Aktualno Kidričevo • Kje je obstalo strelišče Apače . O Stran 2 i 11 Štajerski Gospodarstvo Sp. Podravje • Bodo občine izkoristile razvojno priložnost ob avtocesti? O Stran 5 Ptuj, torek, 24. oktobra 2023 Letnik LXXVI • št. 83 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga Podravje • Poti in stranpoti šolske prehrane Politika Ptuj • Do brezplačnega najema v Stari steklarski upravičena le občina O Stran 4 Izobraževanje Ptuj • Virtualno bodo polagali keramiko, stregli gostom ... O Stran 7 Podjetništvo Slov. Bistrica • Socialno podjetje, ki se je postavilo na lastne noge in uspelo na trgu O Stran 8 Podravje Slov. gorice • 10 kilometrov državne kolesarske steze obviselo v zraku O Stran 9 Za šolsko kosilo pol perutničke? Šolska prehrana je prav gotovo eno izmed področij, kjer ni mogoče zadovoljiti vseh želja otrok ter hkrati ustreči smernicam zdrave prehrane. V zadnjem času pa so nekateri starši opozorili na premajhne porcije, kijih dobijo učenci za kosilo. Več na strani 3. Ptuj • Namesto prenove U } i. ¿tm ?s Beli križ zdaj l g fr 7 ^ i vi. J Ji ■■ 1 na dražbi Aktualno • Občina lahko uvrsti zemljišče v OPPN četudi se lastnik ne Foto: CG 2 Štajrnki Aktualno torek • 24. oktobra 2023 Podlehnik • Vodstvo občine in zasebni lastnik zemljišč na okopih zaradi urejanja območja Občina lahko uvrsti zemljišče v OPPN, četudi se lastnik ne strinja Podlehniški občinski svet je konec leta 2021 potrdil občinski podrobni prostorski načrt, s katerim sije občina omogočila podlago za gradnjo doma za starejše, podjetniškega inkubatorja ter okrog 20 stanovanjskih hiš na 3,6 ha zemljišč v centru Podlehnika za policijsko postajo. Mnogi bi prizadevanju občine za prostorski razvoj kraja prikimali, toda solastnik 1,5 ha velikega zemljišča, ki se ne želi imensko izpostaviti, opozarja, daje občina prostorsko spremembo izpeljala brez njegove privolitve in daje občina prostorsko zakonodajo izkoristila v svoj prid. V Podlehniku so temeljni akt prostorskega urejanja, to je občinski prostorski načrt, sprejeli leta 2016. Takrat je bila parcela omenjenega lastnika, ki si solastništvo deli z bratom, opredeljena kot stavbno zemljišče, obenem pa skupaj z ostalimi zemljišči na tem območju predvidena za podrobnejše prostorsko načrtovanje v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta. Še isto leto po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN) je občina začela postopek sprememb in dopolnitev OPN. Lastnik namembnosti zemljišč ni spremenil. V letu 2019 pa je občina začela urejati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) z namenom priprave načrta prihodnje pozidave parcel in s tem zelene luči za morebitno gradnjo nepremičnin na tem razmeroma ravnem območju na vstopnem delu v središče naselja Podlehnik. Zasebnik želel, da občina njegove parcele odkupi Občina je na sestanek oz. na javno predstavitev izhodišč 18. julija 2019 povabila lastnike zemljišč. Solastnik 1,5 ha velike parcele je takrat predlagal, da naj občina odkupi njegova zemljišča, iz zapisnika pa ni razvidno, da bi kdorkoli ureditvi prostora nasprotoval, čeprav, kot pravi župan Sebastian Toplak, je bila že takrat podrobno predstavljena prostorska ureditev tega območja. Občina na odkup vseh zemljišč v lasti občana (iz druge občine) ni pristala zaradi pomanjkanja denarja, možnosti za odkup le ene parcele pa niso imeli. Zasebni lastnik ob tem opozarja tudi na, po njegovi oceni, sporno ravnanje občine, kajti začetni sestanek je bil tudi edini, na katerega je bil vabljen imetnik zemljišč na Občani prostorskih aktov ne morejo preprečiti »Občina s pripravo OPPN izvaja naloge iz svoje pristojnosti, občani pa imajo možnost, da s svojimi predlogi in aktivnostmi pri pripravi prostorskih aktov sodelujejo, ne morejo pa priprave prostorskih aktov preprečevati,« glede »odločevalske« moči občanov v tovrstnih postopkih odgovarjajo na ministrstvu za prostor. Za obveščanje javnosti in lastnikov zemljišč pa daje dovolj javna razgrnitev. Dodali pa so, da je situacija, ko lastniki zemljišč ne bi vedeli za pripravo OPPN, prej izjema, kot pa večkrat zaznana praksa. »Večinoma lastniki zemljišč, ki so namenjena gradnji, prosijo občine, da pristopijo k pripravi OPPN. Občine pa dostikrat nimajo zadostnih finančnih virov za pripravo prostorskih aktov in tudi ne za komunalno opremljanje, zato to potem prepuščajo oziroma nalagajo lastnikom zemljišč na podlagi pogodbe o opremljanju.« Če lastnik želi izvzeti svoje parcele iz OPPN, ima le eno možnost: sprožiti mora postopek spremembe krovnega Občinskega prostorskega načrta, kar pa je seveda zelo dolgotrajen proces, povrhu pa tudi zelo drag. območju OPPN. »Kasneje je vse aktivnosti vodila Občina Podlehnik, ne da bi vključila tudi mene kot solastnika zemljišč na tem območju. Tudi za javno razgrnitev, ki je bila opravljena pred sprejetjem, sem izvedel zgolj iz medijev in še to po naključju. Župana sem tudi prosil, da bi, preden občinski svet odloči glede sprejetja OPPN, imel možnost, da predstavim svoj pogled na predlog. Žal mi je bilo to onemogo- Foto: Mojca Vtič čeno. Če na kratko povzamem, vse odločitve in postopek je občina vodila, ne da bi upoštevala predloge lastnikov zemljišč, na drugi strani pa niti ni bila ponujena roka sodelovanja.« Župan Sebastian Toplak je zagotovil, da je občina prostorski akt sprejemala v skladu z veljavno zakonodajo. Občina na vstopnem območju v naselje Podlehnik načrtuje izgradnjo podjetniškega inkubatorja, v sodelovanju z Domom Danice Vogrinec Maribor dom za starejše, od zasebnikov pa si želi, da bi s prodajo parcel omogočili pozidavo stavbnih zemljišč. Pravno prostorsko podlago za ta namen je zagotovila. Pisno zahtevo za izločitev parcel svetniki zavrnili Župan očitke zavrača in zatrjuje, da je pripravo OPPN vodila skupna občinska uprava ter pripravljavec dokumenta (podjetje SAPO), ter da je postopek potekal v skladu z zakonodajo. Na spletni strani občine so bila namreč objavljena vsa obvestila o javni razpravi o osnutku izhodišč OPPN, razgrnitvi ter obvestilo o javni obravnavi ... V času javne razgrnitve sta bili podani dve pisni pripombi, ena na javni razgrnitvi. Med po pošti prispelima je bila tudi pripomba omenjenega lastnika, ki je 1. oktobra 2021 zahteval, da se preneha načrtovanje OPPN na parcelah, kjer je solastnik, ter da ni dal nobenega pisnega soglasja za to. Občina je takrat odgovorila: »Postopek je predpisan z določili zakona o urejanju prostora in v njem je določeno, da za potrebe izdelave OPPN ni treba pridobiti pisnih soglasij lastnikov parcel. Postopek pa teče tako, da se vsa zainteresirana javnost, kamor spadajo tudi lastniki parcel v območju, obvešča preko javnih obvestil.« Svetniki so nato pripombo zavr- nili, konec decembra 2021 pa OPPN potrdili. Narobe svet: večina lastnikov bi se tega nadvse razveselila Zemljišče, četudi je v zasebni lasti, lahko občina, če je tako predvideno v OPN, podrobnejše uredi (predvidi ceste, komunalno infrastrukturo, načrtovano parcelacijo) brez soglasja lastnika, to moč ji daje zakonodaja. Vendar pa, kot pravi Toplak, bi si lahko lastniki le želeli, da občina na svoje stroške izvede prostorsko ureditev, zagotovi komunalno in cestno infrastrukturo ter s tem zagotovi možnost gradnje na parcelah. »Ne govorim za konkreten primer, temveč na splošno menim, da imajo lastniki nepremičnin šibko znanje poznavanja zakonodaje s področja prostorskega urejanja, ki pa se, to je treba priznati, tudi ves čas spreminja. Velja pa, da če občinski prostorski načrt določi, da je treba neko območje urediti z OPPN, potem je to prvi pogoj za gradnjo. Brez sprejetja OPPN ima stavbno zemljišče realno vrednost kmetijskega zemljišča.« Mojca Vtič Foto: MV Kidričevo • Kje je obstalo strelišče Apače Še brez gradbenega dovoljenja Kljub zagotovljenemu denarju v državnem proračunu ministrstvo za obrambo ni začelo gradnje strelišča v Apačah v občini Kidričevo. Začetek gradnje so načrtovali za letos, a nimajo gradbenega dovoljenja, pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Marjan Šarec. Vlada projekta glede na navedbe v odgovorih na naša novinarska vprašanja ne namerava opustiti. Razpis za izbiro izvajalca del bi objavili konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta, projekt pa končali do konca 2025. „Pripravljamo razpisno dokumentacijo," so povedali na ministrstvu za obrambo. Dodali so, da so začetek del na 10-milijonskem projektu načrtovali v letošnjem letu, vendar se je pridobivanje gradbenega dovoljenja zavleklo. „V skladu z navedenim bomo prilagodili vrednosti v proračunih za projekt v letih 2024 in 2025. Investicija predvideva gradnjo vadbenega kompleksa, ki bo imel dve strelišči: dolžine 50 in 400 metrov. Omogočeno bo streljanje z oborožitvijo v kalibrih do izključno 12,7 mm. Gradnja strelišča vključuje ureditev in niveliranje zemljišča, izgradnjo ustrezne infrastrukture za namestitev sistemov tarč, gradnjo prostorov za nadzor strelišča, gradnjo varnostnih pre-prek, ureditev dostopa in podporne infrastrukture ter komunalne, energetske in telekomunikacijske opreme. Protihrupna zaščita je načrtovana skladno s predpisi za tovrstne objekte in režimom delovanja." Medtem ko se v Podravju oziroma na Štajerskem pri projektih vedno kaj zatika, pa v Ljubljani teče vse kot po maslu. Država je namreč letos začela obnovo in posodobitev ljubljanske vojašnice Edvarda Peperka, pri čemer gre za finančno dokaj močan projekt, do leta 2028 bi v vojašnico vložili 90 milijonov evrov. Obstoječe nastanitvene in upravne objekte vojašnice bodo energetsko obnovili, zgradili garaže in skladišča, uredili komunalno in energetsko infrastrukturo ter namestili sončne elektrarne. Vlada je ob izteku minulega mandata sicer napovedala obnovo še drugih vojašnic, med drugim mariborske, a so dela začeli le v ljubljanski. MZ Država gradnjo strelišča v Apačah že nekaj časa prelaga, čeprav je bil v letošnjem zagotovljen denar. Foto: CG državnem proračunu zanj torek • 24. oktobra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Šolski kuharji razpeti med zahteve zdrave prehrane in želje otrok Je za šolsko kosilo res dovolj samo pol perutničke? Šolska prehrana je prav gotovo eno izmed področij, kjer ni mogoče zadovoljiti vsem otrokom in njihovim staršem. Osnovne šole morajo pri pripravi jedilnikov slediti smernicam za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v obroke vključevati zdrave jedi, ki pri učencih praviloma niso najbolj priljubljene. Po drugi strani pa starši malico in kosila plačujejo, zato pričakujejo, da