KATOLIŠKI
LETO XLIII. - Štev. 48 (2173) - Četrtek, 19. decembra 1991 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 • REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 ■ 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZfONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177- Fax 533177- Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Božič 1991
Mir ljudem na zemlji
Pred skoraj dva tisoč leti se je dogodil največji dogodek v zgodovini človeštva. Bog se je usmilil ljudi in poslal svojega Sina, da bi bil človeštvu pot, resnica in življenje.
A tedanji svet tega ni spoznal. Bil je potopljen v svoje malenkostne skrbi in opravke. Malo prej je cesar Avgust oznanil svetu, da ves zemeljski krog uživa rimski mir, da se cesarjevi moči nihče več ne upira. V Palestini je vladal kot kralj zločinski Herod, ki je dal umoriti mater in ženo ter dva sinova. Z zvijačo in nasiljem je znal spraviti s poti vse svoje nasprotnike. Njegovi podložniki so trepetali pred njim v strahu za svoje življenje, saj zanj življenje drugih ni imelo nobene cene.
Zgodovina se ponavlja. Pomislimo samo na zadnje polstoletja: kaj vse se je dogajalo tudi v Evropi. Nič čuda, če je sv. očetu tako pri srcu človekovo življenje, da povsod in vsak dan zagovarja človekove osebne pravice, ki jih mnogi še vedno teptajo in na kako grozne človeške načine.
Pomislimo in prisluhnimo, kaj se godi danes tudi v naši bližini na Balkanu. Na sinodi evropskih škofov v Rimu, ki je bila zaključena sredi tega meseca, so škofje s Hrvaške poročali med drugim tudi to, da v dekaniji Klun v Slavoniji ni več niti ene katoliške cerkve, vse so porušene, dočim pravoslavne so vse nepoškodovane. Verniki z duhovniki so vsi pobegnili, kar jih ni bilo pobitih.
V ves ta svet, okrvavljen od pobitih, nesrečen zaradi tolikih razbitih družin in beguncev, prihaja Kristusova Cerkev s svojim mirovnim poslanstvom. Nikdar ne prihaja to tako do izraza kot o božičnem času. O Božiču so peli angeli nad betlehemskim hlevom »Mir ljudem na zemlji, vsem, ki so blage volje«. Napovedovali so svetu rojstvo Odrešenika, Kralja miru, tistega Kralja, ki je ob svojem vstajenju, ko je premagal smrt, pozdravil apostole: »Mir vam bodi!« in ki je v svoji velikoduhovniški molitvi apostolom obljubil: »Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam.« To razodeva čisto drugačnega duha, kakor ga napovedujejo radijska in televizijska poročila s Hrvaške in tudi od marsikod po svetu.
Človeški napuh in pohlepnost sta vsega tega kriva. Napuh, ki jim narekuje dejanja, da sebe povzdignejo, tudi če so vsi drugi ob njih poteptani in uničeni. Pohlepnost, ki hoče imeti vedno več zemlje in morja, vedno več materialnih dobrin zase, ne da bi se ozirali tudi na skupni blagor svojega naroda in svoje države. Za dobami, ko se dogaja, da se daje slava ljudem in ne Bogu, da človek obrne svoje oči k zemlji in se čisto posveti zemskim skrbem, versko pa popolnoma obuboža, za takimi dobami pridejo vedno silni pretresi, ki jih zgodovina za vselej vtisne človeštvu v spomin.
Naš narod je bil po posebni božji dobroti, predvsem tudi po neštetih prosilcih Boga za blagor domovine, obvarovan nadaljevanja vojne vihre, ki je skozi en teden divjala po naši zemlji. Zahvalimo se Bogu za to veliko milost, zlasti če pomislimo na grozote po zemlji hrvaški prav v teh zadnjih časih. In vedno v življenju radi pokažimo, da izpolnjujemo naročilo svete božične noči: S svojim vsakdanjim življenjem dajajmo Bogu slavo in prosimo še naprej, naj Bog nakloni pravi mir vsakemu izmed nas, našim družinam, vsemu našemu narodu in vsemu svetu.
C.K.
Vsako Sveto noč na teh otokih, raztegnjenih od severa na jug, snežne svečke tle od streh v pollokih nad templji, kjer počiva mrtvi bog. Morje igra ob bregu, bela fuga čakanja.
Vsako Sveto noč v teh naših mestih (in, oh, v vaseh, ki v mesta hrepene) zažare oči, kot v dneh povesti, ob daru, če je čisti dar zares; »božični dar!« reko mu, ne sluteč Darovalca.
Vsako Sveto noč se nas manjšina odpravi v Betlehem oltarskih sveč: tu od mrtvih vstane zgodovina: za nas daruje se sam Božji Sin, smehljaje s slame v jaslicah nas s srečo obdaja.
Vsako Sveto noč. Med milijoni ljudi, rastlin, živali, silnih zvezd.
On, Stvaritelj milijonov, skloni se k nam, ljudem, tako kot zna le On! Ko vračamo se, stare tlijo ceste od zlata.
Vladimir Kos
Voščila tržaškega škofa
Kristusovo rojstvo je ara, da so ljubezen in življenje, svoboda in resnica, pravica in mir bili dani človeštvu s trdnostjo in polnostjo, ki jih le Vsemogočni more zagotoviti...
Moja spontana, prisrčna radostna božična voščila so, naj vsi ljudje odprejo oči, vidijo znak in sprejmejo dar.
Lovrenc, škof
*
Vsem bralcem in naročnikom, vsem prijateljem in vsem ljudem dobre volje želimo, Blagoslovljene božične praznike ter mir v letu Gospodovem 1992.
Uredništvo in uprava Katoliškega glasa
Bogorodica. Bizantinska umetnost
Nekdo med vami je Mesija
Neki guru je premišljeval v svoji himalajski votlini. Ko je odprl oči, je stal pred njim nenapovedan obisk. Bil je opat znamenitega samostana.
»Koga iščeš?« vpraša guru. Opat pripoveduje žalostno zgodbo.« Njega dni je naš samostan bi! staven po vsem zahodnem svetu. V celicah je bilo polno novincev, v cerkvi je odmevalo petje patrov. Potem so nastopili hudi časi. Prejšnjih množic, ki so prihajale po duhovno hrano, ni bilo več. Dotok novincev je usahnil, v cerkvi je zavladala tišina. Samo peščica patrov je z žalostjo v srcu opravljala samostanske dolžnosti.«
»Vprašam te, guru, se je po krivdi naših grehov izpraznil samostan?«
»Da, odvrne guru, to je bil greh nevednosti!«
»Kakšne vrste greh bi to bil?«
»Med vami je Mesija pod varljivimi oblačili in vi ga ne prepoznate.« Ko je guru to izrekel, se je zopet potopil v premišljevanje.
Opat je pozdravil guru-ja in se napotil proti domu. Srce mu je utripalo ob misli, da je med njimi Mesija, ki se je vrni! na zemljo, a ga niso prepoznali.
Kdo naj bi to bil? Brat kuhar? Brat cerkovnik - zakristan? Brat zak-ladničar? Brat predstojnik? Ne, on ne more biti, ima preveč napak. Toda guru trdi, da se skriva pod varljivo zunanjostjo. Kaj, če bi tiste napake pomenile njegova varljiva oblačila? Če dobro premislim, smo domala vsi polni napak. In vendar, nakdo od teh je Mesija.
Ob povratku v samostan je sklical patre in jim obrazložil svoje odkritje. Drug za drugim so se patri neverno spogledovali. Da bi bil Mesija tu, med nami? Neverjetno! Možno pa je, da hoče ostati popolnoma »inko-gnito«. Hm, morda, pa res... Kaj pa, če je on... ali oni drugi, ali tisti tam doli?
Nekaj je bilo jasno: če se med njimi skriva Mesija pod varljivimi oblačili, ga ne bo težko prepoznati.
Od tedaj so z vsakim patrom ravnali spoštljivo in z upoštevanjem. Nič se ne ve, so mislili sami pri sebi, morda je prav on.
Svetonočna reportaža
(Daljni Vzhod. Ob skoraj isti uri.)
Marija Bogorodica. Mozaik v baziliki v Poreču iz VI. stoletja
Božično voščilo slovenskih škofov
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želimo slovenski škofje duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem, članom ŽPS in ključarjem, sodelavcem v Karitas in raznih cerkvenih skupinah in gibanjih in vsem vernim članom katoliške Cerkve in drugih Cerkva ter vsem ljudem dobre volje in vsem našim rojakom v zamejstvu in drugod po svetu.
Po dogodkih v letu 1991 bo imelo letošnje praznovanje Kristusovega rojstva in vstop v novo leto poseben pomen v zgodovini slovenskega naroda. V tem letu smo doživeli izredno božje varstvo in pomoč, za kar moramo biti posebej hvaležni.
Vsem želimo močne vere, trdnega zaupanja in nesebične ljubezni na skupni življenjski poti slovenskega naroda.	Alojzij	Šuštar
Ljubljana, 17. novembra 1991
★
Voščila goriškega nadškofa
Bratje, veselite se v Gospodu. Vaša blagost bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu! (Fil. 4, 4).
Veselje, prijaznost in molitev naj razveseljujejo Božič v družinah, v skupnostih, da bomo graditelji miru, ki prihaja iz Betlehema.
Naj nas spremljajo v novem letu, ko bomo sprejeli v naši škofiji zastopnika Kralja miru sv. očeta Janeza Pavla II.
Molimo za vse narode naše Evrope, za nove narode nam blizu v Sloveniji, v Hrvaški in Srbiji, da bi znali premagati medsebojna nasprotstva in
in najti nujno medsebojno sodelovanje.
Molimo za begunce, da bi našli odprta srca za sprejem in za njih skorajšnji povratek na domove...
P. A. V. Bommarco
V PROTITOKU Q
Peterle - Rupel
Polemika med slovenskim premie-rom Peterletom in zunanjim ministrom Ruplom je znova dokazala, da bi bila Demosova koalicija trdnejša, ko bi si nekateri posamezniki ne dovoljevali svojevrstnih »podvigov«. Ruplovi očitki in svarila pred »desno revolucijo«, »klerikalizmom«, »fa-šizom« ipd. zvenijo kot neodgovorno besedičenje, ki lahko postane nevarno, saj se je Avstrija, to je ena od držav, ki so vedno zagovarjale priznanje Slovenije, že začela spraševati, kaj se v slednji pravzaprav dogaja. Morda se minister Rupel ne zaveda, kdo je v Evropi zaveznik Slovenije in kdo ne: to so države, ki imajo na vladi ali v vladni koaliciji krščansko-demokratske stranke. Najbolj nasprotne mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške pa so ali so bile tiste države, katerim vladajo leve oz. levosredinske vlade pod vplivom socialistov. Kaj Rupel misli (kot sicer tudi De Michelis), da bi bila Slovenija prej priznana, če bi ji vladala sredinska »napredna« vlada? Poleg tega je premier Peterle, krščanski demokrat, v evropskih krogih zelo cenjen, in to ne samo zaradi dobrega političnega čuta, ampak tudi zaradi premočrtnosti in osebne integritete, katere pa ne moremo pripisati raznim bivšim ali »prenovljenim« komunistom.
