekatere ugotovitve, ki jih je podal poročevalec poslanec dr. Uhlif: Pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško je treba smatrati samo kot delno odplačilo za veliki dolg vzajemnosti med obema državama. Gospodarski odnošaji med češkoslovaško in Jugoslavijo so regulirani z začasno pogodbo od 18. oktobra 1920, ki sloni na temelju najvišjih po-godnosti. Sklenjena je bila v pričakovanju, da bo izpopolnjena z definitivno trgovinsko pogodbo, čim se odnošaji ustalijo. Vedno večja tendenca medsebojne trgovine je razvidna iz naslednjih številk'• L. 1925 je bila vrednost češko-slo-vaškega uvoza v Jugoslavijo 820 in pol milijona Kč, vrednost uvoza iz Jugoslavije v ČSR pa krog 502 milijona Kč; L 1926 se je češki izvoz v SHS povišal na 963 in četrt milijona Kč, jugoslovenski izvoz v ČSR pa na 583 in četrt milijona Kč; 1. 1927 na 926 in pol milijona, odnosno na 585 in pol mil- Kč. Trgovinska in plovna pogodba, ki je sedaj predložena parlamentu ČSR, naj nadomesti provizorij iz 1. 1920. Daje Ši role in stabilen temelj za trgovske in gospodarske odnošaje med obema državama. Sloni na principu najvišjih pogodno sti, in — kjer potrebe to zahtevajo in kjer je to v skladu s češkoslovaškim pravnim redom — na principu paritete. Jamči državljanom obeh držav, da imajo na o zemlju druge pogodbene države v vprašanju bivanja in trgovanja najvišja prava. Posebna pogodba se bo še sklenila glede svobode dela in o socialnem zavarovanju. Na pripombo voditelja nemških socialnih demokratov dr. Czecha, da je pogod ba z Jugoslavijo odveč, je referent dr. Uhlif izjavil, da si morajo Čehi samo želeti, da bi bila gospodarska vzajemnost med ČSR in Jugoslavijo izražena še mnogo bolj dovršeno, nego :e to mogoče s pogodbo, to tembolj, ker bi se gospodar ska struktura obeh držav bolj organično izpopolnjevala, ako bi se gospodarska vzajemnost med njima bolj smotreno re gulirala. Dr. Czech in njegova stranka — je odločno povdaril dr. Uhlif — bi morali začeti razumevati, da je dobra gospo darska vzajemnost med Češkoslovaško in Jugoslavijo tudi dober temelj za boljši položaj delavstva v ČSR. čim se bo politična situacija v Jugoslaviji razjasnila, se bodo sestali parlamentarni Činitelji o-beh držav, da pripravijo pot oficijelnemu sporazumu med češkoslovaško in Jugoslavijo v vseh še odprtih vprašanjih. Odbor češkoslovaške narodne skupščine Je pogodbo odobril. Akojovdogled nem času odobri tudi plenum, Je že letos pričakovati tesnejših gospodarskih vezi med obema državama na podlagi nove pogodbe. TOKIO, 18. junija. Japonsko Je zadela strahovita potresna katastrofa, čije obseg se trenutno ne da Se niti približno ugotoviti. Ognjišče potresa je otok Kokaida. Potresno ozemlje obsega 88.279 kv. km, na katerem prebiva 2.5 milijona ljudi. Epicenter potresa leži v okolici ognjenika Homakomanga-taha. Ognjenik je že pred mnogimi le-ugasnil in se je splošno smatralo, da ne more povzročiti več nikake nevarnosti. Par ur pred potresom se je slišalo iz ognjenika votlo grmenje, kmalu pa se začel dvigati iz žrela dim, pomešan s pepelom. Malo pred polnočjo sledH potresni sunek, nakar ]e nastala katastrofa. Potresni sunki so blii vedno gostejši in so dosegli kulmlna-cijo okrog poldneva, ko se |e zazibal cel otok. Cele pokrajine so opustoše* ne. Najhujše so trpela mesta, ki leže v bližini ognjenika in sicer Jutari, Eva mirama in Isakikava. V par minutah so bila vsa mesta porušena do tal. V Isakikava je nastal vrhutega še požar, ki je uničil še to, kar je preostalo po potresu. Nesrečnega prebivalstva se ]e polotila nepopisna panika in v div* jem begu beži proti obali. Ob morju so se zbrale stotisočglave množice, ki ča kajo, da pridejo na pomoč ladje, ki jih je poslala vlada. Morje je slino razburkano In mnogo ljudi je našlo smrt v valovih, ki pljuskajo daleč preko obale v notranjost otoka. Na otoku so nastale velikanske razpoke. Ceste in železnice so uničene, vsi mostovi porušeni in pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Zatrjuje se, da Je izginil v prepad cel brzovlak, ki vozi iz Ku rumate v Taporos. Vlak je baš peljal preko mostu, ko se je most porušil in zdrvel v nastal prepad. Vlada je odre dila nujno pomoč in odposlala vojaške oddelke ter večje število vojnih ladij. Skoda se zaenkrat sploh ne da preceniti. Je pa ogromna. Tudi število človeških žrtev še ni znano, ceni pa se, da je našlo smrt mnogo tisoč ljudi. LONDON, 18. junija. Istočasno ko je razsajal potres na Japonskem, je zadela potresna katastrofa tud! Novo Ze iandijo. Mesta Welington, Oackland, Takega In Vagandl so popolnoma Izginila, Potres )e bil mnogo hujši, kakor leta 1900. V Westportu se te porušil stolp, v katerem je bila nameščena telefonska in brzojavna centrala. Vse nameščenke obeh central so naile smrt pod razvalinami. Porušen }e (ud! vodovod in plinarna, kar je povzročilo med prebivalstvom še večjo paniko. V Nelsonu se je porušila električna centrala, tako da je bilo mesto v popolni temi. Število žrtev In obseg škode še ni znan. Naoetost med Turiiio In RuiUol GOSPODARSKA KONKURENCA. MOŽNOST RESNIH ZAPLETLJAJEV. CARIGRAD, 18. junija. Kakor se izve iz tukajšnjih diplomatskih krogov, zavladala med Turčijo in sovjetsko Rusijo velika napetost. Med obema se vrši že delj časa huda borba na gospodarskem polju. Turčija je v zaščito svojih interesov deloma zabranlla uvoz ruskih predmetov, deloma pa taco povišala carine, da je uvoz Iz Rusije skoraj onemogočen. Rusija