bo otrok prišel iz šole sit. V zadnjem času pa so nekateri opozorili na premajhne porcije, kijih dobijo učenci za kosilo. Ravnatelji večine osnovnih šol sicer zagotavljajo, da pri pripravi obrokov striktno upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno--izobraževalnih zavodih. Velikosti obroka so prilagojene starosti otrok, saj prvošolec ne bo pojedel enake količine kot devetošolec. Na krožniku pol perutničke, četrt pleskavice ... Na OŠ Olge Meglič pa so starši pred časom izrazili precejšnje nezadovoljstvo zaradi velikosti obrokov. Po njihovih besedah so porcije premajhne, saj je učenec za kosilo dobil npr. samo pol perutničke, četrt pleskavice ali nekaj makaronov. Kar nekaj jih je razmišljalo, da bi svojega otroka od kosila odjavili. Otroci so namreč doma povedali, da so za kosilo dobili premalo hrane, potem so ponovno stali v vrsti in poskušali dobiti še kak košček mesa ali testenin. Kar nekaj pa je bilo nezadovoljnih tudi z novimi okusi. Majda Kališnik, nova kuharica v OŠ Olge Meglič, je zatrdila, da vse te navedbe ne držijo. Kot pravi, je na voljo vedno dovolj hrane, manjši otroci dobijo eno perutničko, večji pa dve ali več. Tisti, ki bi imeli premalo, lahko pridejo po več. »Otroci so zelo izbirčni in jedo res samo izbrane jedi, zato je res težko kuhati. Zelenjavnih juh in solat pa sploh ne marajo, tudi ričet jim najbolj ne diši,« je dejala Kališnikova. V novih smernicah so določene velikosti porcij V zakonu o šolski prehrani je določeno, da morajo organizatorji šolske prehrane oz. kuharji pri pripravi obrokov upoštevati smernice za prehranjevanje, sprejete na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Trenutno so še v veljavi smernice iz leta 2010, v katerih količine niso natančno določene. So pa tik pred sprejetjem nove smernice, kjer so zelo natančno določene povprečne velikosti porcij, ki naj bi jih šolski kuharji v čim večji meri upoštevali. Za prvo starostno obdobje naj bi pripravili volumensko manjše, vendar energijsko primerne porcije. Tisti, ki delijo hrano, bi morali vsakega otroka spodbujati k prevzemu celotnega obroka, ne glede na njegovo izbirčnost. »Pretirano ješčim posameznikom (razen v primeru utemeljenih višjih prehranskih potreb) naj ne ponujajo količinsko večjih ali dodatnih obrokov,« je med drugim zapisano v dokumentu. Žiher: »Šolska kuhinja ni restavracija« Andrej Žiher, kuhar na OŠ Mladika, je izpostavil, da pri njih otroci za kosilo dobijo npr. en piščančji zrezek, prilogo in solato dodajo po občutku. Načeloma lahko vsak dobi, kolikor želi. Mlajši otroci dobijo dve, starejši pa tri perutničke. Najbolj priljubljena jed so čufti v omaki s pirejem, za začetek dobi vsak en večji čuft, nato pa lahko prihajajo po več. S takim načinom razdeljevanja hrane skušajo preprečiti večje količine zavržene hrane oz. odpada. Za malico je enkrat na teden enolončnica, testenine ali kaj mlečnega, včasih tudi sendviči. Glede na nove smernice se trudijo vključevati čim več ekološko pridelanega sadja in zelenjave. Sadje lahko učenci dobijo v neomejenih količinah. Vsak dan skuhajo okoli 300 kosil, enkrat na teden na jedilniku ni mesa, včasih je tudi riba, v zimskem času je nekoliko več jedi na žlico, pa recimo svinjski zrezek v omaki, pečenka, testenine s prelivom iz tune. Trudijo se, da je jedilnik čim bolj raznolik, se pa seveda skozi leto ponavlja. Med bolj priljubljenimi jedmi so bolonjski špageti, <8>¿ t" V šolskih kuhinjah, kjer pripravljajo več sto obrokov dnevno, ni lahko zadostiti vsem željam in okusom. Povprečne velikosti porcij v šolskih kuhinjah Kulinarična skupina Mala porcija v gramih (1.-3. r) Srednja porcija v gramih (4.-6. r.) Velika porcija v gramih (7.-9. r) Mlečne jedi 180-250 200-250 200-250 Kruh 40-80 50-100 50-120 Salame 10-40 10-40 20-40 Zrezki v omaki 100-160 100-180 150-230 Pečeno meso 50-70 60-90 70-100 Pečen piščanec 80-120 100-150 120-150 Jedi iz testenin 150-250 200-300 200-350 Listnate solate 30-60 40-60 50-60 Sadje 100-200 100-200 100-250 Vir: Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, 2022 (še niso v veljavi) Učenci imajo po mnenju nekaterih premalo hrane samo takrat, ko ustreza njihovim okusom. piščančja bedrca, pražen krompir. Enkrat na mesec pa pripravijo tudi ajdovo kašo ali pa žgance, česar pa otroci večinoma ne jedo. Žiher je mnenja, da je zelo pomembno tudi, kako je postavljen krožnik. Pri svojem dolgoletnem delu je namreč opazil, da se veliko več poje, če so krožniki že na prvi pogled prijetnega videza. Včasih je dovolj že to, da iz brokolija in korenčka naredijo omako, pa jo vsi pojedo. »Šolska kuhinja ni restavracija, pri pripravi obrokov pa se moramo držati določenih smernic in otrokom ponujati tudi zdrave jedi, ki pa jim največkrat ne gredo tako zelo v slast kot hamburgerji in pice,« je še dodal Žiher. Vedno se najde kak starš, ki ni zadovoljen Na največji ptujski šoli, OŠ Ljudski vrt, lahko učenci prosijo za dodatno porcijo, vendar to ne pomeni že šeste palačinke s čokolado in četrtega čufta, pa trojne porcije ocvrtih zrezkov. Ko pa je na jedilniku zelenjavna juha, takih težav seveda nimajo. Se pa nekateri starši pritožujejo in včasih zahtevajo tudi nemogoče. Zgodilo se je, da je zmanjkalo špagetov in so za učence skuhali makarone, pa je bilo zaradi tega precej nejevolje. »Pri nas je glede na ankete s prehrano zadovoljnih 75 % učencev, 25 % malo manj, pet pa je grozno nezadovolj- nih. Na tem področju pač ne moremo vsem zadostiti. Pomembno je, da je hrana zdrava, kakovostna, ne pa tudi vsem všečna,« je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Na OŠ Videm pripravljajo manjše in večje porcije kosil. Po besedah ravnatelja Roberta Murka se vedno najde kak starš, ki meni, da njegov otrok ni dobil dovolj hrane: »Takrat po navadi ugotovimo, da se niso najedli zato, ker je bila na jedilniku jed, ki je nimajo radi. Po drugi strani pa so porcije vedno premajhne, ko so za kosilo na primer čufti.« Lokalno pridelane hrane nimajo veliko, saj imajo težave tako z dobavitelji kot cenami. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Propadla zgodba podjetnika Norberta Nikollaja Namesto prenove Beli križ zdaj na dražbi Pred dobrim letom in pol, marca 2022, je direktor družbe Norbi nepremičnine, d. o. o., Norbert Nikollaj ob nakupu nekdanje slovite gostilne Beli križ na vogalu Trste-njakove ulice in Vinarskega trga razgrnil velike načrte, ki jih je imel s propadajočo stavbo sredi mesta. Toda od načrtov oz. obljub ni ostalo popolnoma nič. Objekt, kije še naprej v sramoto mestu, je namreč naprodaj na dražbi. Dražbo je ptujsko okrajno sodišče razpisalo za 9. november, izklicna cena pa je 519.000 evrov. Ni malo tistih, ki dvomijo, da bo lahko objekt za takšno ceno tudi prodan, saj je potrebna temeljita obnova tako notranjosti kot zunanjosti, kar bo zahtevalo ogromen finančni vložek. Podjetje Norbi namreč od napovedane celovite prenove ni naredilo kaj veliko; že po dveh ali treh mesecih so namreč delavci, ki so se sicer lotili prvih sanacijskih del v notranjosti, izginili, in stavba je samevala ter razpadala vse od lanskega poletja. Lastnik Nikollaj je sicer še pred poldrugim letom napovedal, da je njegov cilj že jeseni 2022 odpreti prenovljen hotel pod istim imenom Beli križ. Ob prenočiščih naj bi gostom nudil zajtrke, malice, kosila in večerje ter jedi po naročilu. V novem hotelu naj bi uredili tudi glasbeni kotiček in diskoteko, namenjeno starejšim obiskovalcem, z glasbenimi večeri pa naj bi goste privabljali tudi v Norbi baru. Od velikopoteznih načrtov pa se ni uresničilo prav nič in vprašanje je, kdaj, če se sploh, bo prišlo do prenove stavbe z novo vsebino oz. ponudbo. Nekoč emi-nentne zgradbe se namreč že desetletja drži smola. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je še veljala za zelo priljubljeno gostišče, ocenjena je bila celo kot ena najboljših slovenskih delavsko-name-ščenskih restavracij s stalnimi 250 abonenti. Nato pa se je počasi začel njen propad, ki ga je pospešil kar 24 let trajajoči denacionaliza-cijski postopek. V tem obdobju si je zapuščena stavba, ki je bila uradno v upravljanju Perutnine Ptuj, prislužila slab sloves zbirališča narkomanov in drugih prestopnikov; v njej se je leta 2004 zgodil celo umor. Po zaključeni denacionalizaciji z odškodnino v obveznicah Slovenskega državnega holdinga denacionalizacijski upravi- Foto: Črtomir Goznik Eminentno stavbo sredi Ptuja, nekdanje gostišče Beli križ, ptujsko okrajno sodišče v postopku izvršbe zdaj prodaja na dražbi. Od velikih obljub in načrtov o novem mestnem hotelu z gostinsko in glasbeno ponudbo za vse goste ni ostalo nič ... čenki leta 2019 je stavba tudi ura- v postopku izvršbe pod taktirko 915 m2 površine, razpisalo spletno dno postala last Perutnine Ptuj, ki ptujskega okrajnega sodišča, ki je dražbo z možnostjo višanja cene jo je nato prodala omenjenemu za to nepremičnino, označeno kot po 5.000 evrov. podjetniku. Ta jo je zdaj izgubil gostinsko-stanovanjski objekt na Ur 4 Štajrnki Politika torek • 24. oktobra 2023 Starše • Svetniki soglasno potrdili novo ceno vrtca Vrtec spet dražji za 15 odstotkov Zadnja podražitev vrtca je bremenila Občino Starše, saj so občinski svetniki višjo ceno vrtca zavrnili. Predstavniki Osnovne šole Starše, pod okriljem katere delujeta enoti vrtca v Staršah in Marjeti na Dravskem polju, so nedavno pripravili novi izračun ekonomske cene, ki bo tokrat bremenil tudi starše. Občinski svet ga je soglasno potrdil, kar pomeni, da bodo zneski na položnicah za prvo starostno obdobje višji za okoli 15 %, za drugo pa zgolj za odstotek. Cena programov vrtca Najdihojca in Pikapolonica Program/Cena Prejšnja cena v € Nova cena v € Prvo starostno obdobje 582 672 Drugo starostno obdobje 469 476 Vir: OS Starše Župan Stanislav Greifoner je v uvodu pojasnil, da je še vedno močna inflacija, cene se višajo, občina pa ima vedno večje težave s plačevanjem vseh stroškov redne porabe. Posledično so v zadnjih nekaj letih še posebej na udaru vrtci, ekonomske cene programov ne vzdržijo več niti leto dni. »Vrtci niso sistemsko urejeni in po mojem mnenju je ustavno sporno, da so razlike med ekonomskimi cenami za isto storitev tako velike. Država bi se morala lotiti reševanja tega problema in prevzeti stroške dela zaposlenih nase, še posebej zato, ker po drugi strani sama določa normative,« je dejal Greifoner. V ekonomski ceni vrtca okoli 80 odstotkov cene predstavlja strošek dela. Po besedah Franca Kekca, ravnatelja OŠ Starše, se je plača dvema tretjinama zaposlenih od lanskega