Pravzaprav je že stara slovenska navada, da se je treba ograjevati od »desničarstva«, »klerikalizma«, »klerofašizma«, »konservativizma« itd. in označiti kot slabo in negativno vse tisto, kar ni v skladu z našimi
miselnimi koncepti. Pomislimo samo na naše zamejstvo: že v času Zavezniške vojaške uprave niso naši »narodni voditelji« hoteli sodelovati z zahodnimi zavezniki (»imperialisti« in »kapitalisti«). Vendar so nam npr. slovenske šole in slovenski radio dali slednji in ne Titova Jugoslavija, kaj šele Stalinova Sovjetska zveza! Potem smo se iz te protiimperialistič-ne gorečnosti množično vključevali v italijanske opozicijske levičarske stranke, ki so nas na koncu nagradile s tem, da so prav letos v tržaškem občinkem svetu izglasovale nov občinski statut, ki Slovencev sploh ne omenja. Tisti redki pa, ki so se zavedali take psevdonačelne politike in ki so hoteli rešiti, kar se je rešiti dalo - in to marsikdaj z pozitivnimi rezultati za zamejske Slovence -, so bili označeni kot »kolaboracionisti«.
Če se povrnemo v slovensko politično areno, vidimo, da hoče minister Rupel ustvariti sredinsko koalicijo, ki naj bi odklanjala vse ekstreme. Pri tem je pripravljen se povezati tudi s Školjčevimi liberalnimi demokrati, katerih jedro tvori bivša režimska komunistična mladinska organizacija. Kakšna sredina pa je to? Bojimo se, da je take ideje minister Rupel prevzel s strani nekaterih zamejskih teoretikov »enotnosti«, katero naj bi predstvaljali neki generični »skupni interesi«, ki bi prevladali nad vsem. Treba pa je videti, ali so ti skupni interesi res skupni ali pa se za njimi skrivajo osebni cilji posameznikov ali skupin.
ni
Priznanje 15. januarja 1992
Po stopnjujočih opozorilih Nemčiji s strani De Cuellarja in ameriške administracije je na deveturni bruseljski seji zunanjih ministrov dvanajsterice popustila tudi najbolj zavzeta zagovornica takojšnjega priznanja Slovenije in Hrvaške. Skoraj v slogu znamenitih jugoslovanskih nočnih sej je dvanajsterica v torek ob dveh zjutraj sklenila, da se priznanje jugoslovanskih republik preloži na 15. januarja, ko naj bi, tako ministri, haaška konferenca že pokazala rezultate in ko naj bi že tudi prišle modre čelade. Dokument od zainteresiranih jugoslovanskih republik zahteva, da do 23. decembra povedo, ali želijo priznanje in ali pristajajo na načela haaške konvencije o spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin in o trdnosti meja. Nemški zunanji minister Genscher je po sestanku dejal, da je zadovoljen in je povedal, da bo bonnska vlada 19. januarja sprejela sklep o priznanju Slovenije in Hrvaške, ki pa bo stopil v veljavo šele sredi januarja.
Iz agencijskih sporočil pa zaenkrat še ni jasno, ali je Genscher zares uspel iztržiti kompromis, takšen namreč, ki sicer samo odlaga priznanje, do katerega pa bi tistega mejnega dne sredi januarja prišlo s strani vseh (ali vsaj večine) članic ES. Spomnimo se, da je ES priznanje (resda v ne tako izrecni obliki) obljubljala že za konec moratorija, 7. oktobra. Glavni argument nasprotnikov takojšnjega priznanja, da bi namreč le -to še zaostrilo boje na Hrvaškem, bi se lahko izkazalo za upravičenega, toda sedaj se utegnejo boji zaostriti prav zaradi neodločnosti dvanajsterice, ki pomeni potuho Srbiji.
Srbija vodi izjemno spretno poli-
DUHOVNA MISEL ZA 4. ADVENTNO NEDELJO
— Nebeški Oče,
po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina.
Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja...
Skrivnost učlovečenja je najtesneje povezana s skrivnostjo odrešenja in človekove rešitve. Trpljenje, ki ga je moral sprejeti božji Sin in njegova smrt na križu dopolnjujeta iz zaključujeta božji načrt ljubezni, da bi ljudje postali prijatelji med seboj in Očetom — da bi bili vsi deležni slave vstajenja.
Ko razmišljamo ali govorimo o Jezusovem trpljenju in smrti na križu, mislimo na vse, kar je moral božji Sin pretrpeti zadnje trenutke svojega zemeljskega življenja. To je sicer res, vendar moramo vedeti, da je bilo pravzaprav vse Odrešenikovo življenje povezano s trpljenjem.
V duhovno izredno globoki knjigi Hoji za Kristusom lahko preberemo krepko misel, da je bilo vse Jezusovo življenje križ in mučeništvo:
— v Betlehemu zanj ni bilo prostora v prenočišču
— zato se je moral zateči v hlev
— tako se božji Sin, ki je prišel iz nebes, rodi v votlini
— ogrnili so ga z revnimi oblačili in položili v jasli
— hladna zimska noč ni bila prav nič prijetna
— kmalu je moral ubežati Herodovi jezi in hudobiji
— precej časa je preživel kot begunec v Egiptu
— po vrnitvi se je moral izogibati krutemu Arhelaju
— iz Betlehema se je umaknil v Nazaret...
Božič je pred vrati. Resna advetna priprava je pozorna na duhovne vrednote: na molitev, zbranost, tišino, resnobo... Naš pogled mora biti uprt v Marijo, ki se pripravlja, da svetu rodi Jezusa.
MILAN NEMAC
tiko, ki seveda zbuja zgražanje v medijih po celi Evropi, politiki pa njen ples sprejemajo. Jugoslovansko predsedstvo je bilo namreč tisto, ki je zahtevalo prihod modrih čelad in je gotovo že takrat vedelo, da si je s tem pridobilo vsaj mesec časa, preden bodo tozadevno resolucijo v palači na East Riverju sprejeli, in še nadaljnji mesec, da bo »mir« na bojiščih dovoljšen za prihod mirovnih čet. Najnovejša resolucija Varnostnega sveta namreč ta teden napo-tuje 18 (osemnajst) vojaških in policijskih strokovnjakov, da si v Jugoslaviji oz. na Hrvaškem ogledajo teren. Mirovne čete naj bi oblikovale tri območja pod svojim varstvom: Vzhodno in Zahodno Slavonijo ter Krajino. Armada bi se morala umakniti s celotne Hrvaške, na omenjenih območjih pa bi bile le enote ZN in lokalna policija, katere nacionalna sestava naj bi ustrezala nacionalni sestavi lokalnega prebivalstva pred začetkom vojne. Begunci bi se morali vrniti, mandat mirovnih sil pa naj bi trajal 6 mesecev, nakar bi ga bilo mogoče podaljšati.
Kakorkoli že, mir na hrvaških bojiščih, kjer sedaj iniciativo prevzema hrvaška vojska, saj ima Armada težave z rezervisti, je še zelo daleč. Armada se lahko namreč vedno izgovarja, da napadajo enote, ki niso pod njenim nadzorom (četniki), ali njene enote, ki da so ravnale samovoljno (kakor v primeru Dubrovnika). Takšno opravičilo je za nekatere očitno dovolj, medtem ko je v dneh pred skorajšnjim priznanjem Slovenije in Hrvaške celo ameriški tisk objavljal članke o »četrtem rajhu« in »fašistični« Hrvaški.
Leon Marc
Pomoč Hrvaški
Društvo sovodenjskih krvodajalcev, v sodelovanju z Rdečim križem iz Ajdovščine se je odločilo za večjo akcijo v pomoč hrvaškim beguncem. Dobrodošla so predvsem zimska oblačila, posteljnina, zimska obutev in plenice. Seveda, tudi denarni prispevek. Akcija poteka po vsej sovodenjski občini in sicer:
Sovodnje: Kulturni dom (kletni prostori); ponedeljek, 16. dec.; sredo 18. dec.; petek 20. dec.; sobota 21. dec., vse te dni od 17. do 19. ure.
Rupa: od ponedeljka 16. dec., do sobote 21. dec., na domu Ivica Kovica v popoldanskih in večernih urah.
Gabrje: na sedežu društva krvodajalcev: torek 17. dec. in četrtek 19. dec. od 17. do 19. ure.
Vrh: Športno kulturni center »Danica«: sreda, 18. dec. in petek 20. dec. od 17. do 19. ure.
Listnica uredništva in uprave
Prihodnja številka izide v četrtek, 2. januarja 1992.
Naročnina za Italijo je 50.000 lir; za inozemstvo 70.000 lir; letalska pošta 95.000 lir.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Tone Partljič
Moj ded, socialistični mrtvak
Režija Mario Uršič
V petek, 20. t.m., ob 20.30 Abonma Red A - Premiera.
V soboto, 21. t.m., ob 20.30 Abonma Red B.
V nedeljo, 22. t.m., ob 16.00 Abonma Red C.
V petek, 27. t.m., ob 20.00 Abonma Red K.
V soboto, 28. t.m., ob 20.30 Abonma Red F.
V nedeljo, 29. t.m., ob 16.00 Abonma Red G.
STAC
Lastnik: dr. MATJAŽ SCHART
Proizvodnja vodnih črpalk za dom, poljedelstvo in industrijo Zračnih kompresorjev za hobby, delavnice in industrijo
34133 TRST	Ul.	Fabio Severo 20 - P.P. 989
Tel. (040) 361811 - 364486 - Fax (040) 362763 - Telex 460636 STAC I
n«
TRATTORIA - GOSTILNA
VOGRIČ
Vošči vsem gostom vesele božične praznike in srečno Novo leto Zaprto v torek in sredo
Števerjan Tel. 884095
URARNAIN ZLATARNA
LO SCRIGNO
V središču Gorice nasproti Katoliške knjigarne Vam nudi vse po najugodnejših cenah in Vam želi vesel Božič in srečno Novo leto 1992
Sporni člen osnutku slovenske ustave
Slovenski parlament bi moral dne 23. decembra sprejeti novo ustavo. Vse je že nared, le en člen je še vedno skala na poti do nove ustave. Gre za 55. člen, ki se glasi: »Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.«. Tu je sporno jabolko, kajti »svobodno odločanje o rojstvu« pomeni z drugimi besedami svobodo splava.