je na to odgovorila s protiukrepi, kar je medsebojne odnošaje tako poostrilo, da v diplomatskih krogih ne izključuje resnega konflikta. Včeraj je prispela sem- kaj še vest, da so sovjetske oblasti I zaplenile vse bančne pologe turških j državljanov v Rusiji, kar bo bržkone izbilo sodu dno. Sovjetski poslanik v Carigradu je pred par dnevi odpotovalI v Moskvo, kar se spravlja v zvezo z vladajočo napetostjo. Domneva se, da bo dobil nove instrukcije. Napoveduje se tudi ostra demarša Moskve v An-1 vojne izvirajočih nasprotstev ter zbližati mednarodna konferenca spraue LONDON, 18. junija. Včeraj se je vršil dolg sestanek med Macdonaldom in novo imenovanim ameriškim poslanikom v Londonu, generalom Dawesom. Tej konferenci pripisujejo v mednarodnih diplomatskih krogih veliko važnost. Macdo-nald je že ponovno povdaril, da smatra za glavno nalogo svoje vlade, kolikor mogoče zabrisati posledice iz svetovne gori. V diplomatskih krogih sodijo, da je položaj zelo resen. Razumljivo je, da skušajo gotove države konflikt med Rusijo in Turčijo izkoriščati v svoje namene in propagirajo bojkot Rusije. Kongres slovanske agrarne mladine VARŠAVA, 18. junija. Včeraj se je vršil v Poznanju tretji kongres Zveze slovanske agrarne mladine. Kongresu prisostvuje nad 500 delegatov iz vseh slovanskih držav. Po svečani otvoritvi je bila s kongresa odposlana pozdravna brzojavka predsedniku poljske republike. Za tem so pozdravili zborovanje in delegate predstavniki agrarne mladine iz Jugoslavije, Bolgarske, Rusije, Češkoslovaške in zastopniki lužiških Srbov. Po otvoritvi so se slovanski delegatje napotili pred spomenik Mickievlcza, kjer so položili vence. macdonald In narodne manjšine LONDON, 18. junija. »Sunday Times* objavljajo članek izpod peresa Macdo-nalda. V članku razpravlja o manjšin skem problemu in se v posebno ostrih Izrazih izjavlja o Italiji, ter zahteva, da Je treba predvsem razčistiti položaj narod nih manjšin v Italiji. Članek je vzbudil ogromno pozornost v vsej mednarodni Javnosti Pariški In rimski listi ga obšir no komentirajo in naglašajo, da je baš ta Članek dokaz, kakšno politiko bo vodila Macdonaklova vlada. V rimskih krogih Je povzročil članek hudo razburjenje in Italijanski poslanik v Londonu je včeraj po nalogu svoje vlade posetll zunanjega mi- nistra Hendersona in protestiral proti te' mu, da bi se skušala Anglija vmešavati notranje zadeve Italije, ki sl tudi glede narodnih manjšin ne da delati nlkakih predpisov. LONDON, 18. junija. V današnjih listih e Izšla izjava Macdonalda, v kateri pravi, da je članek napisal že pred več me seci in da je bil objavljen sedaj brez njegovega privoljenja. Trocki se bo preselil Rngleško na Evropo i Ameriko. Na konferenci z generalom Dawesom, ki se je po vojni zelo mnogo pečal z evropskimi zadevami, Je bilo govora o Macdonaldovem posetn v Ameriki in o sklicanju mednarodne konference. V Ameriki bi se Maodonald najprej sestal s Hooverjem in ga pridobil za svoj načrt, nato pa bi sklical v Parts kon Ferenco, na katero bi bile povabljene vse države. Na tej konferenci naj bi se dogovoril načrt za tesnejšo gospodarsko sodelovanje vseh držav, ki naj bi v dogledni dobi dovedlo do evrop. združenih držav po vzorcu Amerike. Pred JVUcdO-naldovim odhodom v Ameriko se bo vf-šila v Parizu predkonferenca, na katero bodo povabljeni Brland, Streseman, Jas-per, Polncare in zastopniki Male antante ter Poljske. LONDON, 18. junija. Kakor poročajo današnji listi, je notranje ministrstvo dovolilo Trockemu naselitev v Angliji pod pogojem, da se bo podvrgel vsem obstoječim predpisom ter da se bo odrekel vsakemu političnemu delovanju ali celo rovarenju proti obstoječemu režimu. Trocki je na vse te pogoje pristal in se namerava v kratkem preseliti v Anglijo. Nastanil se bo za enkrat v nekem sanatoriju v bližini Londona. Neurje v Laškem okraju. Včeraj popoldne je divjala v laškem o-kraju huda nevihta. Najprej se ie vlila ploha, pozneje pa se je vsula še toča, ki je ponekod povzročila obilo škode. Proti večeru se je zjasnilo, ponoči pa je zopet deževalo. Pohleven dežek je kmetovalcem sicer dobrodošel, toda česte nevihte s točo so prava šiba božja. Zgradba prekopa Ounau t BukareSta BUKAREŠTA, 18. junija. Včeraj »Sila zaključena pogajanja med romunsko vlado in švedsko finančno družbo glede zgradbe prekopa od Bukarešte do Donava. Prekop bo dolg 78 km. StroSkisoi proračunanl na 2 milijardi lejev. V Bukarešti bo zgrajena moderna luka z vsemi potrebnimi skladišči in drugimi napravami. Načrte je pregledal zgraditell panamskega prekopa Harding. pela bodo. trajala štiri leta, pričela pa se bodo le ie-l tos. Upravo prekopa bo vodila posebna dražba, pri kateri bo soudelelena todi država. Koncesija Je terminirana za dobo 40 let, nakar preide prekop v posest rumunske države. Ob enem s prekopom bo zgrajena tudi velika električna centrala, ki bo služila za elektrifikacijo nekaterih železniških prog. i Mariborskim dneoni drobiš K vpraianlu našega poljedelstva NUJNOST IN VAŽNOST REŠEVANJA POLJEDELSKIH VPRAŠANJ ZA SLO-VENCE. — GOZDOVI ALI POLJA? V eni prejšnjih številk je prinesel »Veternik« članek o potrebi intenzivne in racijonalne obdelave naše slovenske zemlje, da se na ta način dvigne produkcija poljskih pridelkov in odstrani dosedanja prehranjevalna pasivnost. Da je bil ta članek popolnoma utemeljen, dokazuje že samo dejstvo, da so o istem vprašanju spregovorili te dni tudi drugi činite-lji, v prvi