oktobra zvišala za dobrih 20 odstotkov, eni tretjini pa za slabih 10 odstotkov. »K temu je treba prišteti še višji regres za letni dopust, redna napredovanja, višji regres za prehrano, povišane cene živil, energije in ostalih materialnih stroškov ter letos izplačano odpravnino ob upokojitvi,« je dodal Kekec. Nova podražitev vrtca v občini Starše bo precej bremenila družinske proračune. »Primerjave med cenami vrtcev niso vedno smiselne« V nadaljevanju je pojasnil, da primerjave med ekonomskimi cenami vrtec niso vedno smiselne in jih ni mogoče enačiti. Svetniki so namreč na vodstvo zavoda že v preteklosti večkrat naslovili vprašanje, zakaj je recimo sosednji vrtec na Hajdini veliko cenejši od njihovega. Kekec je v odgovoru pojasnil, da imajo v Staršah dve ločeni enoti vrtca, kar pomeni podvojitev stroškov za omrežnino, vodarino in odvoz smeti. Poleg tega je veliko odvisno tudi od vpisa otrok, starosti zaposlenih in njihovih napredovanj, stroškov dela in vseh drugih stroškov. »Mi si ne moremo ničesar izmišljevati, saj je izračun predpisan,« je dejal Kekec. Tokrat so bili vsi prisotni svetniki z obrazložitvami in dodatnimi pojasnili vodstva zavoda zadovoljni, zato so soglasno novo predlagano ceno tudi potrdili. Za prvo starostno obdobje bo ekonomska cena glede na veljavno ceno višja za okoli 90 evrov, za drugo starostno obdobje pa za okoli 7 evrov. Občina bo tudi v prihodnje ekonomsko ceno vrtca sofinancirala v višini 10 ali 20 odstotkov. Estera Korošec Odstavili računovodjo Vodstvo OŠ je sicer že maja odstavilo prejšnjega računovodjo. Po besedah ravnatelja Kekca ni bil dorasel svojemu delu. »Delovnega mesta ni želel zapustiti, vendar je to moral storiti,« je še povedal Kekec. Župan Stanislav Greifoner pa je občane pozval, naj se glede morebitnih kršitev v vrtcu obrnejo na vodstvo šole oz. občino. Juršinci • Računsko sodišče pregledalo poslovanje občine za leto 2021 Odkrili kar nekaj poslov, izvedenih »po domače« Računsko sodišče je Občini Juršinci v pregledu njenega poslovanja za leto 2021, ko je občino še vodil župan Aloj Kaučič, izreklo mnenje s pridržkom. Nepravilnostije med drugim ugotovilo pri pripravi in izvrševanju proračuna, prodajah in oddajah premoženja, javnih naročilih pri investicijskih odhodkih, tekočih trans ferih društvom in ustanovam ter zadolževanju. Kot izhaja iz revizijskega poročila, so obrazložitve proračuna občine, poročilo o realizaciji finančnega načrta občine ter poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za leto 2021 nepopolni. V dveh primerih prodaje nepremičnega premoženja občina po ugotovitvah revizorjev ni določila skrbnika posameznega pravnega posla, v štirih primerih oddaje prostorov v najem ni pripravila posamičnega programa upravljanja oziroma načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem. Lekarna sama obnavljala prostore v občinski lasti Občina tudi ni izvedla postopkov javnih naročil za obnovo poslovnih prostorov in je dopustila, da je Lekarna Juršinci sama izvedla investicijska vlaganja v poslovni prostor v lasti občine. V šestih primerih občina pred sklenitvijo najemne pogodbe ni objavila te namere na spletni strani. S šestimi uporabniki poslovnih prostorov je sklenila neposredne pogodbe o brezplačni uporabi, čeprav za to po ocenah računskega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji. Pri izvajanju javnih naročil za investicije so bile ugotovljene nepravilnosti med drugim pri urejanju učilnic na podstrešju osnovne šole, kjer občina pred sklenitvijo pogodbe z izvajalcem ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, kar je v neskladju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Nepravilnosti tudi pri prenovah cest • III v •• in poslih z župnijo V treh primerih, med drugim pri rekonstrukciji cest, občina ni obja- vila informacij javnega značaja za sklenjene pogodbe oziroma anekse na portalu javnih naročil. Po sklenitvi dveh aneksov k pogodbi, s katerima se je podaljšal rok za izvedbo del, ni pridobila novega finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s podaljšano veljavnostjo. Pred uvrstitvijo dveh projektov v načrt razvojnih programov pa ni pripravila enostavnega investicijskega dokumenta. Po njihovih ocenah je občina ravnala neustrezno tudi pri urejanju Foto: Občina Juršinci razmerij z župnijo pri izgradnji terase pri cerkvi. Objava javnih razpisov na področju športa, turizma in so-cialno-humanitarnih dejavnosti ter razpisna dokumentacija za razstavni prostor na prostem pa nistavse-bovali vseh obveznih sestavin. Računsko sodišče je Občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. Sta, Ur Ptuj • Pobuda za spremembo šele sprejetega cenika za Staro steklarsko Do brezplačnega najema upravičena le občina Septembra je Stara steklarska tudi uradno odprla vrata za uporabnike. Zelo hitro zatem so se pojavili pomisleki okrog cenika za najem prostorov, češ da ne ščiti dovolj krhkosti posameznih mladinskih skupin. Izpostavlja pa se tudi dilema o smiselnosti odločitve, daje do popolnoma brezplačnega najema upravičena le ptujska občina. Po septembra sprejetem ceniku celodnevni najem velike dvorane za komercialne namene stane 300 evrov, male 120, obokane 80, manjše vadnice 30 evrov, večje 60. Dopoldanski ali popoldanski termini so nižji za približno polovico. Ponujajo pa tudi možnost eno- ali dvournega najema vseh prostorov, dvorišča, za katerega za celodnevni najem računajo 80 evrov, za popoldanski 50 evrov. Oddajajo še glasbeni studio in opremo v dvoranah. Pomisleki izraženi že pred sprejetjem cenika Čeprav cenik velja šele dober mesec, je svetnica Lina Habjanič podala pobudo za spremembo: »Aktualni pravilnik predvideva brezplačno uporabo za določene skupine uporabnikov, pri čemer se namen (razen izvajanje javne storitve) natančneje ne opredeljuje in posledično tudi ne ovrednoti.« Zmotilo jo je tudi, da je do brezplačne uporabe in brez obračunanih obratovalnih stroškov upravičena le Mestna občina Ptuj. Predlagala je črtanje tega člena, saj da ima občina na voljo zadostno število drugih prostorov za protokolarna in druga srečanja. Meni, da se vsebinsko in razvojno ne upošteva krhkosti ne mladinskega sektorja Cena najema je odvisna od številnih dejavnikov, mnogi pa lahko uveljavljajo možnost plačila le obratovalnih stroškov, ki znašajo tretjino cene komercialnega najema. ne ljubiteljske kulture: »Razkorak med striktno komercialnim namenom in namenom ohranjati in dvigovati mladinsko in ljubiteljsko kulturo bi moral biti večji. Menimo, da se v pripravo pravilnika in cenika ni v zadostni meri vključilo pripomb, predlogov in vprašanj ne bodočih izvajalcev dejavnosti in ne uporabnikov.« Habjaničeva še pojasnjuje, da so imeli na občini predloge že pred pripravo cenika, a jih niso upoštevali. Prepričana je, da bi morali vpeljati razliko v ceni glede na velikost, tip/zmožnost organizacije, letni prihodek v preteklem letu, glede na cenovno dostopnost dogodka (z vstopnino ali brez nje) in število udeležencev/obiskovalcev. Tudi kar se tiče rednih terminov, bi po njenem morala biti cena različna med uporabniki glede na pogostost rabe, kontinuiteto delovanja ... Na občini o spremembah ■ • tvii • za zdaj ne razmišljajo Iz odgovora občine izhaja, da kakšnih sprememb trenutno ne načrtujejo. Pojasnjujejo, da so pri oddajanju svojega premoženja vezani na zakonodajo in da so zakonske določbe povzeli v najširšem možnem smislu: »Trenutna usmeritev občine je, da se obratovalni stroški krijejo, kadar gre za dogodke in prireditve, ki so širši javnosti dostopni brezplačno.« Dodajajo, da so cene najema prostorov Stare steklarske konkurenčne drugim primerljivim prostorom oz. še ugodnejše. Šele po določenem času bodo preverili interes in dejansko uporabo in povratne informacije uporabnikov ter razmisli o morebitnih spremembah. Na MO Ptuj opozarjajo še, da imajo uporabniki za organizacijo dogodkov možnost prijave na javne razpise in pozive občine, pa tudi za pridobitev državnih in mednarodnih sredstev, ki jim tovrstne stroške lahko povrnejo kot upravičene. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 24. oktobra 2023 Gospodarstvo Štajerski 5 Podravje • Bodo občine izkoristile razvojno priložnost ob avtocesti? V14 letih bistvenega napredka ni zaznati Gospodarstvo v Slovenski Bistrici je šolski primer, kaj za razvoj mesta pomeni avtocesta. Mimo Slovenske Bistrice je avtocesta stekla leta 1996. Ptuj seje avtocesti približal šele leta 2009, ko je DARS odprl prvi odsek podravske avtoceste med Slivnico in Dra-ženci. Gradnjo drugega odseka so končali pred petimi leti (2018). Videmčani zemljišča nekdanjih farm že prodali Občina Videm je že pred dvema desetletjema ob nekdanji magistralki med Mariborom in Zagrebom uredila obrtno cono, ki bolj životari kot živi, čeprav je na odlični legi in bijo verjetno lahko tudi širili. Parcele v coni so kupili podjetniki in zasebniki, ki so bili blizu nekdanjemu videmskemu županu, vendar na njih niso gradili in razvijali dejavnosti. Cona je bila dolga leta mrtva, sčasoma seje nekaj začelo dogajati, vendar v primerjavi s sosednjo markovsko sila malo. Občina Videm je v minulem mandatu pristopila k razdelitvi premoženja s Perutnino Ptuj, gre za območje ob avtocesti v Lancovi vasi, na meji z Draženci oz. občino Hajdina. Podrli so stare farme, uredili parcele, Perutnina in Občina Videm sta si zemljišča razdelili, Videm pa je svoja - okoli 30 hektarjev - lani prodal. Po OPN je namenska raba opredeljena kot površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo. Kupci so trije: podjetje Bolkop, Stanko Petek in Robert Šabeder. „Občina je zemljišča prodala po ceni od 13 do 15 evrov za m2," je povedal direktor videmske občinske uprave Gorazd Ladinek. Bistrica je v preteklih 30 letih, tudi po zaslugi avtoceste, prehitela Ptuj tako po številu prebivalcev kot gospodarskih kazalcih. Bistriško gospodarstvo je lani po podatkih Ajpesa generiralo enkrat več prihodkov kot ptujsko. 1.409 podjetij in samostojnih podjetnikov je v Bistrici ustvarilo 2,3 milijarde evrov prihodkov, ptujska podjetja in s. p.