Mnogi poslanci ne morejo pristati, da bi bila ta »pravica« zapisana v ustavi, to je v najbolj slovesnem aktu države. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je povedala svoje odklonilno mnenje: »S tako odločbo bi se Slovenija vsekakor osramotila... Ustava, ki bi to sprejela, bi avtomatično sankcionirala ideologijo (namreč da ni nobenega skupnega in obveznega temelja trajne etike)... Zahtevamo, da bo ustava sprejemljiva za vse. »Omenjeni član pa ni in ne more biti sprejemljiv za vse državljane Slovenske repubikle. Naj torej v ustavo ne pride. Zaradi takega zadržanja in upiranja v parlamentu so se razjarile slovenske feministke ter v sredo 11. dec. priredile protestno manifestacijo pred parlamentom; zbralo se jih je kakih 500, ki so kričale in vreščale prav po žensko. Nosile so transparente z ne prav dostojnimi gesli. Posebno so bile hude na predsednika vlade Peterleta in s tem na krščanske demokrate, ki v parlamentu še najbolj nasprotujejo temu členu ustave.
Predsednik zbornice Bučar pa je zatrdil, da glasovanja o ustavi ne bo, če se prej ne ustvari soglasje o vseh členih. Zato je možno, da za praznike bo Republika Slovenija brez ustave in brez mednarodnega priznanja. Torej bomo videli.
Begunci, begunci
Bolj se širijo boji na Hrvaškem, bolj raste število beguncev Računajo, da jih je do 650.000. Med njimi so Hrvati, a tudi Srbi, saj vsi bežijo iz bombardiranih vasi in mest. Vojna je pa kakor toča, klesti po njivah pravičnih in krivičnih.
Spominski večer Narteja Velikonje Spominsko leto sv. Janeza od Križa škofijska gimnazija
Ob odjugi v Sloveniji so vzniknili različni dogodki, ki so desetletja bili pokopani; pa tudi nekatere osebnosti, ki je bil o njih zaukazan molk. Med temi pisatelji oz. pesniki Joža Lavrenčič, Ivan Pregelj, Balantič, Narte Velikonja. Pa tudi Filip Terčelj je med njimi, ki bomo njegovo stoletnico rojstva obhajali prihodnje leto.
Narte Velikonja je bil izkopan iz pozabe posebno letošnje leto, ko so se ga spomnili že ob proslavah na Otlici, v Ajdovščini in pretekli teden v Gorici, na njemu posvečenemu večeru v Katoliškem domu v Gorici v četrtek, 4. decembra. Večer je bil pester: uvodne misli je povedala prof. L. Bratuž, recitatorji Odra 90 so prebrali nekaj odlomkov ob spremljavi na klavir, prof. Glušičeva je orisala Velikonjevo osebnost in pisateljsko ustvarjanje. Večera so se udeležili Velikonjevi sorodniki, tri hčere ter sin Tine, poleg številnih udeležencev in gostov tudi z onstran državne meje.
Prof. Bratuževa je večer uvedla takole:
Zveza slovenske katoliške prosvete in Goriška Mohorjeva družba sta priredili ta večer v spomin na Narteja Velikonjo, primorskega rojaka in slovenskega pisatelja, čigar novele so pravkar izšle v izboru Ljudje in zanke. Pobuda prirediteljev ni navidez nič nenavadnega, saj gre za počastitev pisateljeve stoletnice ob izidu njegovih spisov. Na podoben način smo se predlanskim spomnili stoletnice Franceta Bevka in predstavili njegove Legende. Toda pri današnji proslavi gre za nekaj več kot zgolj za počastitev stoletnice Velikonjevega rojstva in za predstavitev njegove knjige. Gre za nekaj globljega in pomenljivejšega, kar zadeva tragično in pretresljivo usodo Velikonje kot človeka in pisatelja. Zaradi idejnega nasprotovanja komunistično usmerjeni Osvobodilni fronti med drugo svetovno vojno je bil maja 1945 obsojen na smrt in junija neznano kje ustreljen. V domovini so ga izbrisali iz vsakršnega spomina, človeškega in literarnega, za celih 45 let. Šele v lanskem letu so se ob spremenjenih razmerah tu in tam pojavili članki o njegovem življenju in delu, z jasno obsodbo krivičnega umora in molka. Na Oddelku za slovanske jezike in
Božo Milanovič ob 60-letnici mašništva leta 1984
BOŽO MILANOVIČ
Na mirovno pogodbo v Pariz sta poleg Boža Milanoviea odšla še žu-
književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani je nastalo tehtno in izčrpno diplomsko delo o njem. Junija letos so mu na rojstni hiši na Predmeji (v nekdanjem Dolu) med občuteno slovesnostjo odkrili spominsko ploščo. Novembra je v Ajdovščini potekal simpozij o Velikonjevem življenju, osebnosti in delu, prva tovrstna prireditev na Slovenskem.
V vseh povojnih desetletjih pa je, za razliko od domovine, na Velikonjo ostal živ spomin onkraj oceana, zlasti v Argentini, kjer sta po zaslugi njegovega prijatelja Tineta Debeljaka in sina Jožeta Velikonje v 50. in 60. letih izšla dva izbora njegove proze. V daljnem svetu so se ga večkrat spomnili tudi s članki in spominskimi večeri.
Pri nas v zamejstvu smo poznali obe argentinski izdaji, vedeli smo, kako rojaki v Argentini gojijo pisateljev spomin, a smo — povsem nerazumljivo — zamudili vse priložnosti. Pri nas ni bilo prepovedi, lahko bi bili ob tej ali oni obletnici počastili pozabljenega pisatelja, a smo ga, žal, kljub vsej svobodi spregledali. Zato skušamo v letošnjem letu, ob stoletnici Velikonjevega rojstva, ko je Goriška Mohorjeva družba vključila v svojo redno zbirko njegovo prozo in zdaj skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete priredila ta spominski večer, na dostojen način poravnati večde-setletni dolg.
Velikonjeve pripovedi bodo z Mo-horjevkami prišle v naše domove. V njih bomo našli naš bližnji svet in njegove ljudi, Trnovsko planoto in Vipavsko dolino. Morda jih bodo tudi dijaki po naših šolah radi vzeli v roke, ko jim bo pisateljeva podoba bližja. Mladi igralci nam bodo nocoj ob glasbeni spremljavi podali kratek izbor iz Velikonjevih mladostnih spominov, zbranih v knjižici Naš pes, in iz besedila Moj nekrolog, zadnjega v novejši izdaji. To so drobne slike iz otroških let, ko je Narte s težkim srcem odhajal v gori-ške šole, in duhovit opis njegovih srečanj s smrtjo. Zatem ga ugledna literarna zgodovinarka, profesorica Flelga Glušič z ljubljanske univerze, ki je uredila Mohorjev izbor Ljudje in zanke ter zanj napisala spremno besedo, prikazala portret Narteja Velikonje.
pnik Banko ter msgr. Leopold Jurca. Po treh mesecih življenja v Parizu so se vrnili domov v Trst oz. v Istro.
Božo Milanovič je Istran, po rodu Hrvat. Rodil seje leta 1890, umrl pa 29. dec. 1980 v Pazinu; učakal je torej 90 let. V svojem dolgem življenju je bil duhovnik, hrvaški narodni in kulturni delavec, izdajatelj in politik. Zelo je bil povezan s tržaškimi Slovenci, saj je leta 1922 prišel v Trst za kaplana slovenskih vernikov pri Sv. Ivanu in tu ostal do leta 1937; tega leta je odšel za kaplana k Novemu sv. Antonu in ostal na tem mestu do 1946, ko seje preselil v Pazin. Prevzel je vodstvo semenišča in službo profesorja filozofije. V svojih »Spominih« piše: Po povratku iz Trsta v Pazin sem se posvetil delu v semenišču in za semenišče. Dvajset let sem bil ravnatelj in profesor se-meniške gimnazije. Leta 1968 sem se iz posebnih razlogov službi odpovedal. Semenišče je obiskovalo okrog 1300 dijakov, od katerih je bilo do leta 1975 posvečenih za duhovnike 157. To semenišče so obiskovali tu-
Brez zunanjega blišča, v miru, spokojni duhovnosti in z molitvijo so slovenske karmeličanke v svojem domu v Sori pri Medvodah (kakih 15 km od Ljubljane) v soboto, 14. decembra, ob treh popoldne s slovesno sv. mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, počastile 400.obletnico smrti sv. Janeza od Križa. To je bilo sklepno dejanje praznovanja spominskega leta tega velikega karmeličana, svetnika, cerkvenega učitelja, mistika, pesnika in pisatelja duhovnih spisov. Na njegov smrtni dan pred 400 leti (14. dec. 1591 - kot Juan de Yepes se je rodil 1542 v Španiji, ob izjemnih zaslugah za Cerkev, ga literarni zgodovinarji uvrščajo med klasike španske književnosti) so se sestre karmeličanke pripravile z devetdnev-nico. Pred sklepno slovesnostjo so pripravili izdajo zadnjega dela sv. Janeza od Križa v slovenščini Živi plamen ljubezni. Že doslej so sestre iz Sore pripravile poseben pisemski komplet z mislimi sv. Janeza od Križa, založba Družine pa je izdala njegove Duhovne pesmi. Vsa ta dejanja tvorijo zunanji okvir počastitve 400.obletnice smrti sv. Janeza od Križa, ki je skupaj s sv. Terezijo Avilsko najbolj zaslužen za prenovo karmeličanskega reda. Predvsem za žensko vejo tega reda je značilna izrazita kontemplativna usmeritev in stroga klavzura.
NIČ JIM NI BILO PRIZANESENO
Karmeličanke so prišle v Slovenijo davnega leta 1889, in sicer z Dunaja in iz Gradca. Naselile so se v samostanu na Selu v ljubljanski občini Moste-Polje. Samostanu je bila pozneje prizidana še cerkev sv. Jožefa. Pretresi zadnjih desetletij niso prizanesli niti karmeličankam: samostan in cerkev sta bila 1951 porušena, zato so sestre svoje redovno življenje nadaljevale v avstrijskih samostanih.