vrsti naši gospodarski strokovnjaki. Tudi oni so ugotovili, da je prehranjevalne pasivnosti Slovenije krivo samo neracijonelno izrabljanje plodne zemlje. Razveseljivo pa je s tem v zvezi tudi dejstvo, da nekateri merodajni faktorji o tem tudi že premišljajo in da se pripravlja tozadevna uradna akcija, ki naj bi poiskala najprikladnejšo mož nost za rešitev tega perečega problema. Ker je torej to vprašanje aktualno, se nam zdi potrebno k prejšnjim izvajanjem dodati še par misli. Znano je, da je glavna osnova modernega poljedelstva ra-cijonelno izkoriščanje produktivnih tal. V Belgiji, Holandiji, na Danskem itd., se vsaka parcela rodovitne zemlje strokovnjaško preizkusi, da se na ta način ugotovi, za kakšne nasade je najbolj primerna. Na ta način se vsak košček zem-; Jje izrabi do skrajnih možnosti, mora se pa potem seveda temu primerno tudi gno jiti. Ko bi se tudi pri nas postopalo tako, bi bili rezultati v nekaj letih popolnoma drugačni kakor pa so danes; predvsem bi pa gotovo izginili nekateri nasadi, ki pomenijo direktno potrato tal. Slovenija je gozdnata pokrajina, kajti velik del naše zemlje pokrivajo gozdovi, ki so v zvezi z lesno industrijo ena naših najvažnejših gospodarskih panog. Vendar pa moramo ugotoviti, da se na nekaterih mestih gozdovi ne bi smeli dopuščati, ker se nahajajo na rodovitni poljedelski zemlji, ki bi se dala s poljskimi nasadi nepri- l merno bolje izkoristiti. Predvsem velja to za ravnine in nižine. V naši neposredni bližini, na Dravskem polju n. pr., imamo velikanske z gozdnim drevjem posajene komplekse rodovitne zemlje. Da na teh tleh doraste drevje za sekanje in prodajo, odnosno industrijsko predelavo, traja najmanj 30 do 50 let, kar pomeni življenjsko dobo ene ali celo dveh generacij. Na istem prostoru pa bi se dale leto za Mom pridelati velike količine žita, krompirja, sočivja itd., in dohodek tal bi bil neprimerno večji kakor pa je sedaj. To velja zz vso južnovzhodno okolico Pobrežja, Te-zna, dalje za mnoge predele v okolici Rač, Pragerskega, za okolico Strnišča itd. Prav tako kakor na Dravskem polju, je pa tudi deloma na Murskem polju in drugod, celo tudi v Slov. goricah. Ako bi se gozdovi tu posekali in bi se tla pripravila za poljske nasade, bi se produkcija žita in drugih živil znatno dvignila, vrh tega bi pa tudi zemlja saiha prinašala njihovim lastnikom neprimerno več kakor prinaša danes. Korist od tega bi imeli vsi, tako jo pa imajo samo nekateri. Ze ta sam primer dokazuje, da je in tenzivno proučevanje vprašanja racionalnega izkoriščanja naše slovenske produktivne zemlje zelo važno in tudi zeb nujno. Novi časi zahtevajo novih načinov in če hočemo .biti napredni, se moramo po tem ravnati. Brez kalkulacije ni danes možno nobeno gospodarstvo, tudi poljedelsko ne. Ako hočemo, da se rešimo sedanje gospodarske krize in da ustvarimo sebi in' svojim potomcem boljšo gospodarsko eksistenco, potem ni druge poti kakor da sledimo vzgledom naprednih poljedelskih držav na severu in zapadu Evrope. I Vidovdan — praznik narodne prosvete. Minister prosvete g. Maksimovi* ie razposlal vsem šolskim oblastem nared-bo, da se naj letošnji Vidovdan proslavi kot praznik narodne prosvete. Zbirajo\se naj ob tej priliki prispevki za »fond za narodno prosveto«, ki je osnovan pri ministrstvu prosvete. Polovico nabranih prispevkov morajo šolski upravitelji preko šolskih nadzornikov poslati- ministrstvu prosvete za ta fond, drugo polovico pa lahko obdrže za Dotrebe narodne prosvete v svojih krajih. — Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je umr! včeraj posestnik in trgovec Karol Pisnik. Pogreb bo v sredo popoldne ob 4. na domače pokopališče. Pokojnik je bil daleč okrog znana oseba. Kot vojni invalid se je udejstvoval tudi v invalidskem udru-ženju. Zaradi svoje koncilijantnosti je bil splošno priljubljen. Naj počiva v miru. Prizadeti rodbini naše sožalje. — Nov! stanovalci pod državnim mostom. Včeraj popoldne se je pod državnim mostom na desnem bregu Drave naselila nova stranka, družina mizarskega pomočnika Vincenca Purgoja, ki je bil de-ložiran iz stanovanja v Taborski ulici št. 8. Pod mošt je zvozil vse svoje premoženje in se zaupal zanesljivi strehi mogočnega oboka. Pomanjkljiva dostava pošte. Iz Studencev pri Mariboru in iz drugih krajev, kjer so bile prejšnje državne pošte spemtenjene v pogodbene pošte, prejemamo dan za dnem pritožbe o pomanjkljivi dostavi pošte, kar povzroča neprijetnosti zlasti gospodarskim krogom. Posebno občutne hibe se pojavljajo v Studencih, ki štejejo s pripadajočim poštnim okolišem okrog 5000 prebivalcev in kjer derarizacija pošte ni bila umestna. Najmanj, karv se more zahtevati, je pač to, da poštni sel vsaj pozna svoj okoliš. Mestno kopališče bo prihodnji teden radi snaženja parnega kotla zaprto. — Most na Felberjev o‘ok je za silo že gotov. Tudi ostala dela pri zgradbi kopališča naglo napredujejo, tako da bo kopališče otvorjeno že začetkom julija. Mariborčani že težko čakajo na dovršitev ter hodijo vsak dan priganjati marljive delavce, naj se še bolj po-žurijo. Te dni bo otvorjena tudi kantina, ki bo pozneje služila kot bufet za kopalce. — Z zgradbo kopališča na Felberje-vem otoku pa grozi uničenje edinstveni flori na tem otoku, ki uživa med botaniki velik sloves. Morda bi bilo umestno, da bi mestna občina pravočasno ukrenila primerne korake za zaščito te flore. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 14. VI. je bilo pripeljanih 262 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 110—150, od 7—9 tednov 175— 200, 3—4 mesece stari 325-400, 5—7 mesecev stari 450—650, 8—10 mesecev stari 700—800, 1 leto stari 1000-1200, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže .16—17, Prodalo se je 212 svinj. Sveta cvetka palestinska — roža jerihonska, naravni čudež, vedno živeča, večno trajna tako se nekako glasi nemška reklama na stojnici nekega potujočega Madžara, ki prodaja znani puščavski mah Jutrovega. Rastlina, četudi draga, je za evropske oči prava senzacija. Omenjeni Madžar je neke vrste »glo-betrotter«, ki se pa v nasprotju z drugimi svojimi sovrstniki peča na potovanju po svetu s tem, da pred očmi občinstva izdeluje izredno okusne vezenine na platnu; v par minutah izgotovi celo pokrajino. Davi je bil na Glavnem trgu center mnogobrojnih občudovalcev. Pomanjkanje sifona, preti sedaj poleti našemu mestu. Sreča je, da smo založeni z bogastvom mineralnih voda. Pred nedavrim je nam-res eksplodiral v edini'tovarni v Sloveniji — v Rušah — kotel in je izdelovanje ogljikove kisline s tem znatno otežkoče-no. — Tovarne za sodavico so sedaj v glavni poletni sezoni v velikih škripcih zaradi izdelave sodavice, ker dobivajo kisik le v neznatnih količinah iz Ruš. kjer imamo edino tovrstno tovarno za celo j Slovenijo. Upati pa je, da bo v dogled-1 nem času ta nedostatek odpravljen. » S kolesa... Cepanje s kolesa je sicer vsakdanja stvar. Ne mine skoro dan, da se prevrže kak kolesar ali kolesarka. Pri tem se nudijo publiki včasih prav tragični prizori, včasih teče kri iz nosa, a včasih mora posredovati rešilna postaja. Včeraj so bile zabeležene kar tri take nezgode. Hudo se je poškodoval pri padcu s kolesa obč. uradnik Milner, ki je moral v bolnico. — V Cvetlični ulici pa se je zvrnil 15 letni vajenec Stanko Zvanet; ranil se je na desnem laktu in na desnem kolenu. - V Wilsonovi ulici pa je padel s kolesa 21 letni pekovski pomočnik I. Nagelhel ter si poškodoval desno koleno. — Vsem ponesrečencem je rešilni 'ddelek nudil pomoč. Z izleta se ni vrnil 241etni strugar Ferdinand Peklar, ki je y soboto odšel na Pohorje s svojega stanovanja na Koroški cesti št. 31. S seboj je vzel fotografski aparat in več denarja. Ker je mladenič živel jako solidno in je pred odhodom izjavil, da se vrne že v nedeljo popoldne, a ga do danes še ni nazaj, sumi gospodinja, da se mu je najbrž pripetila kaka nesreča. Zlate prstane je zaplenila policija neki stranki, ki jih je skušala prodati nekemu juvelirju. Poročni prstan ima vrezan datum 1. 11. 1926, drugi pa ima vdelane zelene in vijoličaste kamne. Ker obstoja sum, da izvirajo prstani iz kake tatvine, se poziva oškodovance, da se zglase na policijskem ko-misarijatu. Več snage v vagonih. Prejeli smo: V nekaterih vlakih in va« gonih je toliko nesnage, da je človeka kar sram pred tujci, ki zlasti sedaj potujejo na morje. Železniška uprava bi morala ne samo skrbeti za večjo čistočo, marveč vzgajati tudi občinstvo k redu. Kazalo pa bi tudi, da bi, kakor drugod, na vseh večjih postajah obrisali o-kna ter tu pa tam iztepli sedeže, ki so včasih taki, da človek premišlja, ali bi se za drag denar vsedel, ali pa raje vso pot stal. Igralca državne razredne loterije opozarjamo, da so srečke za 18. koto I. razreda že dospele. Žrebanje se bo vršilo dne 8. julija t. I. Segajte pridno po njih, dokler še traja zaloga. Srečke dobi‘e v upravi »Jutra« In »Večernlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. U. mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 20. junija ob 20. uri: »Cerkvena miš«. Premijera. Petek, 21. junija: Zaprto. Sobota, 22. junija: Zaprto. .. r Nedelja, 23. junija: Zaprto. Pondeljek, 24. junija! Zaprto. .Torek, 25. junija ob 20. uri »Romeo Sn Julija«. Poslovilni večer g. J. Rakuša. »Cerkvena miš« na marlb. odru. Kot zadnjo noviteto v letošnji sezoni bo vpri-zorilo mariborsko gledališče v prevodu in režiji g. J. Koviča zabavno tridejansko komedijo »Cerkvena miš«. Od dobrih komedij zahtevamo, da so originalne, vsebinsko pomembne, tehnično neoporečne ali vsaj tehnično zanimive. Vse te pogoje ima »Cerkvena miš«. Zato se ni čuditi, da ima v repertoarju večina gledališč naj večjo sodobno popularnost. Tekom enega leta se je neutrudljiva, energična miška, priplazila v številna večja in manjša gledališča, kjer gloda neustrašeno po o-derskih deskah, večer za večerom, mesec za mescem, in 6bčinstvo;se zabava, nasmeje do solz ter z ljubeznijo občuduje to malo prikuplivo bitje. Po naslovu sodeč, bi človek lahko ugibal, da gre persifliranje kake izvrstne stvari. Nasprotno! Ideja »Cerkvene miši« je vzgojna in etična. Ta majhna, redolžna stvarca gloda na socialnem problemu. Uboga kot je, gloda na vratih mogotcev, gloda, da se odpro vrata njeni številni rasi. Za vse pleme miške, ki so pridne, delavne in energične, mors^nastopiti nova doba, doba socijalnega prerojenja. Kdor se hoče na koncu letošnje gledališke sezone Še od srca nasmejati, pozabavati z originalno energično miško, naj ne zamudi priti v četrtek, 20. t. m. v gledališče. — Beda med mariborskimi postreiikl Nelojalna konkurenca, avtobusi in splošna kriza povzročajo propadanje tega stanu. M a r i b o r, 13. junija. Eden najmanj zavidanja vrednih poklicev je dandanes skoraj gotovo po klic postrežčka. Ure in ure, da, po cele dneve Čaka pred kolodvorom, pred hoteli in na prometnih centrih, da vjame kak dinarček, ali pa tudi