-ji, ki jih je skupaj 1.460, torej 51 več kot v sosednjem mestu, pa 1,3 milijarde. Dejstvo je sicer, da so bistriški rezultati odlični zaradi aluminijskega giganta Impola, enega izmed gospodarskih stebrov ne le regije, temveč države. Impol je lani sam pridelal milijardo in 140 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj toliko kot vsi na Ptuju. Za lažjo in še bolj slikovito predstavo: Impol sam ustvari več kot Perutnina, Talum in Boxmark skupaj. Kljub bistveno višjim prihodkom so bistriška podjetja lani zaposlovala manj delovne sile, kar kaže na učinkovitost delovnih procesov. Ptujsko gospodarstvo zaposluje 9.300 delavcev, bistriško blizu 6.100. Tudi pri dobičku vodijo Bi-stričani, lani so ga ustvarili 114 milijonov evrov, Ptujčani 80 milijonov evrov. Gospodarsko močni, a težave s priseljenci Dejstvo je tudi, da je občina Slovenska Bistrica Ptuj prehitela po številu prebivalcev. Danes jih imajo 26.200, Ptuj 23.500. Je pa treba povedati, da postaja Bistrica vse bolj multikulturno mesto, saj beležijo veliko število priseljencev iz tujine, s čimer ima mesto sicer tudi težave, ne le prednosti pri demografskih podatkih. Kot smo poročali, se največje težave kažejo pri neznanju slovenskega jezika ter vključevanju otrok priseljencev v šole. Harvey Norman začel graditi v Staršah Glede na to, da so naselja in gospodarstvo vedno rasli ob glavnih prometnih povezavah, v zgodovini so bile to reke, potem železnica in za njo ceste, se je vsekakor nadejati, da bo prej ali slej območje ob podravski cesti od Maribora proti meji s Hrvaško pozidano. V občini Starše je gradnjo že začel pohištveni velikan Harvey Norman. Zgradili bodo skladišče za oskrbo prodaje v celotni regiji jugovzhodne Evrope. Podjetje se je za gradnjo v Staršah odločilo, ker so ocenili pozitivno geostrateško lego med tremi prestolnicami: Ljubljano, Zagrebom in Budimpešto. Gradnja skladišča, ki bo imelo 50.000 m2 uporabnih površin, bo veljala 40 milijonov evrov. Hajdinčani imajo šest gospodarskih con, dve še nastajata In kako na priložnosti za razvoj gospodarstva ter prihod investitorjev gledajo v drugih občinah ob avtocesti? V občini Hajdina imajo za gospodarsko dejavnost opredeljenih šest con, dve sta v nastajanju. Občina ni nikjer lastnica zemljišč. Dve coni sta v Slovenji vasi, ob regionalni cesti proti Mariboru, ena je pred in druga za dravskim kanalom. V obeh je še prostor za gradnjo novih obratov. Na območju hajdinske in kidričevske občine, tik ob avtocesti (Njiverce), so za gospodarsko dejavnost opredelili 15 hektarjev zemljišč, ki so v zasebni lasti. Eden od lastnikov je Cestno podjetje Ptuj. Direktor podjetja Boris Medved je dejal, da območje urejajo: „Trenutno se ukvarjamo s postopki za pridobitev gradbene- ga dovoljenja. Cono bomo razvili skupaj s solastniki zemljišč. Tudi sami prepoznavamo potencial zemljišč, beležimo več povpraševanj po zemljiščih na lokaciji, ki so v naši lasti, in sicer pri domačih kot tudi tujih investitorjih." Dve gospodarski coni sta v Dražencih - Perutninine farme in Marof. Na Zgornji Hajdini neposredno ob avtocestnem priključku za hektar veliko zemljišče pripravljajo OPPN za namen turizma. Občina Hajdina namerava z OPN za gospodarske dejavnosti opredeliti še 15 hektarjev veliko območje neposredno ob avtocesti, kjer so načrtovali zabaviščni park Me-galaxia. Z občinama Videm in Ptuj sodelujejo pri zamisli o oblikovanju sto hektarjev velikega medob- činskega logističnega območja ob avtocesti. Kidričevo z navezavo na dva pomembna evropska koridorja Enako kot Hajdina ima občina Kidričevo neposredno ob avtocesti zasebno gospodarsko cono Njiver-ce (zemljišča so v obeh občinah), ki jo bo treba najprej komunalno opremiti, kar je v domeni lastnikov. Druge cone v bližini avtoceste Kidričani nimajo, je pa dejstvo, da se imajo priložnost vključevati na dva avtocestna koridorja, tako na podravsko kot štajersko avtocesto, obe sta del pomembnih evropskih cestnih koridorjev. Zgodovina modernega Kidriče- vega sloni na razvoju industrije, gospodarska cona je ob naselju prisotna že desetletja. Občina je v minulih letih na novo oblikovala še cono Strnišče, ni pa lastnica zemljišč, saj prodaja poteka neposredno med lastniki in investitorji. Po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta je že znano, da bodo polovico cone zasedli logistični centri, za preostali del bo glede na dejavnosti treba v prihodnje izdelati še OPPN. Vodstvo občine Kidričevo se nadeja, da bi ob Talu-movi industrijski coni zgradili inter-modalni terminal. To pomeni, da bi razkladali po železnici prispelo blago. „Na voljo je vsa infrastruktura, še posebej velika priložnost so železniški tiri," je dejal Napast. Mojca Zemljarič Foto: CG V občini Starše gradijo logistični center podjetja Harvey Norman. Ptuj • Tretji slovenski vodarski kongres Silovitim ujmam se ne bo moč izogniti V četrtek in petek je bila na Ptuju zbrana celotna slovenska vodarska stroka. 200 udeležencev je prisluhnilo referatom, predavanjem in debatam na okroglih mizah, ki so povezane z urejanjem voda. Razprave so bile o poplavah, sušah, rabi vode in prostorskem načrtovanju. V imenu ministrstva za infrastrukturo se je kongresa udeležila državna sekretarka Maša Kociper. Med drugim je povedala, da pripravlja vlada spremembo poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja objektov v prostor. Direktorica republiške direkcije za vode Neža Kodre je opozorila, da bodo izredni dogodki, kot so poplave in suše, v luči izrednih razmer pogostejši in intenzivnejši. Direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec je povedal, da je bilo v avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, plazovi pa ogrožajo med 700 in 800 objektov. Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je poudaril, da so vodotoki v strugah utesnjeni, stisnilo se jih je v kanale, zagotoviti bo treba razlivne površine. Govorci so opozorili na neprimerno prostorsko načrtovanje, pa tudi, da je iz vodotokov treba odstraniti plavje in hlodovino. Slednje je v avgustovski ujmi marsikje omejilo pretok vode. Ker je plavje ob mostovih pretok vode omejilo, se je pritisk samo večal in mostove poškodoval ali celo porušil. Hrvoje Oršanič je dejal, da so sonaravne rešitve bistveno bolje prestale ujmo kot betonske, ki jih je voda odnesla. Avgustovske poplave niso bile najhujše v Sloveniji Predstavnik Inštituta za vodar-stvo in ljubljanske gradbene fakultete Primož Banovec je poudaril, da ni pričakoval, da bo za čas svojega življenja doživel ujmo takšnih razsežnosti, kot je bila avgustovska. Dejal je tudi, da to niso bile najobsežnejše poplave v Sloveniji. Povedal je, da so bile leta 1851 še obsežnejše, sicer pa se je slovenska dežela s poplavami večjega obsega v minuli 200-letni zgodovini srečala že večkrat. Tudi Banovec je izpostavil, da je plavje v naraslih vodotokih preusmerjalo tokove, s Ptuj je gostil dvodnevni kongres strokovnjakov s področja vodarstva. Na fotografiji udeleženci ene od okroglih miz. tem pa povzročalo škodo. Spomnil je na uničujoče poplave v nekaterih drugih evropskih državah: Nemčiji, Grčiji in na Norveškem. „To je nekaj, kar se v moderni zgodovini še ni zgodilo. Gre za prehod, ne bo šale, pristopiti je treba resno, sicer se tukaj več ne bo dalo živeti. Leta 2000 se je začela dvigovati tudi gladina morja. Naša naloga je, da najdemo rešitve, da bodo v tem okolju lahko živeli tudi leta 2100. Ni zaključka, je začetek," je bi jasen Banovec. O Dravi in rešitvah na njej na kongresu niso govorili, v ospredju so bile poplave letošnjega avgusta. MZ Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK V središču torek • 24. oktobra 2023 f/ " ,r D X Ml I®;? Najnovejši Eurostatovi podatki o številu smrti, ki so povezane z uživanjem alkohola, so za Slovenijo vse prej kot laskavi, saj naša država visoko in povsem brez konkurence zaseda prvo mesto. Na 100.000 prebivalcev namreč beležimo več kot 17 takih smrti. Z desetimi žrtvami nam daleč zadaj sledi Poljska. Še hujša je primerjava z evropskim povprečjem, ki znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, kar pomeni skoraj petkrat manj kot v Sloveniji. Foto: arhiv ST Skrbi tudi podatek o hitrem porastu žrtev, saj se je njihovo število od zadnje objavljene raziskave leta 2011, ko je naša država na tej nesrečni lestvici zasedala »le« četrto mesto, karpotrojilo. Smo res narod pijancev? Ob teh podatkih se postavlja logično vprašanje, ali smo Slovenci res narod pijancev. Smo toliko bolj tolerantni do uživanja alkohola, kot so v drugih državah, ali prekomerno popivanje skrivamo za kulturo pitja, ki je del naše tradicije? Pitje alkohola je namreč globoko zakoreninjeno v naši družbi; ne predstavlja zgolj pijače, sredstva za opijanje, ampak je nje- govo uživanje povezano s tradicionalnimi običaji in počastitvijo vseh pomembnih življenjskih dogodkov. Dejstvo je tudi, da je družbeno veliko bolj sprejemljivo kot na primer uživanje drugih psihoaktivnih substanc. Da smo mokra družba, ki pije od rojstva do smrti, slikovito opisuje stanje v Sloveniji Štefan Lepoša, ki se z alkoholno preventivo ukvarja že pol stoletja, med drugim je prostovoljec v društvu Abstinent. Z grozo opazuje, kako se število odvisnikov od alkohola iz leta v leto veča: ko se je začel ukvarjati s to tematiko, jih je bilo 80.000, danes jih je že dobrih 200.000, država pa še vedno ni sprejela jasne alkoholne poli- tike, saj po njegovem zanjo ni prave politične volje, in to zato, ker gre za velik problem, ki ga je težko rešiti. Hoditi ne more več, vozi pa še Toda kako preprečiti vozniku, da bi al-koholiziran sedel za volan? Dejstvo je namreč, da se velika večina teh 200.000 alkoholikov vozi po naših cestah. Skoraj za slovenski nacionalni šport velja, da se »junak z maligani v zadnjici« s pivske zabave domov pripelje sam, čeprav je tako pijan, da brez pomoči ne more niti stati, kaj šele hoditi. Do doma vijuga po cesti sem in tja in se vozi od ene bankine do druge, pri tem pa poleg sebe ogroža ostale udeležence v prometu, ki se lahko nič dolžni in nič krivi v tistem trenutku znajdejo na napačnem mestu oziroma na pijančevi poti. Prav vožnja pod vplivom alkohola je ena izmed glavnih povzročiteljev prometnih nesreč; samo lani je botrovala skoraj 1.600 prometnim nesrečam, kar je pet odstotkov več kot v letu poprej. Foto: Sta/M 24 Podravje: Število prometnih nesreč in odvzemov vozniških dovoljenj zaradi alkoholiziranosti Leto Prometne nesreče Smrtni izid Hude telesne poškodbe Odvzemi dovoljenj 1 2013 311 4 22 2.302 2014 307 5 14 2.110 2015 303 8 21 1.695 2016 390 10 21 1.619 2017 293 7 17 2.026 2018 264 8 13 1.776 2019 289 5 17 1.867 2020 218 7 20 1.722 2021 261 10 7 1.868 2022 286 2 18 1.949 2023 (do 18.10.) 