Ko so se smele vrniti, so se naselile v Mengšu v skromnih in neprimernih gospodarskih prostorih domače župnije. Zadnja leta živijo v lepo urejenem karmelu v Sori pri Medvodah. Samostan je posvečen sv. Jožefu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Svojo trajno povezanost z Bogom sestre uresničujejo pred tabernakljem notranje kapele (v koru),
di slovenski dijaki, dokler niso odprli semenišča v Vipavi.
Bil je v dobrih odnosih s tedanjo oblastjo in to uporabil za dobro Cerkve in duhovnikov. Brez njega bi težko delovalo semenišče v Pazinu. Oblast je pač upoštevala njegovo prizadevanje na pariški mirovni konferenci, da je Istra prišla pod Jugoslavijo. V priznanje je leta 1973 dobil odlikovanje »Za zasluge za narod s srebrno zvezdo«. Obhajal je biserno mašo (60 let mašništva) 7. julija 1974, na dan, ko je bil pred 60 leti posvečen v Trstu. Jubilejna maša je bila v Pazinu. Piše: »Koncele-brirala sta z mano škof Nežič in nadšof Pavlišič, ki je tudi lepo pridigal, in pa kakih 60 duhovnikov. « Kosilo so imeli v pazinskem semenišču za kakih sto povabljenih.
Svoje »Uspomene« zaključuje: »Končal sem jih ob koncu leta 1975. Mislim, da je po naravnem zakonu prišel čas, da končam svoje javno delovanje. Zahvaljujem se Bogu in vsem, ki so mi v življenju kakor koli pomagali.«
(Konec)
kamor se zbirajo k liturgični in osebni molitvi.
MOLITEV ZA SLOVENSKI NAROD
»V svoji stoletni zgodovini je slovenski Karmel živel s svojim narodom in kot Mojzes prosil zanj. Ob molitvi, tej osnovni nalogi karmeličanskega reda, so bile naše sestre ves čas ustvarjalne tudi na kulturnem področju. Že na Selu je s. Dolorosa Franko pisala knjige ter prevajala iz nemščine, francoščine in latinščine. Skupnosti, v kateri so prevladovale nemško govoreče sestre, je s svojim pomembnim kulturnim delom vtisnila neizbrisen slovenski pečat. Druge sestre pa so z veliko skrbjo in ljubeznijo izdelovale mašna oblačila in sveto posodje. Med našimi ljudmi so znane in priljubljene tudi zaradi izdelovanja okrasnih sveč z domiselnimi duhovnimi motivi, ki je s peko hostij naša glavna dejavnost. Ne nazadnje je sožitje z naravo in poseben stik z njo v klavzurnem vrtu tudi naš prispevek k varstvu in ohranitvi zdravega in čistega okolja.« (s. Bogdana Jeglič, priorica samostana sester karmeličank v Sori).
Ivan Virnik
V četrtek, 5. decembra, seje v župnijski dvorani v Doberdobu zbrala skoro vsa vas, največ pa je bilo otrok v nestrpnem pričakovanju sv. Miklavža. Marta Ferletič, Suzi Ferfoglia, Mara Gergolet in Katja Ferletič so že mesec prej zbrale skupino otrok, ki so se pridno in marljivo učili igrice, dočim so šivilje šivale kostume, spretni scenografi pa pripravljali oder, urejali luči in iskali primerno glasbo ter razobešali plakate.
In že je bil cirkus tu! Zabavali so nas klovni, razveseljevale plesalke, potem so prišli še konji, medvedki, slončki, otroci... in končno sv. Miklavž s številnimi darili.
Letos se je stari mož spomnil predvsem na hrvaške otroke, ki nedolžni trpijo nesmiselno vojno. Zanje so otroci iz Doberdoba zbrali cel kup igrač in oblek. Prosili so sv. Miklavža, naj tudi nje obilno obdari.
Vsi vaški otroci so zatem dobili paket; sv. Miklavž je koga pohvalil ali okregal.
Počasi se je dvorana spraznila, v cirkusu so upihnili še zadnjo luč in končno smo tudi mi odrasli šli domov. Veseli smo bili, ker je miklav-ževanje uspelo, naša srca pa so še posebno ta večer občutila veliko praznino, ki jo je v njih pustila Franka Ferletič.
Igrico »Miklavževanje v cirkusu« je pred leti sama spisala in režirala, tako kot številne druge, ki so se leto za letom odvijale na našem odru. Pustila nam je velik zaklad, katerega moramo skrbno hraniti.
K.K.
Letos ustanovljena notranja gimnazija Vipava, s pravico javnosti, ima svoje korenine v Srednji verski šoli, ki je bila odprta leta 1957 na prizadevanje škofijskega administratorja dr. Mihaela Toroša. On je od oblasti dosegel, da so lahko odprli notranjo šolo za vzgojo duhovniškega naraščaja. Do letos je iz te šole izšlo nad 200 sedanjih duhovnikov koprske in ljubljanske škofije, ker so to šolo obiskovali tudi dijaki iz ljubljanske škofije. V njej so učili skoro izključno duhovniki.
Letos je šola dobila javno priznanje in je obenem s salezijansko gimnazijo v Želimljem edina gimnazija na Slovenskem, v kateri so odkazane latinščini po tri tedenske ure vsa štiri leta ter po ena ura verouka. Nova gimnazija je letos začela s prvim razredom; vpisanih je 22 dijakov (13 fantov (od tega 11 semeniščnikov) in
9 deklet). Ostali razredi do četrtega so ostali kot doslej: 2. letnik 6 fantov semeniščnikov; 3. letnik 7 fantov semeniščnikov, 4. letnik en fant se-meniščnik. V 1. razredu uči 18 profesorjev: 7 duhovnikov, 1 redovnica,
10 laikov (5 moških in 5 žensk). Dijaki semeniščniki živijo v zavodu, drugi odhajajo domov vsak dan.
Vikj show v Bazovici
Tržaška skupina, ki se ukvarja s čarodejnimi prireditvami, je v nedeljo 8. decembra razveselila vse, ki so se udeležili lepe zabavne prireditve v bazovski kinodvorani. Lahko smo ponosni, da je pri nas nastopila skupina, ki je že z velikim uspehom nastopila v Švici, Bologni, Ljubljani in na Tržaškem. Pri nas so nastopili že tretjič in vedno zelo razveselili občinstvo. Škoda le, da je bila udeležba zelo skromna, zlasti domačinov. Tako imenitna igra zasluži nabito polno dvorano. Spretnost, gibčnost, razgibanost nastopajočih ob lepi živahni glasbi, so skoraj dve uri držali občinstvo v svojih rokah in ga silili k neprestanemu ploskanju. Skupini smo zelo hvaležni, ker ne išče obilnih zaslužkov, temveč hoče razveseliti gledalce in sebi nuditi veliko zadoščenje. Za nastop žrtvujejo ogromnega časa za vaje, in tudi za pripravo odra, na katerem nastopajo.
Ljubljanski radio je te dni prinašal razgovor s kulturnimi dekleti iz Šempolaja, ki se trudijo, da bi čim-več nudile vaščanom. Boleča je bila ugotovitev, da se ljudje vedno bolj zapirajo vase, ne iščejo skupnosti in tako zanemarjajo kulturno delovanje. In je res tako po vseh naših vaseh, kjer ni več pevskega zbora, ni več odrskih iger, ki bi jih domači priredili. Preveč iščejo samo prva mesta v različnem športu, da polnijo svoje hiše z raznimi nagradami.
M.Ž.
Istra v luči pariške pogodbe
Doberdob - »Miklavževanje v cirkusu«
Protivojna kozerija
Ko bi življenje bilo le čas spominov in spomenikov
Koncertna sezona v Katoliškem domu
Vsaka vest, ki morijo sedanjih vojnih dogodkov na Hrvaškem vsaj nekoliko prežene, je dobrodošla! Za to je poskrbel tudi s Slovenci in Hrvati živo povezani dunajski slikar, publicist in zgodovinar Alexander Sixtus plemeniti Reden. Njegova družina je delno nemškega, delno pa tudi slovensko-hrvaškega izvora. Slikarjev stari stric Robert grof Barbo je po letu 1945 kot obubožan emigrant, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem izgubil vso posest, životaril v Trstu. Tam se je družil tudi s Slovenci, saj je leta 1951 v zborniku Tabor objavil slavospev slovenski zemlji. V odlomku iz neobjavljene knjige »Troje božjih vrat« med drugimi piše: »Sava je poglavitna žila, po kateri polje valujoča kri slovenske... zemlje... Krasna je voda v Savi, topa od sonca in vendar sveža kakor v gorah... Po zrcalno gladki površini počasi, toda mogočno se valeče reke smo pluli skozi tesno dolino. Na desnem, kranjskem bregu so nas spremljala gozdnata pobočja, ki jih je senčilo pozno poletno temnozeleno listje, na levem, štajerskem pa sončne jaze z vinogradi, ozkimi progami njiv, z osamljenimi gozdiči... Nad vsem se je bočila sinjina neba, žarečega v soncu... Šum reke je naraščal in upadal kakor dihanje božanstva, ki se premetava v hudih poletnih sanjah... V globoko zajedeni strugi smo zdaj pluli čez Krško polje, med strmima ilovnatima bregovoma, ki nam nista dopuščala nič razgleda... Toda kmalu je iz vode, lesketajoče se v... soncu, silovito vstal krški grad z okroglimi braniki, za njim pa še hiše štajerskega mesteca (dobro, da grof Barbo še ni poznal atomske pošasti, ki so jo tu zgradili!) z bakrenorjavimi strehami, ki so se svetile v soju zlatordečega sonca...