ne. Za kovača ti ponese skoraj cent težak kovček z enega konca mesta do drugega. Ko te na kolodvoru pri izhodu obstopijo, se skoraj ne moreš odločiti, komu naj privoščiš zaslužek. Vsakemu čitaš na obrazu, kako željno čaka prilike skromnega zaslužka. So pa še razne okolnosti, ki jim že itak skromni kruhek še bolj zagrenijo. In temu bi morale poklicane oblasti posvetiti primemo pažnjo. V našem mestu imamo dve kategoriji postrežčkov. Eni so tkzv. »mariborski postrežčki«, stara garda, ki je obstojala že pred vojno. Drugi, tkzv. [»komisijonarji«, so takorekoč posledica nekdanjih političnih razprtij in so .zrasli na gredi lokalnega politika, ki si je tudi na tem polju skušal vzgojiti ■svoje volilce. Razumljivo je, da je nastala med obema skupinama huda kon jjcurenca — kruhoborstvo. Zdrava kon jkurenca je občinstvu le v korist in (temu ni ugovarjati. Naraščajoča gospodarska kriza je zadela tudi po-strežčke, ki jo čutijo v tem, da občinstvo večinoma samo prenaša kovčke. Največ pa trpe postrežčki zaradi "ji0j k°nkurence. pre£jvsem jim odjedajo kruh železniški nosači, ki so nastavljeni za fiksno plačo od železniške uprave za prenašanje potniške prtljage z vlaka do izhoda, odnosno s kolodvora na vlak. Kaj radi pa nesejo -prtljago tudi do hotoia ali v mesto in tako posegajo v rajon postrežčkov. Drugi nelojalni konkurent so carinski služitelii. Potujoče občirfstvo ima mnogo opravka s carino. Tu je za postrežčka dokaj izdatno polje, toda tu jim kvarijo »kšeft« razni carinski slu-žitelji in drugi nameščenci železnice, ki se seveda ne branijo postranskega zaslužka. Tretja kategorija kokurentov so hotelski sluge, določeni za postrežbo onih potnikov, ki se nastanijo v do-tičnem hotelu. Ne zamerijo.pa nikomur, če jim naprti svojo prtljago za prenos kam drugam. Končno je tu še armada brezposelnih, ki se ponujajo potnikom za prenašanje prtljage. Tega jim seveda nihče ne zameri, toda postrežčki čimdalje bolj občutijo tudi njihovo konkurenco. Zelo občuten udarec je bila za po-strežčke tudi uvedba avtobusov. Marsikdo, ki jim je prej dal zaslužiti, spravi sedaj svojo prtljago na avtobus, ki ga za. par dinarjev popolje do Tezna ali do Pobrežja. Žalostno se ozirajo postrežčki za vsakim izpred kolodvora odhajajočim avtobusom, ki skoraj vsakokrat odpelje enemu ali dvema zaslužek. Vse to, splošna kriza in obuboža-nost so povzročile med postrežčki ve-Iiko bedo. Ni nič novega.,če ostane ta ah oni po več dni brez zaslužka. Baš postrežčki vedo kaj dobro,. da tujski promet, s katerim se Mariborčani kaj rndi ponašamo, ni tako velik in zaslu-Jok več ko skromen. Ce se Se vpošte- 7' dis,n Postrežčki vc2|n0II,a starejši ljudje, družinski očetje je nač več ko dolžnost poklicanih, da jim olajšajo beden položaj vsaj s tem da jih rešijo nelojalne konkurence. Hotel »Halbwld!« jutri v sredo 19. t. m. večerni vrtni koncert z zelo lepim sporedom. Kapelnik g. Groger. — 1455 Turška iena se modernizira UČINKI REFORM KEMAL PAŠE. — MNOGOŽENSTVO SE UMIKA ENO-ŽENSTVU. — ŽENE IZPODRIVAJO MOŠKE PRI ZASLUŽKU. ŠTUDENTKE NA UNIVERZAH BOLJŠE NEGO ŠTUDENTI. — ARISTOKRATKE IN KMETICE. — NA POTI K SPLOŠNI VOLILNI PRAVICI ŽENSK. Dopisnik londonskega »Times« objavlja zanimivo sliko o današnjem stanju turške žene po reformah, ki jih je uvede'. Kemal paša. Pravi med drugim: Radi reform, ki jih je v Turčiji izvršil Kemal paša, je bilo mnogo kritike, redka pa je bila kritika najznačilnejše reforme: emancipacije turške žene. še pred 6 leti so turške žene iz višjih in srednjih krogov živele popolnoma zaprto. Običaji so jim branili se pokazati v javnosti brez koprene in mnoge ali sploh niso ali pa so le zelo poredko prišle iz svojih hiš in vrtov, in še to v zaprtih kočijah. Muslimanski verski zakon je dovoljeval možu, da je imel štiri žene, a. mož se je mogel ločiti od žene, kadar je hotel. Morai ji je le ob treh raznih prilikah pred dve-mi pričami izjaviti, da je ne želi več videti. Ni bil obvezan, da zapuščeno ženo materijelpo preskrbi. V mnogih slučajih je bila izplačana gotova vsota. Seveda so si po več žen lahko privoščili samo bogatejši Turki. Ta.sistem je bil napram Ženam zelo krivičen. Osvobojenje, ki jo je dala ženam reforma Kemal-paše, je dalo ženi enake pravice z moškim, ni jim pa dala tudi volilne pravice. Vendar pa najnovejše izjave ministra za notranje zadeve kažejo, da bo dana ženam volilna pravica za občinske volitve, pozneje pa splošna. V zakonskem življenju se poligamija vedno bolj umika moftogamiji, in proglašen je tudi nov zakon o ločitvi zakona, izdelan po vzorcu švicarskega zakona. Seveda je trajalo precej časa, preduo se je povprečna turška žena navadila na pravice, ki so ji bile tako nenadoma dane. Žene iz premožnejših krogov so se seveda hitro vživele in se poslužile vseh novih pravic, pri drugih je trajalo polnih šest let, predno so prišle do zavesti; danes hodijo turške žene in dekleta svobodno v kinematografe, restavrante in na plese. Turške žene so nosile poprej čez dan in zvečer svileni robec krog glave (»čaršaf«). Kemal paša je izrekel željo, naj bi turške žene čez dan nosile klobuke, zvečer pa naj bi hodile gologlave, pa bi tako bile v skladu z moškimi, ki jim je bilo prepovedano nošenje fesa. Ko je videl, da se njegova želja ne upošteva, je lani prepovedal čaršafe na plesih v Carigradu. Stvar je imela uspeh. Danes se na večer le redko vidi čaršaf. Emancipacija je imela tudi ta uspeh, da si danes žene lahko same služijo