193 5 15 1.399 Kot je razvidno iz tabele, je do konca oktobra letos alkohol na območju PU Maribor botroval 193 prometnim nesrečam, umrlo je pet ljudi, 15 se jih je hudo telesno poškodovalo. V zadnjih letih so policisti začasno odvzeli vozniška dovoljenja nekoliko manj voznikom kot v preteklosti, kljub temu pa letos že 1.399-im. Pa se najbolj »pijanska meseca«: Martinov november in božično-novoletni december nista še niti začela... Podpora AMZS in AVP Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) pozdravljajo vse spremembe, ki se tičejo večje prometne varnosti, pri tem pa dodajajo, bi morala zakonodaja slediti tehnološkemu napredku v avtomobilski industriji, med katerega štejejo tudi vmesnik za vgradnjo alkoholne ključavnice. Slednje bi bilo treba zakonsko opredeliti, še zlasti zato, ker je analiza prometne varnosti za leto 2022 znova pokazala, kako velik problem je alkohol v prometu. Menijo, da skrajni čas vzpostaviti sistem, ki bi voznikom pod vplivom alkohola preprečeval vožnjo. Pridružujejo se jim tudi na Agenciji za varnost prometa (AVP), kjer posebej poudarjajo pomen vgradnje alkoključavnice v vozila povratnikov, kar seje v praksi že izkazalo marsikje po Evropi. V Italiji takšen ukrep pravkar uvajajo, Švedskaje kot prva že uvedla alkoključavnice v vozilihjavnega prevoza, na Finskem je obvezna za gospodarska vozila in šolske avtobuse, v Avstriji, Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, Portugalskem in v Združenem kraljestvu pa za tovornjake. Na AVK so pred dvema letoma izvedli celo anketo na to temo, v kateri je 88 % vprašanih podprlo obvezno namestitev alkoključavnice v vozila poklicnih voznikov, 75 % pa v vozila povratnikov. Alkoključavnica ja, a ne še za vse Iluzorno je računati na to, da bi lahko vse pijane voznike odkrila policija. Zadnja leta zlasti v tujini veliko govorijo o uvedbi alkoholnih ključavnic (alcolock), vendar zaenkrat predvsem za voznike avtobusov in tovornjakov ter za povratnike, torej voznike, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi alkohola. Na Ministrstvu za infrastrukturo so povedali, da alkoključavnice prihajajo tudi k nam, kar je zapisano v predlogu Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. »V delu, ki govori o varnosti uporabnikov cest, je kot dodaten ukrep predvidena uvedba alkoholnih ključavnic, in sicer v vo- zilih javnega potniškega prometa kot obvezna oprema, spodbuditi pa želimo vgradnjo take ključavnice tudi v gospodarskih vozilih, ki prevažajo tovor.« Povedano domače - to pomeni, da bodo te ključavnice obvezne v avtobusih, verjetno pa tudi v tovornjakih. Za vsa nova vozila obvezni vmesniki od naslednjega leta Obenem so opozorili na že veljavne predpise EU, h katerim je avtomatsko zavezana tudi Slovenija, saj po sprejetju na nivoju EU-teles prenos v nacionalno zakonodajo ni potreben. Med njimi je leta 2019 sprejeta uredba za obvezno vgradnjo pripomočka za namestitev alkoključavnice. Ta določa, da morajo imeti motorna vozila po novem v svoji dodatni opremi standardizirani vmesnik, ki olajšuje vgradnjo t. i. Skoraj za slovenski nacionalni šport velja, da se »junak z maligani v zadnjici« s pivske zabave domov pripelje sam, čeprav je tako pijan, da brez pomoči ne more niti stati, kaj šele hoditi. Na posnetku je 150 let stara preša v lenarškem krožišču pri ŠRC Polena, v katero se je konec marca zaletela pijana voznica. Vir: GPU Foto: SD torek • 24. oktobra 2023 V središču Štajerski 7 Alkoholna ključavnica je naprava, ki služi za blokiranje uporabe avtomobila, če je po opravljenem testu raven alkohola v krvi previsoka. Gre za nekakšen avtomobilski alkotest, pri katerem mora voznik, ko sedi v avtomobilu, pihati v napravo. blokirne naprave za primer uživanja alkohola, kar za nove tipe vozil velja od julija lani, za vsa nova vozila pa bo veljalo od julija prihodnje leto. Omenjena določba se nanaša tako na osebne avtomobile, lahka in težka tovorna vozila kot avtobuse. Zanimiv je podatek, da pri švedskem avtomobilskem gigantu Volvu, ki tradicionalno stavi na varnost vozil, vgradnjo alkoholne ključavnice kot tovarniško opremo ponujajo že od leta 2008. Za starejša vozila alkoključavnica ne bo obvezna Alkoključavnica, znana tudi pod imenom Ignition Interlock Device (IID) ali Breath Alcohol Ignition Interlock Device (BAI-ID), je naprava, ki služi za blokiranje uporabe avtomobila, če je po opravljenem testu raven alkohola v krvi previsoka. Gre za nekakšen avtomobilski alkotest, pri katerem mora voznik, ko sedi v avtomobilu, pihati v napravo. Alkotest je povezan s krmilno enoto za vžig motorja: prepreči zagon, če raven alkohola v zraku, ki jo samodejno preveri v avtu nameščen senzor, preseže zakonsko zahtevano raven. Deluje torej po sistemu - če si pil, avto ne bo vžgal. Glede na omenjeno nezavidljivo prvo mesto Slovenije po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, nas je zanimalo, ali naši odločevalci morda razmišljajo o tem, da bi naredili korak dlje in uvedli obvezno vgradnjo alkoključavnice v vsa vozila, tudi osebna. Tako kot smo v preteklosti npr. že morali v vozila vgraditi varnostne pasove. Odgovor ministrstva je bil kratek. Dejali so le, da »vgradnja vmesnika v starejša vozila ni predvidena«. Senka Dreu Foto: S.S./M24 Letos zaradi alkohola na slovenskih cestah umrlo 13 ljudi, v Podravju pet Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) je število prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, v slovenskem povprečju v zadnjih desetih letih nekoliko upadlo. Leta 2013 jih je bilo 1.649, lani 1.580, do letošnjega 18. oktobra pa 1.134. Na državnem nivoju seje število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč, za katere so krivi pijani vozniki, v obravnavanem obdobju gibalo med 23 in 41. Po podatkih za prvih deset mesecev letošnjega leta je zaradi alkohola na slovenskih cestah umrlo 13 ljudi. Kljub manj smrtim na cestah zaradi vinjenosti voznikov pa so, kot kažejo številke Eurostata, v drugih državah EU uspešnejši pri preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola, saj je razkorak med Slovenijo in evropskim povprečjem vse večji. Število hudo telesno poškodovanih ostaja približno enako ter se giblje med 108 in 158 oškodovanci. Lani jih je bilo 124, letos pa do zdaj 87. Podobna odstopanja beležijo tudi pri začasnih odvzemih vozniškega dovoljenja; ta nihajo med 10.452 in 13.719 odvzemi, do sredine oktobra letos je brez vozniškega dovoljenja ostalo 8.955 voznikov. V zadnjih letih so policisti začasno odvzeli vozniška dovoljenja nekoliko manj voznikom kot v preteklosti, kljub temu pa letos že 1.399-im. Pa se najbolj »pijanska meseca« Martinov november in božično-novoletni december nista še niti začela. Ptuj • Ljudska univerza začenja nov projekt Virtualno bodo polagali keramiko, stregli ... Milijon evrov je vrednost projekta, ki ga Ljudska univerza Ptuj izvaja s še štirimi partnerji iz Slovenije in Avstrije. Skupaj bodo skušali reševati izzive, povezane z deficitarnimi poklici. S pomočjo 3D-očal in virtualne resničnosti bodo skušali mlade in brezposelne prepričati, da se odločijo za poklice, ki primanjkujejo na trgu dela. Virtualno bodo polagali keramiko, delali kot oskrbovalci, stregli v lokalih... S pomočjo očal in virtualne resničnosti bodo deficitarne poklice predstavljali na osnovnih šolah, vključili bodo vsaj sto brezposelnih, dostopni pa bodo tudi v prostorih LU Ptuj, a šele, ko bo zaživel poseben center, in sicer leta 2025. Ljudska univerza Ptuj je bila letos uspešna na razpisu programa Interreg Slovenija - Avstrija, kjer gre za spodbujanje čez-mejnega sodelovanja in reševanja podobnih ali enakih izzivov obeh držav. »Ob ugotavljanju potreb tako lokalnega kot nacionalnega okolja smo partnerji v preliminarnem pregledu stanja ugotovili, da se v obeh državah soočamo s pomanjkanjem kadra v poklicih, ki veljajo za deficitarne, kot so na primer električar, keramičar, oskrbovalec, natakar in podobno, in tako je nastal projekt z naslovom Center za deficitarne poklice s pomočjo virtualne resničnosti, ki se je začel izvajati 1. oktobra 2023,« so pojasnili na ptujski Ljudski univerzi. Zraven njih so vključeni še štirje partnerji, in sicer ptujska območna služba Zavoda za zaposlovanje RS, podjetje ArtRebel9 ter organizaciji NOWA in ISOP iz Avstrije. Načrt je leta 2025 odpreti tri nove centre, kjer se bodo lahko obiskovalci s pomočjo 3D-očal in virtualne resničnosti preizkusili v opravljanju deficitarnih poklicev. Na Ptuju bo sedež centra v prostorih Ljudske univerze. S pomočjo virtualne resničnosti bodo lahko polagali keramiko, postregli gostu v kavarni, pomagali starostniku pri oskrbi ali sestavili električno omarico. Cilj: v obeh državah vključiti 30 šol in sto brezposelnih »Naš cilj je predvsem vzbuditi interes pri mladih in brezposelnih, ki se šele odločajo ali spreminjajo poklicno pot, da se navdušijo za poklice, ki veljajo za deficitarne, ter jim tako dvigniti prepoznavnost, vlogo in pomen v družbi,« pojasni vodja projekta na LU Ptuj Nastja Glušič. Od milijonskega projekta pripada LU Ptuj 220.000 evrov, podjetju ArtRebel9 pa 280.000 evrov, Zavod za zaposlovanje ima iz tega naslova sofinancirano zaposlitev za tri leta. »Mladi, ki danes živijo na Tik-toku in podobnih aplikacijah, vsekakor potrebujejo spodbudo pri odločanju za poklice, ki veljajo za deficitarne. Virtualna resničnost je nekaj, s čimer bodo pridobili realen vpogled v naloge določenega delovnega mesta, obenem bo to zabavno. Vključili bomo 30 osnovnih šol v Sloveniji in Avstriji, predvsem zadnje razrede osnovne šole,« še pojasni Nastja Glušič. Cilj je aktivirati še vsaj sto brezposelnih oseb. Ko bo začel delovati še center, bodo uporabo očal omogočili vsem, ki bodo to želeli, odprti bodo nekaj ur dnevno, približno leto dni. Do takrat bodo predstavitve potekale na šolah. Vzpostaviti čim bolj resnično okolje v navidezni resničnosti Pri pripravi vsebin za virtualno predstavitev poklicev bodo sodelovali z mojstri. Za samo vsebino pa je zadolženo podjetje ArtRebel9, ki je sodelovalo že na projektih Kurentove hiše, Expano in Vulkanija na Goričkem. Na tem področju imajo več kot 30-letne izkušnje. Matjaž Požlep iz podjetja ArtRebel9 pravi, da gre za kompleksen proces ustvarjanja okolja, ki človeka prepriča, da je ob tem, ko si očala nadene, dejansko na določenem mestu, v določeni vlogi: »Ne gre za izobraževanje, ampak nav-duševanje. Treba je iti v korak s časom. Prepričani smo, da bo ta zadeva zelo koristna.