NA OTOKU VISER NAVDUŠENI POZDRAVI
V slovensko in hrvaško pokrajino je zaljubljen tudi baron Reden. O furlanski kulturni dediščini, o sledovih dvoglavega orla v Sloveniji, na Hrvaškem, Ogrskem, Slovaškem in Češkem je napisal posebne knjige in reportaže. Zdaj pa je s skupino somišljenikov obiskal hrvaški otok Vis, ki je bil do nedavnega jugoslovansko vojaško območje, prepovedano za
navadne smrtnike. Dunajska delegacija se je na Visu, ki je znan kot partizansko oporišče v drugi svetovni vojni, pojavila v uniformah cesarsko-kraljevske avstroogrske vojske. Baron Reden je kot »častni podpolkovnik« in vodja štiričlanske delegacije na viškem vojaškem spominskem pokopališču počastil 150-letnico slovite pomorske bitke pri Visu, v kateri je avstrijski, v Mariboru rojeni, admiral Wilhelm von Tegetthoff premagal Italijane, vendar je Avstrija po nalogu višjih evropskih sil Franciji in Italiji kljub temu morala prepustiti ozemlja v Benečiji in Furlaniji. Prebivalstvo Visa je »avstrijsko paravojaško delegacijo«, ki se je dobrodušno ločila od vojne na bližnjih srbsko-hrvaških mejah povsod navdušeno pozdravljalo. Reden in njegovi spremljevalci so obiskali tudi Zagreb, kjer so položili venec k spomeniku bana Jelačiča, in Slovenijo.
Alexander Sixtus Reden je svoje slike, pokrajine, portrete sodobnikov ali avstroogrskih monarhov, na primer Franca Jožefa na sprehodu po Pragi, razstavil pred leti tudi v Krmi-nu pri Gorici, kjer so mu izdali poseben katalog z besedili v italijanščini, nemščini in slovenščini. Opremil je tudi knjigo Leva Detele »Dunajski valček« (Trst 1989) s slovensko trobarvnico na naslovni strani. Slikar, ki je vodja tiskovnega oddelka avstrijske lesne industrije, je navdušen monarhist. Bil je eden vodij pogrebnega ceremoniala ob slovesnem dunajskem pokopu zadnje avstrijske cesarice Cite leta 1989 v kapucinsko grobnico. Zdaj pa se pripravlja na organizacijo pogreba zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., ki ga bodo prepeljali z Madeire, kjer je umrl v pregnanstvu, nazaj na Dunaj. Reden se zelo zavzema, da bi tudi v Mariboru spet postavili spomenik admiralu Tegetthoffu in nadvojvodi Janezu, medtem ko so priprave za odkritje spomenika cesarju Francu Jožefu v Novem Jiči-nu na Moravskem in njegovemu feldmarešalu Radetzkemu v Pragi že v polnem teku.	Lev	Detela
*
Kdor svojih želj ne premaguje, sam sebi smrtno sulico kuje.
A.M. Slomšek
Andrejčkovo pismo Jezuščku
Jezušček, še enkrat ti pišem, čeprav so mi ljudje rekli, da te ni. Zelo sem ti verjel in božični darovi so res bili nekaj lepega. Zdaj pa vem, da so vse to delali starši. Res mi je žal, da te ni.
Tvoj žalostni Andrejček
Naslednje jutro je na mestu svojega pisma našel drugo.
Dragi Andrejček!
Žalosten si in razočaran, praviš, da Jezusa ni. Ali si res prepričan? Zdaj veš, kdo kupuje darila in vse drugo o Božiču. Res je, da to delamo starši, toda veš, zakaj pravzaprav praznujemo Božič? Tega ne delamo za zabavo, kakor za pust. Božič je vse kaj drugega. V svojih srcih čutimo, daje Božič nekaj velikega, zato pojemo, krasimo drevesce, delamo jaslice in se obdarujemo.
To delamo zato, ker seje ljubezen rodila na svetu, v otroku Jezusu v betlehemskem hlevcu. Z Jezusovim rojstvom je ljubezen zdaj tu, na svetu; zato se veselimo in čim bolj slovesno praznujemo. Darove, okrasne balončke, svečke in vse drugo res pripravijo ljudje. Toda nekaj si sami ne morejo dati: ljubezni!
O Božiču še posebno čutimo, da je vse, kar je lepega in plemenitega, božji dar, prihaja od Boga. Misliš, da ne delamo prav?
Dragi Andrejček, Božič je tu, praznovali ga bomo. In ko smo tako skupaj zbrani in se imamo radi,
Katoliški dom je sedež vsestranskega kulturnega dogajanja naše skupnosti, prvič pa se letos v njegovi dvorani odvija koncertna sezona, ki jo prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel in Glasbena matica. Šoli delujeta na Goriškem že leta. Pred časom sta že skupno prirejali koncerte, zdaj ponovno skušata poglobiti svoje kulturno poslanstvo tudi s tem, da nudita gojencem in širšemu občinstvu vrsto koncertov.
Spored glasbene sezone je bogat, predvideva osem koncertov, od katerih so štirje že za nami. Poleg domačih, zamejskih izvajalcev so tudi nastopi priznanih koncertistov iz Slovenije in iz tujine.
Koncertno sezono sta 30. oktobra odprla domača izvajalca, tenor Dušan Kobal in pianistka Helena Plesničar, s koncertom romantičnih samospevov. V prvih dneh novembra je nastopila Komorna skupina iz Ljubljane z Zgodbo o vojaku Igorja Stravinskega. Sledil je koncert Mozart in Dvorak v komorni glasbi v izvedbi sopranistke Irene Baar, violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček. Na zadnjem novembrskem koncertu pa je dobesedno zaživel VVolfgang Ama-deus Mozart v izvedbi orkestra »En-semble pro mušica« iz Salzburga. Koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta, ki bi moral biti
odkrijemo, da nam je Bog blizu. Vsa tista darila, ki sijih za Božič izmenjujemo, so znak te božje ljubezni.
Tvoja mama (Iz ital. prev. F.V.)
v decembru, je bil odložen na kasneje. V petek, 20. t.m., pa je na programu solistični koncert mezzosopranistke Bernarde Fink, spremljal jo bo pianist Jifi Pokorny. Bernarda Fink je predstavnica mlajše slovenske glasbene generacije iz Argentine. Po študiju v Buenos Airesu in po uspešnem nastopanju v tamkajšnjem Teatro Colon je leta 1985 zmagala na tekmovanju Nuevas voces liricas in kmalu začela nastopati po Evropi z znanimi orkestri kot so npr. Suisse Romande in Lausan-ne Chamber Orchestra in slavnimi dirigenti kot so npr. Michel Corboz, Armin Jordan, Claudio Scimone.
Leta 1990 pa je debutirala na Salzburškem festivalu v Mozartovi Cosi fan tutte. Na koncertu v Gorici bo predstavila vrsto samospevov iz klasičnega repertoarja in iz argentinskega ter slovenskega.
Letošnja koncertna sezona je dokaz več, s kolikšno resnostjo, zavzetostjo in strokovnostjo skušata delovati glasbeni šoli. Ali bo to naša slovenska skupnost znala primerno ceniti in izraziti svoj pravilni odnos do glasbene vzgoje in do vrednotenja glasbene kulture nasploh, pa bo pokazala naša bližnja in daljna prihodnost.
Poroke in ločitve v Italiji
Po podatkih državnega zavoda za statistiko se polagoma veča število porok. Število je naraslo na 129.058 v prvih šestih mesecih tega leta. Velika večina se poroča v cerkvi. Od gornjega števila je bilo civilnih porok 26.097. Število civilnih porok je višje na Severu kot na Jugu.
Cecilijanka 1991. MeP zbor Rupa-Peč. S koncertom S pesmijo skozi liturgično leto je nastopil v cerkvi v Nabrežini in v nedeljo, 15. dec., v goriški stolnici. Zbor vodi Z. Klanišček.
22. redni občni zbor SSŠ
V petek, 6. decembra, je na osnovni šoli O. Župančič v Gorici potekal 22. redni občni zbor Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica. Dosedanjemu odboru, ki mu je predsedoval prof. Leopold Devetak, tajniško delo pa je opravljal prof. Marjan Vončina, je namreč potekel dvoletni mandat.
Zbranim je dosedanji predsednik podal svoje poročilo oziroma kratek pregled dela, ki ga je odbor opravil v svoji mandatni dobi.
V prvem bolj sindikalnem delu poročila je prikazal skrb sindikata za usluge posameznemu članu ter skrb za vrednotenje kategorije. S tega področja je omenil težave z novo delovno pogodbo, srečanja, ki jih je pripravil odbor za učitelje, vrtnarice in profesorje, srečanja s sindikalnimi predstavniki šolskega področja N. Gorica, pripombe s strani sindikata glede Statuta, problem prevozov itd.
V drugem delu poročila pa je prikazal pravzaprav nenadomestljivo vlogo SSŠ, oziroma njegovo skrb za
razvoj in obstoj slovenskih šol na Goriškem. Z veseljem je ugotovil, da se je padec vpisov v naše šola morda zaustavil, saj beležimo letos v naših vrtcih 25 več vpisanih kot lani, skupno jih je 228. Tudi na srednji šoli Ivan Trinko se je negativni trend zadnjih let precej ublažil, skupno je 210 dijakov. Pozitivne spremembe števila vpisanih imamo predvsem na višjih šolah, v katere se je vpisalo mnogo dijakov iz Slovenije. Ob tem je razvidno, da zadobivajo naše šole tudi nova poslanstva, vsebine in izzive, na katere se moramo pripraviti. Sindikat je zadevo, ki nedvomno zahteva temeljite analize, predočil bivšemu konzulu v Trstu Liviju Jakominu (27. marec 1990), ministroma Janezu Dularju in Petru Venclju (28. avgusta 1990), sedanjemu konzulu Šušmelju in Cirilu Zlobcu (10. junija 1991), predstavnikom Zavoda za šolstvo v Novi Gorici (30. oktobra 1991). Lani je sindikat odločno
reagiral proti načrtovani racionalizaciji oziroma krčenju in združevanju šol. Za zaključek je utemeljil dolgoletni bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete.
Tajniško poročilo je podal prof. Marjan Vončina, ki je omenil stike goriškega tajništva s tržaškim, sodelovanje pri Mešanem odboru za izdelavo popravkov, ki jih je bilo treba vnesti v osnutek zakona o globalni zaščiti (na šolskem področju). Poudaril je specifično vlogo slovenskega sindikata, ki sicer ne more na strogo sindikalnem področju konkurirati z uslugami, ki jih svojim članom nudijo razni italijanski sindikati, je pa ustanova, ki skrbi za obstoj in razvoj slovenskih šol, ustanovitev novih izobraževalnih smeri, ohranitev delovnih mest, pridobitev novih itd. Omenil je uspešno akcijo SSŠ v lanskem šolskem letu za dosego natečaja po naslovih za habilitirane šolnike, tečaj italijanščine za
dijake prvih razredov višjih šol, ki prihajajo iz Slovenije (tudi letos se bo podoben tečaj začel v tem tednu). Sindikat je v tej mandatni dobi izdelal in naslovil na razne šolske in politične oblasti približno 190 pismenih vlog (med najpomembnejšimi je ponovna zahteva po osamosvojitvi slovenske sekcije ITI, protest proti načrtni racionalizaciji šolskega omrežja itd.).