svoj kruh. Na tisoče turških deklet dela danes v bankah, trgovinah itd. Število vsak dan raste, in že so začele izpodrivati moške. Danes se že po celi Turčiji najdejo ženske odvetnice, zobozdravnice, pravnice, novinarke in učiteljice. Prosvetne oblasti izjavljajo, da se turške študentke boljše uče nego študentje. Turška dekleta obiskujejo Štambulsko vseučilišče v velikem številu, vlada jih pa pošilja v svrho izpopolnitve tudi da se bo §e]e v Deauvillu bitve novega sveta. Tako so med dru- j Sprehajal se je nekoč brezskrbno po kor odločilo, katera izmed konkurentinj ie gim že v nekaj letih stroji zamenjali !e- j zu, ko se je nenadoma spomnil, da ima naj]epša na svetu. Ona samo zato ni šU pa dekleta v Manili, ki so že od pamti- j v žepu denar in vrednostne papirje. Da y Gaiveston> ker so ŠIe tja sam0 one veka med petjem in smehom zvijale ci- j osigura denar, ga je vtaknil iz suknjiča lkonkurentinje, ki jih je že v Parizu Pregare. Sedaj se mesto veselega smeha in jv hlačni žep zadaj, mis ec, da je tamkaj magajai »Cernu jih še enkrat prema-krohotanja skozi tvornlška okna sliši sa- ; čisto na varnem. Toda prevaril se je. gati?<( se vpra5uje Boeske Simon z vsem mo Še ropotanje strojev, mesto dišečih Neki prepr san uzmovic mu je s Škarju- ponoSom evropske kraljice lepote ;n parfemov deklet in vonja cigar pa se ši- mi izre-al žen in odnesel listnico z do- imenUje »Qalvestonsko komedijo« samo ri dim. Stroji sicer izvrstno opravlja,o kumenti in denarjem vred. Razrezane rekianino stvar( ki s0 jo aranžiraii {i]m. svoje delo, vendar pa so oni, ki so me- hlače in denar bi inzenjer še prebolet, sk} iastnjki „a prav neprimeren način. hanizirali ta posel, na nekaj pozabili: na toda izRiiVa dokumentov bi mogla po-okus cigar. Prodaja s strojem izgotov- stati zanj kaiastrofa'na. Še preclno je šel Uenih cigar je namreč kmalu močno padla. Toda Amerikanec ne bi bil Amerika-nec, ako ne bi našel vzroke in tajnosti, zakaj so bile cigare, ki so jih zvijala dekleta, boljše od onih, ki jih delajo stroji. Vse so pregledali: listi so sicer enaKi, enaka količina in kakovost, kaj jim je torej manjkalo? Kmalu je nekdo odkril, da so z roko zvite cigare boljše zato ker ii odtod, jih zvile, pomočile s svojo slino, dočim so opravljali to stroji z lepljivo vodo. Tajnost je bila torej odkrita, a treba je bilo sedaj še korak dalje. Preiskali so kemično še slino manilskih deklet, da se ugotovi, zakai so pravzaprav njihove cigare sladke. In posrečilo se jim je tudi to. Bodoče Manila-cigare bodo imele torej zopet enak okus, kakor tedaj, ko r.o jih zvijala lepa manilska dekleta. prijavit stvar policiji, je krenil domov, da obleče nove hlače. Prišedši pred vrata, je osupnil. Vrata so bila samo priprta. V strahu je vstopil v stanovanje. Sredi sobe je obstal, odprl široko oči in ni mogel verjeti samemu sebi: v sobi j« bil popoln red, vse na svojem mestu, na Tako »Miss Europa«. Prepričani smo, da ji »Miss Univers« ne ostane dolžna odgovora. Sicer pa traia kraljevanje ta ko prve kakor druge samo eno leto. Družabni škandal u Košicah V soboto je bil v Košicah aretiran pisalni mizi pa je ležala njegova listnica, j zdravnik dr. Deneš pod sumnjo, da je Razveselil se je, da je dobil nazaj, ka» | ženskam odpravljal plodove. V tamošnjo 1 mu je bilo na korzu ukradeno. Seveda j bolnico je bila istega popoldneva prepe ljana ženska s težkim krvaverjem. Izpovedala je, da je dobila od dr. Deneša v is obdržal. Da se poštenemu tatu in vlo- svrho odprave plodu praške, po katerih milcu vsaj nekoliko oddolži, ker mu je je začelo krvavenje. Dr. Deneša so tako; imato jelo prijeten okus, ki izvira j mu je vlomi'ec vrnil samo listnico z doti. lrer so dekleta cigare, predno so 1 kumenti, denar in vrednostne papirje pa Čudaški tat Popolnoma razumljivo je, da mora Imeti tat dolge prste, da kaj ukrade. Ravno tako pa fc razumljivo, da mora vlomilec vlomiti vrata, ako hoče kaj vze- vrnil vsai glavne stvari, dogodka ni prijavil policiji. Zaklad na Žižkoui gori Pretekli teden je znani vlomilec Bilek vlomil pri nekem podpolkovniku in mu ukradel raznih dragocenosti za preko 300.000 Kč. Bilek je takoj po aretaciji priznal, da je svoj plen zakopal, vendir pa je dolgo vlekel oblasti za nos in jim navedel vedno drugo skrivališče. Končno je izjavil, da je ukradeni plen v plo- aretirali in začeli zasliševati. Priznal je kmalu 32 slučajev. Med zasliševanjem so izvršili v njegovem stanovanju hišno pre iskavo in izsledili seznam žen in deklet ki so v enakih zadevah iskale pri njem pomoči. Našel se je tudi seznam kavalirjev, ki so ženske k njemu pripeljali. Med dekleti so 16- in 17-letna, med ženami dame iz najboljših krogov košičke družbe. Na podlagi zapiskov se je zašli Sevanje dr. Deneša nadaljevalo in je doslej priznal nadaljnih 100 slučajev. • 200 slučajev še raziskujejo, ker še niso pojas njeni: dr. Deneš je bil namreč obenem čevinasti škatlji zakopan na Žižkovi gori. Policijski ufadniki so odšli takoj na j tudi špecijalist za venerične bolezni. Spert ŠE NEKAJ O TENIŠKEM TURNIRJU HAŠK: RAPID. O nedeljskem turnirju med Haškom In ^apidom smo naknadno prejeli poročilo, ci ga v celoti objavljamo. Schafer : Leyrer 7:5, 6:2. V prvem setu je domači igralec Leyrer nudil mnogo odpora. Storil je vse, toda ni mogel kljubovati Schaferju, ki je z večjo agresivnostjo, z večjo energijo in boljšo fizično condicijo utrudil protivnika in v drugem setu gladko zmagal 6:2. Friedrich: Hitzl 6:4, 6:3. Friedrich je državni prvak, Hitzi prvak Slovenije. V, prvem setu državnemu prvaku ni šlo izpod rok, dočim je Hitzl zastavil vse sposobnosti, da izsili čim ugodnejši rezultat in je celo vodil igro. Toda po prvih gemih se je Friedrich znašel in si z ve-ikim naporom zagotovil prvi set. Tudi drugi set je nudil prav zanimivo igro, dvoboj med rutiniranejšim Zagrebčanom m izredno ostro igro Mariborčana. Kukuljevič: dr. Blanke 6:3, 6:3. Tudt dr. Blanke ni mogel kljubovati posebnostim talentiranega protivnika, ki ima ve-iko prednost predvsem v ostrem rezanem servisu. Malančec:Holzinger 6:4, 6:2. Malančec je miren in siguren v vseh udarcih, dočim Holzinger, ki obeta prav mnogo, nima potrebne rutine niti precizne sigurnosti. Hi zl:Blaškovtf 6:1, 6:2. Rezultat docela odgovarja igri in poteku, kajti Hitz-lova je brez dvoma močnejša in agresivnejša. Dr. Krausova: Buzlna 2:6, 6:4, 6:4. Zmagala je vztrajnost, dočim v kvaliteti igre ni bilo razlike. SchSfer - Kukuljevlč : Hitzl - Leyrer 7:5, 6:4. Igra je bila ostra in mnogokrat zelo interesantna. Zagrebški par je igral ofenzivno, dočim je od domačinov le Hitzl protiofenzivno zadovoljil. Za Hitzla je Leyrer kljub večji rutini, fizično šibek partner, brez vztrajnosti. Holzinger bo prav kmalu Hitzlu v parih koristnejši in tudi zanesljivejši soigralec. Kakor je bil Kukuljevlč v zagrebškem paru boljši, tako je bil tudi Hitzl boljši v mariborskem. Friedrlch-Krnlč: dr. Blanke-Holzlnger 6:3, 6:4. Dr. Blainke, rutiniranejši tekmovalec, je vodil igro in je časten rezultat njegova zasluga. Holzingerju je uspelo marsikaj, kar dokazuje njegovo nadarjenost. Zagrebčana sta bila dobra solista ne pa vigran par, sicer bi morala doseči boljši rezultat. V celoti je turnir zelo dobro uspel in pridobil teniškemu športu mnogo prijateljev. Zlasti je bil koristen onim, ki znajo stvarno opazovati. Mihael Zevaeo Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Bonotk 95 Kdor ni videl umirati jelena, si niti misliti ne more, j kako ostudno in nizko je krvoločno veselje, ki ga nudi [človeku lov. V lovcu se bude podedovani nagoni pračloveka, ki j c zasledoval svoj plen, da ga pogoltne Se krvavega. 1 Najmiroljubnejši kramar, človek, o katerem bi mislili, da še muhi ni sposoben storiti žalega, postaja divji, skoraj podoben tigra na preži, kakor hitro mu daš puško v roko ter ga spustiš v pokrajino, bogato divja--čine. Izpuščen ob rani zori, beži nesrečni jelen pred človekom in pred psom. Ves blazen je od lajanja, od konjskega rezgetanja in od lovskih rogov. Njegove oči se polnijo z neizmerno žalostjo po življenju. On beži, misleč na samico in mladiče, misleč na sladkosti počitka v senci orjaških bukev. Strašna muka je to. Žival br-zonoga in molčeča, misli med najhujšim dirom ter skuša zbegati svoje preganjalce in jim skriti svojo pot. Zgodi se, da hoče mlajši tovariš zavzeti njegovo mesto in zvabiti pse za seboj: zaman je žrtev! Njega hočejo, in on mora podleči! Za toliko umnosti, ki jo je pokazal, za toliko Čudovitih zvijač, za toliko napravljenih ovinkov, narekovanih po presenetljivem bistrouraju preganjanega instinkta, bi ljudje podarili jelenu življenje — če bi srca ljudi, kadar love, ne bila zaprta usmiljenju. Tako pa skačejo in drve, zasopli od besnega veselja, da mora uboga žival podleči svoji upehanosti. In zares, po urah in urah bega, ko mu že zmanjka sape, in si je žedo krvi obrabil parklje, išče jelen v vodi poslednjega pribežišča — rešitve ali smrti. Vrže se v kak ribnjak; takrat pa se psi, vredni služabniki človeka, zapode nadenj. Jelen dvigne oči, polne solz, proti nebu in zarjove še enkrat, v trenotku, ko se mu kočnjaki psov zasedajo v grlo. Tako pogine. Lovci se spogleda-vajo, vsi veseli tega umora brez nevarnosti. Misleči gledalec pa si ponavlja vprašanje, kakšne duše morajo imeti ti ljudje. In kakšne duše morajo imeti šele ljudje, ke preganjajo človeka? Karkoli zlega je zakrivil ta človek — v tistem hipu. ko se spuste preganjalci za njim, postane simpatičen. Zaman se lovci zaklinjajo, da delajo človeški družbi dobroto: to je mogoče, a tisto uro, ko love. so ostudni ker ni drugega pohlepa v njih kakor phlep po lovljenju in po prijetju. Ah, to je kakor borba jelenova s tolpo psov! V trenotku, ko se je Roland napotil proti cedri, je začul za svojim hrbtom rahel šum. Obrnil se je in videl glavo, ki je molela čez zidov greben; trenotek nato se je prikazala druga, nato tretja in četrta, od mesta do mesta. Sence, ki jih je pravkar videl tam zunaj, so se bile zganile in so plezale na zid. Kroginkrog sebe je Roland videl, kako se vrh obzidja polni z gibajočimi se, a nemimi postavami; čui je mehko drčanje, kakor da navaljujejo na vrt stotine golazni. Naenkrat pa je vse umolknilo: beriči so se bili brez dvoma spustili v vrt. Rolandova misel v tej minuti je bila: »Kdo jim je mogel povedati... Kdo me je ovadil?« Nasmehnil se je in zamrmral; »Imperija!...« Dospel je do cedre. Njeno senčno listje, ki ga zima ne opuli, je tvorilo pod seboj gostejšo noč. Roland je obstal. Z naglim pogledovanjem je premotril vrt okrog sebe. Videl je sence, ki so se zdaj plazile naprej, tvore-če širok, neprodiren krog. Beriči so prežali in vohali naokrog, podobni psom, samo da bolj počasni. Se par minut, pa bodo pri njem. Roland je potegnil svoje bodalo ter se pripravil na smrt. Umreti!... Tu!... Pod cedro, kjer je užil toliko ljubezni! Neizrekljiva bridkost mu je stisnila srce, obenem s krutim obupom nad tem, da mora pustiti delo svojega maščevanja nedvršeno... Skoraj takoj nato pa, v tistem strašnem hipu, ko človek pravi svojemu življenju: »Zbogom;« — je ljubezen iznova preplavila njegovo dušo; goreče je pomislil na ljubljenko in zamrmral njeno ime. Takrat je udarila ura polnoč... In ko je iztrepetal v zraku poslednji udarec, je Roland z vzhičenim glasom umirajočega zamrmral: »Leonora! Leonora!...