« 12 novih zaposlitev, štiri na Ptuju V Sloveniji in v Avstriji je na račun omenjenega projekta 12 zaposlenih, od tega trije na Ljudski univerzi Ptuj in eden na Zavodu za zaposlovanje Slovenije OS Ptuj. Za delo v deficitarnih poklicih bodo spodbujali vse, ki imajo možnost, da bi se v teh poklicih zaposlili, saj je strukturna brezposelnost v zadnjem času zelo izrazita, pravi vodja urada za delo Ptuj-Ormož Miran Murko: »Zato je vsak projekt in vsaka možnost, da se kdo odloči za novo pot ali za pot, kjer so zaposlitvene možnosti velike, dobrodošla. Na trgu dela so namreč potrebe velike, naša naloga pa je, da mlade motiviramo za take poklice.« Trenutno so največje potrebe po delavcih v panogah strojništva, gradbeništva, elektro del, tudi špedicije, gostinstva ... S katerimi poklici natančno se bodo ukvarjali v tem projektu, še niso natančno definirali. Dženana Kmetec Foto: FB Foto: DK 8 Štajerski Podjetništvo torek • 24. oktobra 2023 Podravje • Socialno podjetje, ki seje postavilo na lastne noge in uspelo na trgu Obnovljen računalnik prijaznejši do žepa in okolja Podjetje Recosi iz Slovenske Bistrice že pet let obnavlja rabljene računalnike in jih po nekajkrat nižji ceni zagotavlja kupcem. V štirih letih jim je z lastnim trudom uspelo podvojiti prihodke, a kot pravi direktorica Katja Zajko, bi lahko država storila več za promocijo obnovljene opreme in odprla vrata za nakup rabljene opreme tudi preko razpisov. Okrog 40.000 ton novih električnih aparatov letno nagovarja slovenske potrošnike k nakupu, to je kar 20 kg na prebivalca oziroma 50 kg na posamezno gospodinjstvo. Hkrati pa v enem letu v Sloveniji zberemo manj kot 15.000 ton e-od-padkov. V Sloveniji se tako reciklira le tretjina e-odpadkov, kar našo dr- žavo med članicami EU uvršča na rep držav. Odgovor na zmanjšanje rabe redkih surovin in na manj zavrženih odpadkov je dokaj enostaven - to je reciklaža oz. obnova. Pred petimi leti je model socialnega podjetništva, ki se ukvarja z obnovo računalniške opreme, iz Irske na slovenska tla prenesla Katja Zajko. Pridobili so zagonska sredstva za socialno podjetje, se povezali z zavodom za zaposlovanje za izvajanje učnih delavnic in usposabljanje težje zaposljivih oseb, z leti pa so se postavili na lastne noge. Sedaj zaposlujejo med šest in deset oseb, še vedno sodelujejo z Elektronskih odpadkov za 125-kilometrsko kolono križark Odpadki električnih in elektronskih naprav so najhitreje rastoča skupina odpadkov na evropskih tleh, obenem pa se jih reciklira manj kot 40 %. Posledično se zavrže večina naprav, ki med drugim vsebujejo redke elemente in materiale. Ena ključnih nalog Evropske komisije je zmanjšanje količine odpadnih električnih in elektronskih naprav, na potezi so države, tudi Slovenija. Leta 2020 smo na Zemlji pridelali 53,6 milijona ton e-odpadkov (kar je 21 % več kot v prejšnjih petih letih). Za lažjo predstavo - to je toliko, kot če bi 350 križark postavili drugo za drugo in bi bile skupaj dolge 125 km. Surovine, kijih vsebujejo vsi e-odpadki iz leta 2020, pa so vredne neverjetnih 51 milijard evrov! zavodom za zaposlovanje pri pripravi učnih delavnic, temeljna dejavnost pa je seveda obnova, servis in prodaja rabljene, a obnovljene računalniške opreme. Prihodki od prodaje so se od leta 2017 skoraj io-kratno povečali in so lani znašali nekaj več kot milijon evrov. Kar je novo ni nujno tudi boljše »Začetki so bili težki. Socialno podjetništvo ima namreč v Sloveniji negativni prizvok in se ga povezuje s socialno pomočjo, čeprav tudi socialna podjetja enako kot ostala podjetja stojimo na lastnih nogah in za preživetje potrebujemo lastne prihodke. Res pa je, da si dobička že po zakonu ne smemo deliti, temveč ga vlagamo v razvoj, pri svojem poslanstvu pa moramo kot socialno podjetje nagovarjati tako področje zaposlenih, okolja in seveda dobička.« Prva prepreka je bilo torej razumevanje pojma socialno podjetništvo, druga nezaupanje ljudi v obnovljene izdelke. »V Sloveniji imamo povsem drugačen odnos do rabljenih izdelkov kot v severnih državah, kjer je popularno imeti rabljeno opremo ali oblačila.« Tako so morali najprej pridobiti zaupanje javnosti, svojo kakovost pri delu in skrbi za okolje pa so potrdili s pridobitvijo certifikatov. Prihodki so se iz leta v leto povečevali, v času epidemije covid in dela ter Katja Zajko, direktorica in ustanoviteljica socialnega podjetja Recosi, ki v Slovenski Bistrici obnavlja rabljene računalnike. šole na daljavo pa so doživeli pravi prodajni preskok. »Takrat se je odprlo, saj je na trgu veljalo pomanjkanje računalniške opreme, tako da je tudi država dopustila nabavo rabljene obnovljene opreme.« Opreme, ki pa po kakovosti ne zaostaja za izdelki s trgovskih polic, zatrjuje Zajkova. »Naši računalniki so praviloma pridobljeni iz podjetij, kjer so bili v uporabi približno dve leti. Računalnik pri nas obnovimo, zamenjamo potrebne komponente in naložimo novo programsko opremo.« Obnovljeni računalniki imajo tudi do 80 % nižjo ceno kot primerljivi novi. Država bi morala biti prvi zgled državljanom Obnova obstoječe opreme z zamenjavo komponent, servis okvar - dejavnosti podjetja Recosi. Katja Zajko si želi, da bi potrošniki spoznali, da ni nujno, da je povsem novo tudi boljše ter da se popravilo elektronskih izdelkov izplača. »EU je sprejela direktivo, ki omogoča pravico do popravila, države jo morajo sedaj vnesti v svoje zakonodajne okvire. Zavzemam se, da bi po vzoru Avstrije tudi Slovenija uvedla voucherje za popravilo.« Pomembno vlogo pri rabi obnovljene opreme ima torej država, ki bi lahko več storila tudi z lastnim zgledom. »V Avstriji odprtih rok tudi v javnih zavodih nabavljajo obnovljeno rabljeno opremo, saj se zavedajo pomena krožnega gospodarstva. Pričakujemo, da bo ta korak storila tudi naša država in nam omogočila sodelovanje pri centralnih državnih razpisih.« Mojca Vtič Ptuj • Dela v Žabjaku še tečejo Odprtje šele konec leta Po prvotnem planu je bilo odprtje nove enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku predvideno ta mesec, a so ga nekoliko zamaknili. Nove stanovalce bodo začeli sprejemati v začetku decembra. V sklopu Doma upokojencev Ptuj je doslej delovalo pet enot. Enota v Žabjaku pa je druga zgrajena na območju mestne občine Ptuj. Med ključnimi razlogi so posledice avgustovskih poplav, ki so uničile proizvodnjo enega izmed podjetij, ki je v tem projektu podizvajalec. Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj: »Zadolženi so bili za panele, del fasade in streho. Ker so jim poplave uničile proizvodnjo, smo se dogovorili, da se izvedba nekoliko zamakne. Do konca leta pa bo enota delovala. Pomembno je, da smo v časovnih okvirih in da roki niso ogroženi.« Za stanovalce bo na voljo 162 postelj. Delno jih bodo zaradi odprave večposteljnih sob preselili iz drugih enot, delno sprejeli na novo. Tehnični pregled objekta je opravljen, dela so v zaključni fazi, računajo, da bodo 24. novembra pridobili uporabno dovoljenje, slavnostno odprtje bo 15. decembra ob 14. uri. Nove stanovalce bodo začeli sprejemati v začetku decembra, koliko, pa bo odvisno predvsem od kadrovske situacije. Iskanje delavcev je v trenutni situaciji na trgu dela izjemno težak izziv. Postelje bodo zato polnili postopno, skladno s kadrovsko izpopolnjenostjo. Dženana Kmetec Štajerska • Podelili prve gospodarske oskarje Med nagrajenci tudi Ptujčani Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in Regionalna gospodarska zbornica Celje sta podelili prve štajerske gospodarske oskarje. Idejni oče te nagrade je nekdanji dolgoletni šef Perutnine Ptuj in predsednik ŠGZ, danes njen častni predsednik Roman Glaser. „V ŠGZ že zelo dolgo ocenjujemo, da je gospodarstvo krvni obtok države, brez uspešnega gospodarstva ni uspešne države, ni socialne države. Slovenska politika in splošna javnost pogosto nista naklonjeni gospodarstvu niti gospodarstvenikom. Zato smo želeli z nagradami štajerski gospodarski oskar poudariti pomen gospodarstva in ga javno močneje predstaviti. Gre za nagrado, ki jo ekonomska stroka podeljuje podjetjem in gospodarstvenikom. To ni nagrada klikov, lajkov ali kakih drugih všečkov. Je nagrada stroke najuspešnejšim gospodarstvenikom Štajerske, nagrada iz gospodarstva, z gospodarstvom in za gospodarstvo," je o pomenu štajerskih gospodarskih oskarjev povedal Glaser. Intera pometla s številno konkurenco V kategoriji najboljšega zaposlo-valca so oskarja osvojili Ptujčani. Pometli so s konkurenco 23 vidnih slovenskih podjetij, med drugim z Zavarovalnico Sava, Termami Oli-mia in hoškim Ledinek Engineee-ringom. Prvi prejemniki nagrade Štajerski gospodarski oskar, z leve: Davorin Gabrovec in Peter Ladič (oba lntera), Andrej Kolmanič (Impol 2000), Dean Besednjak (Kronoterm), Bogdan Kronovšek (Kronoterm), Irena Šela (Impol 2000), Igor Kumer (MOS Invest) in Primož Pinter (Primius gradnje) „Z zaposlenimi delamo največ, kar znamo," je dejal direktor Intere Peter Ladič. Strokovna komisija je v utemeljitvi nagrade navedla, da podjetje ubira inovativne, doslej še nevidene poti pri delu z zaposlenimi, s čimer postajajo vzor in inspiracija za mnoga podjetja v regiji in širše. V kategoriji najperspektivnej- šega podjetja so nagrado podelili družbi MOS Invest, med mikro in malimi podjetji so nagradili Primius gradnje, med srednje velikimi pa Kronoterm. V ožjem izboru za oskarja med velikimi podjetji so bili kidričevski Silkem Plus, ptujska Perutnina in bistriški Impol 2000. Nagrada je šla v roke slednjega, podjetje pa je ko- misijo prepričalo s svojo strategijo in premišljenimi sklopi poslovnih odločitev. Impol 2000 je šesti največji slovenski izvoznik, zaposluje 2.500 sodelavcev, lani so proizvedli 233.000 ton izdelkov, realizirali 1.142 milijonov evrov prihodkov in 94.500 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. MZ Foto: CG torek • 24. oktobra 2023 Podravje Štajerski 9 Podravje • Povprečna starost slovenskih mostov krepko presega 40 let Borlski most ostaja na čakalnem seznamu Za mostove na državnih cestah je odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), na avtocestah DARS in na občinskih cestah občine. Zelo natančne evidence o stanju mostov so na razpolago le za državne mostove. Veliko slabše stanje je v občinah, kjer večinoma, zlasti v manjših, nimajo niti podatkov o številu, kaj šele o stanju mostov. Direkcija za infrastrukturo je v letih 2018-2022 za obnovo okrog 80 mostov namenila 64 milijonov evrov. Med bolj znanimi rekonstrukcijami na našem območju je zagotovo rekonstrukcija starega mostu čez Dravo, ki je bila težka kar 4,5 milijona evrov. V preteklih petih letih je obnovila dva mostova v Dornavi v skupni vrednosti okrog dveh milijonov evrov, za 600.000 evrov so državni proračun obremenila dela na mostu čez Grajeno. Med večjimi projekti izstopata še most čez kanal v Zla-toličju za dobrih 900.000 evrov in rekonstrukcija mostu čez kanal Formin pri Markovcih, težka 1,64 milijona evrov. Trenutno je v teku za 23 milijonov evrov obnovitvenih oz. gradbenih del na 20 mostovih, v prihodnjih petih letih pa naj bi država za mostove namenila 52 milijonov evrov. Na seznamu investicij je tudi most čez Dravo v Borlu v vrednosti 4,4 milijona evrov. Toda časovnica projektov s seznama je negotova, predvsem zaradi avgustovskih neurij na Koroškem in v Savinjski dolini. »Mostovi, ki so bili v minulem neurju poškodovani ali celo porušeni, bodo obravnavani prednostno, saj je treba v najkrajšem možnem času vzpostaviti prevoznost mostov, nato pa izvesti trajne rešitve,« so dejali na direkciji za infrastrukturo. Vozila danes veliko težja in večja kot v času gradnje mostov Foto: Zavod za gradbeništvo Direktor Aleš Žnidarič Največ težav se pojavlja predvsem pri starejših mostov, grajenih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so bili pretežno načrtovani za dvoosna tovorna vozila s skupno maso 13 ton ter za relativno lahka posebna vozila, ki z današnjim prometom nimajo veliko skupnega, pojasnjuje Aleš Žnidarič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije in dodaja: »Zavedati se moramo, da so dejanske prometne obremenitve precej večje, kot mislimo oziroma kot nam zagotavljajo prevozniki. Iz meritev vemo, da na državnih cestah vsako peto, na avtocestah pa vsako deseto tovorno vozilo preseže bodisi skupno maso ali osne pritiske.