Pred volitvami novega odbora je imel besedo zvesti spremljevalec odbora in šolskega dogajanja na Goriškem, pedagoški svetovalec iz Nove Gorice, prof. Danilo Štekar. Govoril je o dotoku dijakov iz Slovenije na naše šole ter pohvalil delo dosedanjega odbora.
V novi odbor so bili z veliko večino preferenc izvoljeni stebri prejšnjega odbora, in sicer prof. L. Devetak, prof. M. Vončina in tajnik na Trgovskem zavodu Joško Pahor. Poleg njih pa so člani novoizvoljenega odbora didaktična ravnateljica M. Brajnik, prof. D. Bregant, učiteljica S. Klanjšček, prof. N. Marinčič,
didaktična ravnateljica N. Pavlin, učiteljica M. Bric, prof. I. Petejan, prof. E. Pavletič, prof. J. Prinčič, prof. D. Frandolič, prof. L. Semolič, prof. I. Sirk, ravnatelj V. Sturm, tehnik S. Tomšič in prof. N. Budal.
Funkcije si bodo novoizvoljeni porazdelili na prvi redni seji v mesecu januarju.
Spodbudnemu občnemu zboru je zvečer sledila sindikalna večerja, na kateri sta bila prisotna v res prijateljskem vzdušju tudi novi goriški šolski skrbnik dr. Ugo Mannino in večletni funkcionar na šolskem skrbništvu dr. Giuseppe De Vito. Na srečanju se je dosedanji predsednik prof. L. Devetak poslovil v imenu odbora in vseh prisotnih od zavzete in prisrčne prof. Marice Cigoj, ki je s tem šolskim letom zaključila svojo službeno kariero.
Sl
*
Prevzetnost in napuh človeka oslepita, le ljubeznivi ponižnosti je resnica odkrita.
A.M. Slomšek
Goriška: za Božič čestitajo in srečno novo leto želijo:
TOMAUTO
TOMAŽIČ STANISLAV
Zastopstvo za Gorico in provinco
CONCESSIONARIA
ROVER
RANOE ROVER
34170 GORICA - Sedež: ul. Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE POKRAJINSKI ODBOR GORICA
GORICA - Via Roma, 90	Tel.	32844
vošči vsem članom in prijateljem vesele božične praznike
CER - IMPEX
Splošni import - export IGOR ČERNIČ
34070 SOVODNJE (GO) - SS55 Localita Case Sparse - Tel. 522144
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI
ALEŠ PINTAR
GORICA - ul. Boccaccio
Tel. 531570
URARNA IN ZLATARNA
ŠULIGOJ
GORICA - ul. Carducci, 49
Tel. 535657
TRGOVINA ČEVLJEV
ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78
Tel. 531517
URARNA IN ZLATARNA
VIŽINTIN ANI IN MARJAN
GORICA
Ul. Monache, 9
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
V I A T O R I
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 520905
GORICA
ROMAN BAR
(ROMAN COTIČ)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
rattom ^Čpostilha
1170
di Devetak Agostino e C. s.n.c.
VRH SV. MIHAELA, 48 (Sovodnje ob Soči - Gorica) - Tel. 882005
TRGOVINA ČEVLJEV
ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 533667
TISKARNA BUDIN
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 531676
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD.
RADISLAV LEOPOLI
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 531941
GOSTILNA
&S / e**sjosrf
FRANC PODVERSIC
GORICA - ul. Brigata Pavia, 61 Tel. 530518
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA - GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 531407
knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine
vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače
pisarniško pohištvo fotokopije
★
★ UPANJE SVETE NOCI naj nas spremlja tudi celo novo leto, ki se odpira pred nami. - SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ.
★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju.
★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v letu 1991.
•k MARIJIN DOM, odsek Vlncencljeve konference in pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu voščijo župnijski skupnosti in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
★ ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET sv. ap. Jerneja na Opčinah želi ob Božiču in Novem letu vsem faranom in rojakom doma in po svetu polnost blagoslova betlehemskega Deteta; posebno želi zdravja bolnim In trpečim.
Obenem izreka toplo zahvalo vsem dobrotnikom cerkva na Opčinah, pri Banih, na Ferlugih!
★ TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo:
— Slovensko pastoralno središče, Trst;
— Zveza cerkv. pev. zborov, Trst;
— Ap. sv. Cirila in Metoda, Trst;
— Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst;
— Šolske sestre, ul. d. Docce 34, Trst;
— Slov. Vlncencijeva konferenca, Trst;
— SLOKAD - Slov. karitativno društvo, Trst;
— Slovensko stalno gledališče, Trst;
— Salez. skup. v Marijanlšču, Opčine;
— Šentjakobsko kult. društvo, Trst;
— Revija »Mladika«;
— Sklad Dušana Černeta ln DSI, ulica Donizetti 3, Trst;
— Zbor »M. Kogoj«;
— Marijin dom v Rojanu, Trst;
— Slovenski skavti ln skavtinje, Trst;
— Ukmarjev dom v Skednju;
— Finžgarjev dom na Opčinah;
— Cerkveni zbor na Opčinah;
— Baragov dom v Rlcmanjlh;
— Duhovnlja sv. Leopolda, Domjo;
— Krekov dom v Borštu;
— Slomškov dom v Bazovici;
— Cerkveni zbor Iz Bazovice;
— Župnijski svet v Mačkoljah skupaj z župnikom;
— Skavti in skavtinje iz Mačkolj;
— Mešani cerkveni zbor v Mačkoljah;
— Dekliški ln otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj;
— Župnijski urad ln župnijski pastoralni svet v Nabrežini.
★ OTROŠKI ZBOR SLOMŠEK v Bazovici vošči svojim staršem in vsem župljanom vesele božične praznike.
★ SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO »SLOKAD« voščim vsem sodelavcem in sodelavkam, ki poma-jo v koloniji. Voščijo tudi vsem otrokom, ki radi prihajajo v kolonijo v Drago ln njih staršem!
★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vošči vsem prijateljem Doma in zlasti mladini, da bi se ob božičnih praznikih radi zbirali, srečavali v Domu.
Voščila z Goriškega za Božič in novo leto 1992
KOSIČ
TRGOVINI	»KOSIČ BENEDIKT«
OBUTVE	Ulica Raštel, 7 - Telefon 535162
»KOSIČ K2« Ulica Oberdan, 7 - Telefon 535520
OBNOVLJENA IN MODERNA TRGOVINA
ŠPORT
Ulica Raštel, 19 Telefon 531884
VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
AL Casalinghi
Ul. Raštel, 8 - Tel, 33465
ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
GORICA - Riva Piazzutta, 18	Tel.	533177
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(MARA MUŽINA)
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
SUPERMARKET
BERTOLINI WALTER
MOSSA, ul. Isonzo, 19
Tel. 80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cena ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni!
■/:X -
	m
- " ;	
un	■M
.r
Vaš Hotel	b
\ i	i
34170 GORIZIA- GORICA (ITALY) - COITSTK ITAL^A. 63 TELEF. (0481) 82166/ 7 /8 - TELE)^61154 PAL GO 1
TVRDKA
FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo motorno olje Texaco
MOŠA - ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM
OSKAR KOVIC
PEC, 20
Tel. 882016
GOSTILNA SIRK
»PRI LOVCU«
SUBIDA - PLESIVO
Tel. 60531
Za prijetno razvedrilo je na voljo tudi obširno igrišče za tenis
Voščila s Tržaškega
Pohištvo
Anton Koršič
Vošči vsem prijateljem znancem in odjemalcem tostran in onstran meje Vesele Božične praznike ter srečno novo leto
Prodajalna: Trst, ulica S. Cilino, 38 - Tel. (040) 54390 Delavnica: Trst, ulica D. Chiesa, 91
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
TRGOVINA JESTVIN
MAREGA ELIO
TRST - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
FORTUNATO
Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST - ul. Paganini, 2
Tel. 63046
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL - GORICA
želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1992
TRST - ul. sv. Frančiška, 20 GORICA - ul. della Croce, 3
Tel. 774333 Tel. 531733
•k ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu.
★ VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v goriškem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno leto 1991.
★ SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE, tajništvo Gorica, vošči vsem svojim članom in vsem, ki jim je pri srcu slovenska šola, srečen božič in uspehov polno novo leto.
ic SZSO-SGS vošči vsem članom, staršem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1991.
★ NAJBOLJŠE ZELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica;
— Odbor Katoliškega doma v Gorici;
— Slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Zavod sv. Družine v Gorici;
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda;
— Goriška Mohorjeva družba;
— Marijina družba v Gorici;
— Mešani zbor »Lojze Bratuž«;
— Moški zbor »Mirko Filej«;
— Krvodajalska sekcija, Sovodnje;
— KKD »Hrast«, Doberdob;
— Cerkveni zbor v Podgori;
— Cerkveni zbor Rupa-Peč;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »Štandrež«;
— Mešani cerkveni zbor . štandrež;
— Mladinski cerkveni zbor - štandrež;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— SKPD »F. B. Sedej«, Števerjan;
— Župnijski pastoralni svet, Števerjan;
— Ansambel Lojze Hlede, Števerjan;
— ŠZ »01ympia«, Gorica;
— ŠZ »Soča«, Sovodnje;
— Slovenski ženski zbor iz Ronk;
— Slov. sekcija Združenja darovalcev organov (ADO).
★
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646
Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.1.00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
vabi na
Božični nastop gojencev
Dvorana Katoliškega doma Sobota, 21. decembra 1991 ob 20. uri
PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA«
BRATUŽEV BOŽIČ
božične skladbe Lojzeta Bratuža besedila in pesmi Ljubke Sorlijeve
Sobota, 28. decembra 1991, ob 20.30 v cerkvi sv. Justa
v Podgori
Izvajalci: Pevsko društvo Audite Nova iz Štarancana, Mešani pevski zbor in Dramska skupina »Podgora«.
Lucija Valentinčič: Orgle
Don Luigi Tavano: Razmišljanje o Bratužu
Režija Franko Žerjal
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
prireja
Koncert božičnih pesmi
na praznik sv. Štefana, 26. decembra 1991, ob 15. uri v goriški stolni cerkvi.
Božična misel: prof. Marko Vuk
Po koncertu slovesen blagoslov z zahvalno pesmijo.