« »Tukaj sem, Roland!« je dejal glas, šibak kakor dih, ter neskončno žalosten in mil. Roland je ves prepadel obstal na mestu; lasje so se mu naježili, udje so se mu vzdrgetali v krčevitem trepetu, in čelo se mu je oblilo s curki mrzlega znoja. Mahoma se mu je zazdelo, da živi v čudesnih sanjah. Nič se ni bilo zgodilo! Niso ga bili prijeli. Ni bilo res, da je preživel v temnici šest mučeniških let. Bem-bo, Altieri, Foskari, strašna pot v pekel, še strašnejši beg v svobodo, nevihta, Most vzdihljajev — vse to je bilo laž morečega delirija! Leonora je tu, ljubljenka, nevesta njegove duše! In kakor včeraj, mu poreče zdajpazdaj: »Polnoč, je, dragi gospod... ločiva se do jutri!...« Kakor sinoči, ga prime za roko ter ga pospremi do vrtnih vrat!... V največji zmedenosti je trepetal, plavaje nad brezdanjimi prepadi, v katerih temni človeški um, ko je videl Leonoro oblečeno kakor nekdanje dni, v dekliških oblačilih, s tisto belo svilnato šerpo, ki ji jo je bil podaril, okrog vratu, še lepšo kakor takrat, lepo kakor sen ljubezni, vso vitko in harmonično... Samo smehljaja ni bilo več na njenih stisnjenih ustnicah... da, videl je Leonoro, in kakor včeraj, ga je prijela za roko ter ga potegnila s seboj. Ne da bi imel moči, izreči besedo — in kako prazna bi bila vsaka beseda v tem trenotku! — se je dal voditi, prestrašen z nekako sladkostno grozo, ob nezaslišanem čustvu, da je mehka in dišeča roka, ki se oklepa njegove, v resnici roka Leonore! Kam je hodila ? On ni videl... videl je samo njo, poleg sebe... njo. živo, njo, tako krasno!... Ne vedoč, kako, je stal naenkrat v Dandolovi hiši, pred tistimi vrati, ki jih ravno prej ni bil odprl, nego je zbežal izpred njih... Stal je pred sobo, v kateri je prebivala Leonora za svojih dekliških let... Noč je bila globoka. Toda on je gledal kakor v belem dnevu; bilo rnn je, kakor da sije od nje blesteča luč... Vstopil je... vrata so se zaprla za njim... Leonora je izginila... (Nadaljevanje sledi). Mal aftata, UtataHjov pove. 0*v#ln* la MtajtaM namen* oMtatam t mak* bw*4a 30 p, Ota 5— Mali 2anM*a,dopta**Mj* ta •etata tr**v*ke*» tal f«ta*mn»f« malta*: mkt b***da BO p, MjmanJS Mta Ota tOw Stanovanje obstoječe iz treh sob (ali dve veliki), kabineta, kuhinje in pritiklin išče pri-čenši z julijem ali avgustom tričlanska rodbina.. Cenjene ponudbe sodniku Ko!šek-u, Brežice ob Savi. 1376 Enonadstropna hiša v dobrem stanju z vrtom, sadonosnl-kom in dvema stavbenima parcelama, Pobrežje- Cankarjeva 7 se proda. Informacije delikatesa, Gosposka 5. 1450 Osemdnevni teča) za Smyma hitro vezenje se prične dne 20. junija v meščanski dekliški šoli Cankarjeva ulica II. nadstropje soba II. A. Vstop prost. (Dosedaj se je predvajalo na Glavnem trgu). 1457 Šivalni stroj »Central Bobbin« dobro ohranjen radi preselitve takoj na prodaj. Cena se izve pri vratarju tovarne Ivan Braun, Maribor, Jezdar-ska 8, kjer se ga tudi lahko ogleda. Jakopičev zbornik z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okroke! U Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Ufenca z najmanj 3 razredi srednje šole sprejme tvrdka Franc Mastek Glavni trg 16. 184» Spominjajte sel! 1110 MHCE za turiste in dečke iz usnja in imitacije izdeluje najcenejše F. PodBflrSek-Di nasl. Franc lila bandailst Slovanska ulica Itav. 1 ar la vsake količine, dnevno sveže rezan, najceneje pri Ferdo Greiner Maribor. Gosposka ul. 2 Oddam meblirano sobo za dobo dveh mesecev eni ali dvema osebama. Wildenrainerjeva ul. 17 pritličje. 1462 Učenko s tremi razredi meščanske šole sprejme trgovina z mešanim blagom. Wil-denreinerjeva ul. 17. 1483 Kavarna Park, vsako sredo, soboto in nedeljo kou-cert. 1456 Pridno in snažno dekle za vsa domača dela, ki zna kuhati, z dobrimi spričevali se spre me. Sax, Maribor, Grajski trg 8. 1458 O "lam tako] stanovanje, eno sobo in kuhinjo z vsemi pritiklinami proti posojilu Din 7000. Pobrežje, Cankarjeva 2. 1461 Prodam delikatesno trgovino, Gosposka ul. 5. Informacije v trgovini 1459 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Pra-njo Ambrožič, Grajska ui. 2. 2231 Električne inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno. 483 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renovlranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Trajne kodre velike trajnosti, izdeluje osebno strokovnjak v lasnih delih. Samo: Brivski salon Mally, Aleksandrova cesta 22. Vhod pri vežnih vratih. 1421 Darujte za spomenik KRALJU PETRU Naznanilo! P. n. občinstvu javljam, da sem kupil ter z dl-našnjim dnem prevzel dobroznano delikatesno trgovino v Gosposki ulici itev. 5 od gospoda D. Skerbeca ter bom vodil isto pod firmo Albert Vlcel, Maribor Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen obisk. PRINCESKO V ZVEZDANI«) ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI,, JUTRA" IN ..VECERNIKA" MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 m« Konzordl .Jul,.. » Ljubljani: p,.drt,.,uk 1. uradnik^ F r Br o,,i Y Miltoni. tlžTM.,lb.rSk. tiskarn, d. d-T^j^ik