« Mostovi, ki so bili v minulem neurju poškodovani ali celo porušeni, bodo obravnavani prednostno,« so dejali na direkciji za infrastrukturo. Borlski most ostaja na čakalnem seznamu ... Najstarejši državni mostovi datirajo v leto 1800 Na slovenskem državnem cestnem omrežju, ki vključuje avtoceste, glavne, regionalne in turistične ceste, je približno 2.550 mostov daljših od pet metrov, od tega jih je dobrih 1100 na avtocestah in hitrih cestah in jih upravlja Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars), preostali sodijo pod Direk- cijo Republike Slovenije za ceste. Povprečna starost slovenskih mostov je približno 42 let, od tega na avtocestah preko 25 let, na drugih državnih cestah pa več kot 55 let. Več kot četrtina slednjih je starejših od 80 let in segajo vse do leta 1800, opozarja Aleš Žnidarič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Na stanje mostov imata največji vpliv okolje in človek. Klimatske razmere, zlasti ekstremno vreme pospešujejo staranje in propadanje vgrajenih materialov. Na drugi strani lahko le primerno vzdrževanje podaljša življenjsko dobo teh povezovalnih objektov. Cestna infrastruktura po vsej Evropi se stara in zato nujno potrebuje redno investicijsko vzdrževanje. Na Zavodu za gradbeništvo, ki opravlja glavne preglede mostov za DARS in za nekatere občine, sicer menijo, da so v Sloveniji mostovi v relativno dobrem stanju: »Lahko pa iz razpoložljivih podatkov povemo, da sta v Sloveniji, kot drugje po svetu, starost in stanje premostitvenih objektov odvisna od kadrovskih in finančnih zmožnosti upravljavcev.« Mojca Vtič Foto: CG Slovenske gorice • Zaključek prve faze izgradnje regionalne kolesarske mreže 10 kilometrov državne kolesarske steze obviselo v zraku V lenarškem Centru Slovenskih goric je potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju desetih občin. V okviru štirih projektov, ki so jih začele slovenjegoriške občine snovati pred šestimi leti, koordinirala pa jih je Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG), so do danes zgradili nekaj več kot 59 kilometrov kolesarskih povezav, od tega 41 kilometrov samostojnih, 18 kilometrov pa v souporabi prometnega pasu. Skupna vrednost znaša dobrih 18 milijonov evrov, od katerih sta večino, 11,2 milijona evrov, prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in država. Razliko so iz svojih proračunov pokrile občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slov. goricah, Šentilj, Sveti Andraž in Trnovska vas. Direkcija za infrastrukturo (DRSI) sicer na tem območju gradi še 25 kilometrov t. i. državnih kolesarskih povezav. Gre za odseke od Pernice do Lenarta, od Lenarta do Trojiškega jezera, od Lenarta do Svete Ane in od Svete Ane do Trat. Za DRSI kolesarke trenutno niso prioriteta Najobsežnejši projekt je nedvomno potekal na relaciji Jareni-na-Lenart-Zg. Senarska. Vreden je 5,5 milijona evrov, sofinanciran s 5,5 milijona evrov, trasa je dolga kar dobrih 30 kilometrov, od katerih je 9,5 kilometra speljanih po voznem pasu. DRSI naj bi zgradila dodatnih 12 kilometrov, je povedal direktor Bojan Tičar: »Stali bodo nekaj manj kot 16 milijonov evrov, pričakujem pa, da bomo projekt lahko v kratkem zaključili.« Medtem ko je gradnja »občinskih« slovenjegoriških kolesark z nekaj redkimi odseki že zaključena, gradnja državnih še ni tako daleč. Dveh še niti začeli niso, najbolj pa je v zraku obviselo deset kilometrov na relaciji Lenart-Pernica. »Kot veste, se je letos veliko doga- ; Foto: SD Tomaž Willenpart in Bojan Tičar iz DRSI, lenarški župan Janez Kramberger in Srečko Aleksander Padovnik iz RASG na zaključni slovesnosti ob izgradnji slovenjegoriške kolesarske mreže. Medtem ko je gradnja »občinskih« slovenjegoriških kolesark z nekaj redkimi odseki, kot je ta mimo lenarškega TBP-ja, že zaključena, pa gradnja državnih še ni tako daleč; dveh še niti začeli niso. Plačilo zemljišč leto dni po izgradnji S podatkom, koliko pogodb so občine sklenile z lastniki zemljišč, po katerih potekajo kolesarske poti, na RASG ne razpolagajo, je povedal koordinator projekta Srečko Aleksander Padovnik, je pa opisal postopek izplačil za kupnine. »Na splošno velja, da imajo občine z lastniki sklenjene služnostne pogodbe, s katerimi so dogovorjene, da po gradnji izvedejo najprej geodetske odmere, temu sledi izdelava cenitev in nato odkup, kar naj bi bilo zaključeno v roku enega leta po zaključku gradnje.« Po besedah trnovskega župana Alojza Benka so z lastniki zemljišč sklenili približno 20 pogodb, za dve pa še tečeta hi-potekarna postopka. »Sprva smo se dogovorili, da jim bomo plačali 1,5 evra za kvadratni meter kmetijskega zemljišča in tri evre za stavbno, ker pa so se zemljišča v zadnjih letih podražila, se nam je zdelo pošteno, da jim ponudimo več, in sicer dva evra po kvadratnem metru za kmetijsko in štiri za stavbno zemljišče.« Kot je dejala andraška županja Darja Vudler Berlak, pa so občani ob trasi zemljišča občini podarili. jalo, neurja in posledične poplave so zamaknile prenekateri projekt. Sile so zdaj usmerjene v sanacijo škode, tako da, žal je to dejstvo, kolesarke v tem trenutku niso prioriteta,« je čistega vina nalil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste iz DRSI. Ker gre za izredno pomembno povezavo z Mariborom, je lenarški župan Janez Kramberger povedal, da že iščejo rešitve in druge vire financiranja. »Jasno je, da kolesarske povezave ne bodo služile zgolj za kolesarjenje na delovna mesta, kot smo upravičevali to naložbo, pač pa obenem varnemu cestnemu prometu, varni peš hoji in tudi pomembnemu gospodarskemu delu, ki mu v osrednjih Slovenskih goricah posvečamo veliko pozornosti, to je turizmu.« Senka Dreu Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 24. oktobra 2023 Ptuj • Izvolili novo vodstvo KPŠ Nova predsednica je Manja Hliš Klub ptujskih študentov ima novo vodstvo. Interese članov - trenutno je 450 študentov in 150 dijakov - bo v naslednjem študijskem letu predstavljala sveža ekipa na čelu s predsednico Manjo Hliš. Ena prioritetnih nalog bo povečanje članstva in prepoznavnosti (projektov) kluba. Foto: osebni arhiv Manja Hliš Število članov KPŠ se spreminja, trenutno jih je okrog 600, mladi se še posebej aktivno vpisujejo ob večjih dogodkih kluba, kot sta Kuren-tanc in Bazeni energije, saj jim članstvo prinaša ugodnosti. Nova predsednica jih želi združiti še več: »Prav tako želimo izvesti večje število izobraževalnih, športnih projektov ter projektov na področju krepitve socialnega položaja mladih. Menim, da se na Ptuju premalo povezujemo s preostalimi ustvarjalci na mladinskem področju, kar pa lahko v prihodnjih mesecih prinaša tudi nove priložnosti, ena takih je recimo ustvarjanje v Mladinsko kulturnem centru Stara steklarska.« Hliševa je 21-letna študentka 3. letnika Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, smer Delovna terapija. Je tudi članica Pihalnega orkestra Ptuj, prostovoljka na področju delovne terapije, lani pa se je pridružila še Leo klubu na Ptuju. Prosti čas preživlja ob igranju evfonija, pozavne, klavirja in kitare, uživa ob obiskih kina, koncertov in druženju s prijatelji. V KPŠ je aktivna od leta 2017. Bila je tudi članica disciplinske komisije, v zadnjem letu pa tudi upravnega odbora in vodja odbora za socialo in izobraževanje. Vesela je, da ji je bila zaupana odgovornost vodenja enega izmed najpomembnejših in najprepoznavnejših študentskih klubov v Sloveniji: »Želim si, da Klub ptujskih študentov okrepi svoj položaj med mladimi v Spodnjem Pod-ravju, da združuje dijake in študente, ki želijo pridobiti kompetence za prihodnost. Zavzemala se bom, da bo klub prepoznan in bo s svojimi aktivnostmi koristen. Verjamem, da lahko projekte, kot so Kurentanc, Bazeni energije, Vino ni voda, ki so jih v preteklosti uspešno gradili predhodniki, uspešno nadgrajujemo v prihodnjih letih.« Z ekipo želi osvežiti podobo kluba v javnosti, k sodelovanju pa vabi vse dijake in študente, ki bi želeli aktivno soustvarjati prihodnje projekte in aktivnosti. Hliševa je nasvete, povezane z vodenjem, dobila tudi od svojega brata Alena, ki je prav tako nekoč vodil KPŠ, danes je mestni svetnik: »Mislim, da je brat ponosen name, čeprav to včasih težko pokaže. Si pa v vsakem primeru želim, da naša ekipa upraviči zaupanje študentov in da prikažemo potencial novih mladih generacij.