Nastopi ansambla »Gallus Consort«
ŽUPNIJA SV. JUSTA - PODGORA
Božično spokorno bogoslužje in spoved
Ponedeljek, 23. dec. ob 20.00 uri v župnijski cerkvi v Podgori.
Na razpolago bo več mladih spovednikov
Vabljeni mladi iz Podgore, Gorice in drugod!
Šolske sestre tržaške province voščijo vsem znancem in dobrotnikom blagoslovljene in milosti polne praznike Kristusovega rojstva, v novem letu pa obilo sreče in božjega varstva.
Neutrudnemu političnemu in kulturnemu delavcu prof. Zorku Hareju ob njegovi 70-letnici čestitata in mu kličeta še na mnoga uspešna leta Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij.
★
V Štandrežu predstavitev knjige Moja doba in podoba
Goriška Mohorjeva družba je v letošnji redni zbirki izdala tudi knjigo Moja doba in podoba, ki obsega avtobiografijo msgr. Andreja Marušiča ter študijo in dopolnila dr. Branka Marušiča Andreju Marušiču in dobi, v kateri je živel in deloval.
Msgr. Andrej Marušič spada med vidnejše narodne in politične delavce stoletja in ima velike zasluge za oblikovanje narodne zavesti na Goriškem. Rodil se je v Štandrežu leta 1828, umrl v Gorici, pokopan pa je na standreškem pokopališču.
O tem uglednem štandrežkem rojaku je prosvetno društvo »Štan-drež« priredilo v sredo, 11. decembra, v župnijskem domu »A. Gregorčič« zanimiv večer, na katerem je dr. Branko Marušič predstavil knjigo Moja doba in podoba in obsežno spregovoril o važni vlogi Andreja Marušiča.
Člani dramskega odseka PD »Štandrež«, Anita Lutman, Silvan Zavadlav in Kristina Marušič so uvodoma prebrali nekaj iz Marušičeve avtobiografije, kjer je spominja svojih prvih let v Štandrežu ter svojih staršev in sorodnikov. Na večeru so bili prisotni tudi nekateri sorodniki Andreja Marušiča.
V cerkvi v Nabrežini bo v petek, 27. januarja, ob 20.30
Božični koncert
Nastopil bo vokalni kvartet z Obale Caprice.
Slovenskih kulturni klub ul. Doni-zetti, 3 Trst prireja tudi letošnji Božič dobrodelno prireditev za otroke. Na sporedu bo bogat srečolov in Walt Di-sneyevi filmi Bianca in Bernie, Mala morska deklica (La Sirenetta) in Fan-tasia. Izkupiček in prispevke smo namenili otrokom hrvaških beguncev. Prireditev bo v soboto, 21. decembra v Peterlinovi dvorani od 15.30 dalje.
Sovodnje
V soboto 14. decembra seje predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan srečal z župani in upravitelji sovodenjske, doberdob-ske in števerjanske občine najprej v Kulturnem domu, o tem pa še na občini v Sovodnjah.
Predsednika Kučana sta spremljala novogoriški župan Pelhan in slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj. Srečanja se je udeležila velika večina občinskih svetovalcev (liste Občinske enotnosti in SSk) vseh treh slovenskih občin. Prisoten je bil tudi deželni poslanec SSk Brezigar.
Pozdravne govore so imeli župani Primožič (Sovodnje), Lavrenčič (Doberdob) in Humar (Števerjan).
Posegi vseh treh so se sukali predvsem okoli manjšinske problematike in razvoja dogodkov v sosednji Sloveniji in Hrvaški.
Tudi predsednik Kučan je poudaril, da se bo Slovenija zavzela za čim hitrejše izglasovanje zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji ne glede na to ali živijo v tržaški, goriški ali videmski pokrajni, saj je problem posredno vezan tudi na zaščito Italijanov v Sloveniji. Tam pa italijanska manjšina že dolga desetletja uživa vse pravice.
Srečanje, ki ga je popostril nastop gabrskega moškega zbora Skala pod vodstvom Rozine Konjedic se je zaključilo kot se za Slovence spodobi v bližnji gostilni ob kozarcu domačega vina in prigrizku.
Remo Devetak
V mesecu novembru 1991 je Gallus Consort iz Trsta imel več nastopov po vrsti: v Franciji (Pariz 15.11.), v Belgiji (Maasmechelen 17.11., Leuven 18.11.) in v Nemčiji (okolica Stuttgarta 23. in 24.11.).
V spominu še imamo zelo posrečen poskus, ko smo novembra 1989 Slovenci na tujem vabili ansambel za staro glasbo »415 International«, ki ga še vedno vodi flavtist iz Ljubljane Klemen Ramovš. S tem, da podpiramo svoje slovenske umetnike, smo tudi letos nadaljevali, in tako je prišlo do povabila ansambla Gallus Consort.
Moderna rock glasba si je osvojila zlasti mladi svet. Toda neminljivo vrednost ima stara klasična glasba, ki jo goji tudi ansambel Gallus Consort, ki je slovenska družina, živeča v Trstu.
Vodja ansambla je oče Miloš Pahor (prečna flavta, kljunasta flavta). Naprej pa sodelujejo soproga Dina Slama (alt, cambalo) in hčerka Irena Pahor (viola da gamba, kljunasta flavta).
Doživeli smo zopet čudovite trenutke.
Med turnejo so izvedli kar tri različne programe, odvisno od publike, ki se je zbirala.
V Parizu in Maasmechelnu so izvedli baročni program. V Leuvenu so otvorili belgijski Festival za poezijo s programom vokalnih skladb (uglasbila in pela Dina Slama) na tekste slovenskih pesnikov (M. Košuta, N. Maurer, J. Murn-L. Salvini, A. Miklavec, S. Kosovel, T. Pavček, M. Kravos, A. Pregare, L. Šorli, M. Kačič, I. Žerjal in B. Pangerc).
V Nemčiji pa so izvedli mašo, ki jo je napisala Dina Slama. Povsod je bila publika zelo navdušena. Saj podobnega koncerta ne slišiš vsak dan.
Posebno se zahvalimo v imenu vseh Slovencev za obisk družine Pahor in vsem, ki so pri organizaciji pomagali.
Sožalje
Bazovski cerkveni zbor izraža globoko sožalje družini Kralj iz Padrič ob težki, prezgodnji ločitvi dragega Angela Kralja od družine, ki jo je vedno ljubil, od vaške skupnosti, ki gaje zelo cenila, od cerkvenega pevskega zbora ter župnijskega sveta.
Bohinj 1991 - 92
V bližajočih se božičnih počitnicah je kar nekaj pobud, kako bi mladi preživeli svoje proste dni. Ena takih se je rodila pred desetimi leti pod vodstvom g. Toneta Bedenčiča, župnika na Repentabru. Zimovanje v Bohinju, točneje v Srednji vasi. Veliko razumevanje je pokazal sedanji g. škof Kvas, ki ima v upravi Baragov bivak že vsa ta leta. V tem času, skupaj z poletnimi srečanji in za Veliko noč, se je zvrstilo čez šesto mladih.
Posebnost teh srečanj je, da so celovita, zajamejo celega človeka. Vsebujejo možnost smučanja ali katerega drugega zimskega športa. Skupnostno življenje pa se izraža v skupnem delu, posebno pri kuhanju in čiščenju, skupnih večerih v razgovoru na določene teme, v molitvi in prijetnem razvedrilu. Letos kot tudi vsa prejšna leta povpraševanje presega možnosti prostih mest, kljub temu da ni nikjer nobenega uradnega vpisovanja. Nekaj je, kar jih priteguje, da mnogi prihajajo leto za letom.
Tudi letos bo tako čez petdeset
mladih zdravo preživelo svoje božične počitnice in Novo leto. Spletla se bodo nova priateljstva, večerom bodo dajali čar razgovori po manjših skupinah, molitev bo odkrivala globine njihove vere, petje ob zvokih kitar in razvedrilo pa bo dopolnjevalo skupne večere. Zimovanje v Bohinju ena izmed zdravih možnosti preživetja počitnic. Škoda, da zaradi prostora le za omejeno število mladih.
Slovenski tržaški skavti in skavtinje že več tednov nabirajo prispevke, oblačila, šolske potrebščine, hrano in igrače za hrvaške otroke, ki se zaradi vojnih grozot nahajajo v Sloveniji. Doslej so osebno naložili in predali že več kombijev takega blaga Karitasu in Rdečemu križu Slovenije, ki delujeta na koprskem območju. Skavtska pobuda je naletela na zelo ugoden odziv v javnosti, še posebno velja omeniti miklavže-vanje v Mačkoljah, ki so ga pripravili skavti in skavtinje 3. stega in pri katerem so bili prisotni tudi nekateri hrvaški otroci. Skavti in skavtinje so obiskali tudi nekatere slovenske in italijanske bančne zavode, ki so jim rade volje izročili svoj prispevek.
Slovenski tržaški skavti in skavtin-
Mladi rod z Brega (Mačkolje, Dolina, Boljunec) se je v nedeljo, 8. decembra, zbral ob Mariji, ji izpričal svojo vero in ljubezen ter izročil svojo mladost njenemu varstvu.
Res je presenetila v Dolini množica živahne mladine, moralo jih je biti vsaj 250 fantov in deklet. Pobudnik g. Žarko Škerlj iz Mačkolj se že od leta 1983 ob prazniku Brezmadežne poveže z okoliškimi župnijami, da z njihovim sodelovanjem organizira mladinsko molitveno srečanje. Odvijalo se je v dveh delih; jutranja božična duhovna obnova za skavte in popoldanska prireditev v cerkvi in Mladinskem domu.
V Mladinskem domu je vodil duhovno obnovo dolinski župnik g. Rafko Slejko; njegovi skavti pa so še sodelovali pri župnijski praznični maši. V spontane molitve in prošnje so vnesli prisrčno izpoved vere in ljubezni. Naj bi jih ta mladostna duhovnost še za naprej oblikovala.
Popoldansko srečanje ob Mariji se je odvijalo v dolinski cerkvi. Dolinski cerkveni zbor je pred Najsvetejšim skupno s pevci iz Mačkolj in Boljunca zapel litanije Matere božje. Seveda nosi pri vsakem bogoslužju levji delež tudi glasbena ustvarjalnost. Ansambel z imenitnim naslovom Fier end Eis (Ogenj in led)
Ljubljanska univerza ima rektorja
Profesor Miha Tišler je novi rektor ljubljanske univerze. Z veliko večino glasov so ga izvolili v petek, 12. decembra; rektorju bodo pomagali štirje prorektorji. S tem se je končala dolga doba iskanja novega rektorja, trajala je od meseca marca, ker se niso mogli zediniti glede osebe novega rektorja.
Le trpljenje naših dni
nam veselje posladi.. ..
J F	A.M.	Slomšek
je pa nudijo tudi svojo strokovno pomoč s prirejanjem družabnih popoldnevov v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, kjer trenutno prebiva približno 300 hrvaških otrok. Eden takih popoldnevov je bil na programu tudi v nedeljo, 8. decembra, za katerega je poskrbela skupina enajstih skavtskih voditeljev, ki je s skeči, s pesmijo in igricami razveselila in zabavala vse prisotne.
Skavtska nabiralna akcija se še nadaljuje; vsakdo, ki želi pristopiti k tej pobudi, naj se obrne do tržaškega skavtskega vodstva.
sestavljajo Ilarij, Dimitri in Martina iz Mačkolj ter Samuela iz Boljunca. S to posvečeno govorico so zapeli pesem Hvala in Zate Marija je nagelj in rožmarin, ob zaključku pa »Kadar rože svoj cvet odpro« ter »Ti si vir življenja«.
Veliko obetavna gdč. Giorgina Pisani pa je svoja dekleta vodila pri gregorijanski Ave Marija, tezejski Magnificat, Tebe iščejo oči in Na poti življenja nisi sam.
Duhovno misel je imel župnik iz Doline g. Franc Vončina. Usmeril je pozornost mladih na odgovorno odločitev, ko je Marija sprejela od angela usodno vlogo božje Matere, v ostrem nasprotju našim z mnogimi izgovori, naj drugi skrbijo in storijo korake za to in ono.
Učinkovito versko-molitveno srečanje se je zaključilo z ansamblom in pesmijo do kraja polne cerkve mladih. Celotno prireditev je vodil in povezoval g. Žarko Škerlj; njemu in vsem sobratom duhovnikom pa iskrena zahvala za čudovito organizirano mladinsko srečanje.
Tolika duhovna zbranost je seveda nagnila dolinskega župnika, daje vse udeležence povabil v Mladinski dom k tradicionalni družabnosti.
F.V.
(TB)
Slovenska zamejska skavtska organizacija za pomoč hrvaškim otrokom
Tajnik SZSO - Trst Stojan Pahor
Jaslice iz kruha na razstavi jaslic v Nabrežini, ki bo tudi letos od 1. do 6. januarja v večernih urah
Duhovno razgibani Breg
BERNARDA FINK - INZKOVA bo pela 20. decembra v Katoliškem domu v Gorici
_ obvestila____________________
Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v ponedeljek, 30. decembra, v Katoliškem domu v Gorici.
Nižja srednja šola »Fran Erjavec« v Rojanu priredi v Marijinem domu v soboto, 21. decembra ob 10.30 Božičnico.
Znamke vseh vrst
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so doslej sodelovali pri zbiranju znamk za slovenske misijonarje. Akcija se nadaljuje. Vsem dobaviteljem voščim blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1991.
DAROVI
Za Karitas v Sloveniji: V spomin na moža in očeta Ivana Cianija darujeta žena in hčerka 100.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Amelija in Leopold Pangos, Trst 50.000 lir.
Za Hrvaško: V.S. 100.000; N.N. 100.000; Bruna Petruša v dober namen 100.000; A.K. 100.000 lir.
Za misijone: Petejan, Sovodnje
100.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Aleksi-ju Klanjšček: N.N. za cerkev v Pevmi
100.000 in za Sv. Goro 100.000; Marija Reja za misijonarja Ivana Štanta 50.000; N.N. 50.000 lir.
Za Katoliški glas: N.N. 100.000; župnija Števerjan za objavljanje darov
50.000 lir.
Marija Grudina daruje: za Sv. Goro 20.000; za cerkev Sv. Ivana v Gorici 20.000; za misijone 10.000 lir.
Za Karitas v pomoč hrvaškim otrokom: Dario in Lucia v spomin na Franko Ferletič-Černic 300.000 lir.
N.N. daruje: za Karitas 50.000 in za Sv. Goro 50.000 lir.
Za pomoč Sloveniji: Lojze Paljk, New Zeland 65.000 lir.
Za pomoč Hrvaški preko Karitas: Marija in Srečko Čebron ob krstu prvorojenca Roka za hrvaške otroke 100.000; družina Elena Gulič 100.000; Anka Peterlin 100.000 lir.
Za društvo Jadro: sestre Pieri/Peric iz Ronk v spomin na Franko Ferletič
180.000 lir.
Za Slovenski Karitas: Romana Bensa v spomin na pok. Aleksija Klanjšček
100.000 lir.
Družina Pavel Baretto: daruje v spomin Nadje Dolenc Žerjal 30.000 za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu in v spomin g. Marjana Hrvatina za vipavsko semenišče 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: M.B. 100.000, Marcela Vatovec, Ricmanje, 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Franco Milena daruje namesto cvetja na grob Ane Viler 15.000 lir.
Darovi za barvna okna v Bazovici: Pe-
pi Križmančič 40.000; N.N. 10.000; N.N. 30.000; Marija Ravalico 100.000; Pjeri-na Nojzova 30.000; N.N. v spomin Jožeta Jamnika 20.000 lir.
Za cerkev Brezmadežne na Pesku: Ur-
hovi 70.000, Justina Racman 50.000, ob krstu Diega Jerič 40.000, Milka Kapun v spomin Justine Umek 20.000, Angela Fonda 30.000 lir.
Darovi za cerkev v Nabrežini: Rojc 20.000; Span 150.000; D.C. 180.000; Pertot 30.000; Panizzutti 10.000; G.J. 10.000; Sedmak 10.000; Pertot 10.000; Slavec 10.000; Kakeš 30.000; Petelin 30.000; Koželj 10.000; Gabrovec 10.000; Venier 20.000; Caharija 20.000; Jazbec 40.000; Kodrič 20.000, namesto rož pok. Dori C. daruje Križmančič 35.000 lir.
Darovi za barvna okna v Bazovici: N.N. 10.000; Marija Ravalico 100.000; Pjerina Nojzova 30.000; N.N. 30.000; M.Ž. v spomin g. Jožeta Jamnika 20.000; Pepi Križmančič 40.000, Valerija Soukup v spomin Lojzke Grgič 30.000; N.N. 50.000; Marija Froncova 40.000; Ivanka Melitnikova 25.000; Silvana Ra-zem v spomin Viktorje in Lojzke 20.000; Vdova Felicina Ragno 40.000; Silvija Je-nakova 30.000; N.N. 20.000; Marija Kraljeva 21.000; Elvira in Zmago Filipčič v spomin Rine 20.000; N.N. 20.000 lir.
Za misijone: Dora Prašelj daruje v spomin svojih pokojnih 30.000; Lidija Strnad, Domjo 50.000 lir.
Spored od 22. do 28. decembra 1991
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Enid Blyton: »Pet prijateljev na Kirrino-vem otoku«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samin seboj. 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Moč tišine - 14. oddaja: Lirik po naravi - Lucijan Marija Škerjanc. 11.30 Homer; »Odiseja«, epska pesnitev. 12.00 Umetniki pred ogledalom. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991. Mešani zbor Rupa-Peč. 14.10 Otroški kotiček: »Mo-žiček Kopitljaček«. 16.00 Mi in glasba. Ensemble Pro Musiča iz Salzburga. 17.10 Jože Plečnik, slovenski svetovni arhitekt.
Torek: 8.10 Alpe Jadran (ponovitev).
11.30	Homer: »Odiseja«, epska pesnitev. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1991. Dekliški zbor Devin.
14.10	Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Ensemble Pro Musiča iz Salzburga. 19.25 - 10.00 Nocoj nisi sam: večer glasbe in besede s pričevanji, voščili, božičnim koncertom z Opčin in s prenosom pol-
nočnice iz Mačkolj. 23.30 Božični pogovor. 24.00 Polnočnica iz cerkve sv. Jerneja v Mačkolj ah.
Sreda: 8.30 Božični motivi. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Božični motivi. 10.00 Mladinski oder. Bruna Pertot: »Če telefon ponori«. 10.30 Koncert božične glasbe z domačimi izvajalci. 11.30 Še enkrat... božič. 12.30 Božični pogovor (ponovitev). 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu.
15.30 »Hvala za ta dan« - božični utrinek Tanje Rebula. 16.00 Mi in glasba. Koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Ivana v Štivanu. 17.00 Zora Tavčar: »Pod Južnim križem«. Dramski mozaik. 18.00 Iz sinočnje oddaje Nocoj nisi sam.
Četrtek: 8.30 Božične misli (ponovitev). 10.00 Mladinski oder: »Božično razpoloženje«. Radijska igra. 10.30 Poklon Gallusu. Skladateljevo življenje in Mis-sa ad imitationem Pater noster. 12.20 Slovenska lahka glasba. 12.40 Božične pesmi. Moški zbor Štmaver. 15.00 To so zimski, zimski dnevi. Pripravila Bruna Pertot. 16.00 Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu. Mešani zbor Vrtojba.
17.00 Četrtkova srečanja: Trst, decembra 1941. Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa.
Petek: 12.00 Iz Četrtkovih srečanj.
12.30 Orkestralna glasba. 12.40 Cecilijanka 1991. Mešani zbor Fr. B. Sedej iz Števerjana. 14.10 Otroški kotiček: »Kje je pristalo letalo?« 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina. Glasbena kronika s Hrvaškega. 17.10 Kulturni dogodki.
Sobota: 9.00 Slovenska lahka glasba.
9.30 Zdravniški nasveti. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Simfonični orkester RTV. 12.00 Krajevne stvarnosti: Rezija in Kanalska dolina.
14.10	Krajevne stvarnosti: Nediški zvon.
15.00 Svet skozi lunin pogled (ponovitev). 16.00 Mi in glasba. Nagrajenca X. mednarodnega violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer v Gorici: Maki Itoi in Movses Pogossian. 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj.
5. XII. 1936	»55°5;	5.	XII.	1991
Draguljarna - Urarna - Zlatarna
VIRGILIO BRATINA ,n,.
Dolga in kvalitetna prisotnost, označuje jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine.
Corso del Popolo, 28 - Monfalcone (Tržič) tel. (410674)
Vesel Božič in srečno Novo leto
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA • KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V S0V0DNJAH • HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI • KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB • KMEČKA BANKA GORICA