« Ni zanemarljivo, da so se prav v Klubu ptujskih študentov kalili številni danes uspešni mladi ptujski politiki, od Dejana Levaniča in Andreja Čuša do Alena Hliša, pa tudi številni podjetniki, med njimi tudi Peter Ladič, direktor podjetja Intera. Dženana Kmetec Ljutomer • Galerija gosti številne dogodke Dobrodelni jazz koncert Letos je v Prešernovi ulici v Ljutomeru odprla vrata galerija mednarodno uveljavljenega umetnika Miroslava Persolje, kiparja, slikarja in restavratorja, rojenega na Goriškem. Na uvodni razstavi je v galeriji svoja dela razstavljalo več kot 30 domačih in tujih umetnikov. Konec septembra pa sta v organizaciji Art Gallery Miro Persolja v Ljutomeru potekala dva kulturna dogodka. V ospredju je bil italijanski umetnik Marco Strano, ki je na ogled postavil razstavo svojih likovnih del, nato pa je s svojo zasedbo Marco Strano Quartet v ljutomerskem Domu kulture izvedel jazz koncert, na katerem so zbirali sredstva za eno izmed družin, ki je v avgustovskih poplavah v ljutomerski občini utrpela škodo. NŠ Ormož • Znova mednarodno priznanje za Destinacijo Jeruzalem Slovenija Številke obiska in nočitev dobro kažejo DestinacijaJeruzalem Slovenija seje že drugo leto zapored uvrstila med sto najbolj trajnostnih in zelenih destinacij na svetu - TOP 100 stories 2023, priznanje pa sta v začetku oktobra v estonskem Talinu prevzela ormoški župan Danijel Vrbnjak in direktor zavoda za turizem Andrej Vršič Foto: Jeruzalem Slovenija Ormoški župan Danijel Vrbnjak in direktor Zavoda za Turizem, kulturo in šport Ormož Andrej Vršič, ko sta v estonskem Talinu prevzela že drugo zaporedno priznanje za Destinacijo Jeruzalem Slovenija. Kot je znano, priznanje podeljuje nizozemska organizacija Green Destinations, ki deluje na področju ocenjevanja, razvoja veščin in cer-tificiranja destinacij ter podjetij, ki se zavezujejo k trajnostnemu turizmu. »To priznanje daje naši de-stinaciji veliko dodano vrednost, prepoznavnost in ugled, saj turisti vedno bolj iščejo trajnostne desti-nacije in so zanje pripravljeni tudi več plačati,« je povedal Vršič. Na vprašanje, ali se dejstvo, da je bila destinacija že drugo leto zapored razglašena za eno izmed najboljših sto zelenih zgodb na svetu, že tudi pozna pri obisku, je dejal, da so te stvari težko merljive. Beležijo pa več turistov in več Število prihodov in nočitev, januar-avgust 2022/23 2022 2023 Stopnja rasti I Nočitve (št.) 11.108 11.418 + 2,7 Gostje (št.) 3.555 3.979 + 11,9 Turistična taksa (€) 15.768 16.072 + 1,92 Vir: TIC Ormož nočitev kot lani, kar je razvidno tudi iz priložene tabele, in sicer v obdobju od januarja do konca avgusta 2,7 odstotka nočitev več, 11,9 odstotka več turističnih prihodov, za slaba dva odstotka več je bilo plačane tudi turistične takse. Tek na dolge proge V letu 2022 je Ormož z okolico v tem obdobju obiskalo 3.555 gostov, letos pa 3.979, ki so ustvarili 11.108 oziroma 11.418 nočitev, kar pomeni, da je povprečna doba bivanja 2,3 dneva. Lani so v tem času pobrali za 15.768 evrov turistične takse, letos pa 16.072 evrov. »Naših gostov v ormoškem Ticu ne sprašujemo, ali so seznanjeni, da smo prejemnik tega priznanja. A številke nam kažejo, da smo na pravi poti, verjetno tudi na račun takšnih in podobnih priznanj, s pomočjo katerih si večamo prepoznavnost. Dejstvo je, da je razvoj turizma tek na dolge proge.« Zbrane pa imajo že tudi podatke o številu obiskovalcev za prvih devet mesecev, in to za posamezni mesec in državo, iz katere prihajajo. »Lani smo od januarja do septembra beležili 3.920 turistov, letos pa 4.672. Medtem ko jih je v 2022 k nam največ prišlo junija, je bil letos turistično najmočnejši mesec avgust, kar je glede na slab začetek poletja tudi razumljivo.« Med njimi močno prednjačijo domači gostje, sledijo Nemci, Avstrijci, Nizozemci, Hrvati, Francozi, Čehi in Belgijci, posamezniki pa na Ormoško pridejo tudi iz manj običajnih, bolj oddaljenih, tudi eksotičnih držav, kot so Filipini, Turčija ali Kanada. Senka Dreu Videm • Francu Kirbišu najvišje priznanje GZS Gasilstvu podaril tisoče ur prostovoljnega dela Nekdanji župan občine Videm in predsednik PDG Tržeč Franc Kirbiš stje prejemnik priznanja Matevža Haceta. Gre za posebno in najvišje priznanje v gasilstvu za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije ter požarnega varstva. Kirbiš je celo svoje življenje predan vrednotam gasilstva, prostovoljnemu delu in nesebični pomoči drugim, pa tudi skrbi za zagotavljanje materialnih pogojev za delo gasilcev. „Je človek, ki seva delovno energijo, vedno in povsod je garal, znal voditi kolektive in bil pripravljen sprejeti odgovornost za svoje odločitve. Gasilstvu je dal sebe, družino in sina, ki je bil žrtev nesreče na intervenciji. Nedvomno je s svojim delom zaznamoval obdobje, ko je bil aktiven v gasilskih vrstah. Ponosni smo, da smo bili in smo še njegovi sopotniki," so besede gasilcev PGD Tržec, ki so Kirbišu neizmerno hvaležni za tisoče ur prostovoljnega dela, ki ga je namenil društvu. Franc Kirbiš se je v gasilsko organizacijo v domačem Tržcu vključil leta 1956, star je bil 13 let. Kot zanesljiv in odgovoren mladenič je v društvu hitro dobil zadolžitve, opravil je vrsto gasilskih izobraževanj. Bil je vodja mladine, podpoveljnik, nato pa 33 let predsednik društva. V času njegovega vodenja so zgradili prvi in nato še drugi gasilski dom, slednjega pa tudi dogradili z garažami. „Kupili smo pet novih avtomobilov, razvili dva prapora, se pobratili z gasilci iz hrvaške Le-poglave in srbskega Arandželovca. Gradil je društvo in gasilski dom, dejansko je bil večni graditelj. Je človek, ki je ustvarjal pogoje za Foto: PGD Tržec Kot župan in gasilec hkrati je Franc Kirbiš dal pečat gasilski organizaciji v celotni videmski občini ter širše. Gasilstvu je predana celotna Kirbiševa družina, predsednica PGD Tržec je danes njegova hči Mateja. gasilce na področju opremljanja in operative ter izobraževanja. Bil je gasilski vodja v pravem pomenu besede in hkrati človek po duši. Sodeloval je v nešteto intervencijah," se Kirbiševega dela v društvu spominjajo člani PGD Tržec. Deloval je v organih gasilskih zvez, opravil tečaj za višjega gasilskega častnika, od leta 2007 je častni predsednik društva, leta 2014 je postal častni občan občine Videm. V prostovoljstvu je prisoten skoraj 70 let. Nagrada za prostovoljno delo, ki ga je bilo za vsaj 7.000 ur, so priznanja, med njimi zadnje - najvišje gasilsko priznanje Matevža Haceta, ki ga je prejel na nedavnem kongresu Gasilske zveze Slovenije v Žalcu. Ob vrnitvi s kongresa so člani PGD Tržec, Sela in Podlehnik Kirbišu pripravili častni gasilski pozdrav s curkometom, mu čestitali in se še enkrat zahvalili za opravljeno delo v društvu. Sprejema ob prihodu s kongresa so se udeležili tudi župan občine Videm Brane Kolednik, predsednik Gasilske zveze Videm Janez Merc in poveljnik Gasilske zveze Videm Jani Požar. MZ Foto: NS torek • 17. oktobra 2023 Zeleni nasvet Štajerski 11 Domača lekarna Zeleni nasvet Kako lahko naravi prijazno vrt pognojimo spomladi Prihaja jesen in z njo tudi priprava vrta na zimo. Kmalu se bodo mnogi spraševali, kako in ali gnojiti. Jesensko gnojenje je bilo nekoč povsem običajno, danes pa ga mnogi opuščajo. Naj pa povem, da je gnojenje z gnojem še vedno nujno v jeseni, z drugimi organskimi gnojili pa lahko gnojimo tudi spomladi. Upoštevati je treba, da organska gnojila potrebujejo nekaj časa, predvsem pa mikroorganizme, zračno zemljo, vlago in toploto, da začnejo hraniti naše rastline. To je treba vedno upoštevati. A potem hranila iz njih rastline lahko dobivajo tudi več let. Odvisno seveda, o katerem gnojilu govorimo. Mineralna ali organska gnojila Mineralna, umetna, lahko topna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za naše rastline, vendar daljnoročno ničesar ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukture zemlje. Mineralna gnojila uporabimo samo v primeru, če nam analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed posamičnih hranil. Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Organske snovi v tleh je le 3-5 %, a brez nje so v zemlji velike težave. Hranila se izpirajo, hitro nastopi suša, saj se vodne molekule nimajo kje zadržati, zemlja se zbija in seseda po vsakih močnejših padavinah. Vam je to kaj znano? Nekaj takega vidimo na številnih, večjih njivah po Italiji, Franciji, žal včasih tudi pri nas. Po vsakem dežju na zemlji stoji voda, takoj za tem pa zemlja spoka. Tukaj seveda rastline nikoli nimajo ugodnih pogojev za rast in razvoj. Tega si na svojem vrtu nikakor ne želimo. Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila. Organska gnojila niso samo gnoj in kompost Osnovno načelo ekološke pridelave je, da gnojimo tla, ne rastline. Zdrava, humozna prst potem med letom seveda skupaj z mikrobi nahrani naše rastline. Zemljo pa lahko gojimo samo z organskimi gnojili. Mnogi pod imenom organska gnojila poznajo samo gnoj ali kompost. Res je, da sta to še vedno najpogosteje uporabljeni organski gnojili, nista pa edini. Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno posejemo in potem zadelamo v zemljo, rečemo jim rastline za zeleno gnojenje. Rastline lahko tudi namakamo določen čas v vodi in tako pridobimo močna, tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako zelenimi kakor posušenimi, lahko tla tudi zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Tudi tako gnojimo. Seveda pri gnojenju z rastlinami ne smemo pozabiti na me- tuljnice. Z njimi prav na poseben način obogatimo tla, prerahljamo povoženo, pohojeno zemljo in jih seveda pognojimo. Zelo uporabno organsko gnojilo je tudi pepel. A pepel uporabljamo raje ciljno spomladi in pleti, ko z njim preganjamo tudi škodljivce. Zato ga pozimi hranite in ne nosite sproti na rodovitne površine. Novejšega datuma je gnojenje z ovčjo volno. Kljub temu da je to res novost, lahko v tujini že kupimo organska gnojila, pelete iz ovčje volne. A tudi ovčja volna je gnojilo, ki ga uporabimo spomladi, saj bo drugače do takrat že razpadla. Če nam nobeno izmed zgoraj omenjenih gnojil ne odgovarja, potem imamo v trgovinah na razpolago široko paleto kupljenih organskih gnojil. Ta so običajno v obliki peletov, zato jim mnogi na kratko rečejo briketi. Gnojenje z gnojem Poleg hlevskega gnoja seveda lahko brez težav uporabljamo tudi gnoj drugih domačih živali. Imajo samo nekoliko drugačen sestav hranil, kar je treba upoštevati pri gnojenju. Pri gnojenju z gnojem je treba upoštevati nekaj znanih dejstev: Uporaba gnoja v jeseni je vedno primernejša, saj čez zimo tudi svež hlevski gnoj primerno razpade, da ne škodi več rastlinam. Sama močno odsvetujem gnojenje z gnojem spomladi. Gnoj potrebuje dva meseca, da je koristen za rastline, prej pa lahko celo škodi mladim koreninam in jih žge. Če z njim jeseni ne pognojite, ga raje nekje v senci kompostirajte in bo spomladi, nekje maja primeren za uporabo. Za gnojenje vedno uporabljamo odležan gnoj. Svež gnoj je lahko za rastline škodljiv. Požge lahko nežne koreninske laske rastlin, škodljiv pa je lahko tudi za mnoge koristne mikroorganizme v tleh. Ob uporabi gnoja ne puščamo na površini zemlje, ampak ga za-kopljemo v zgornjo plast tal. Vse vonjave, ki prihajajo iz gnoja, so namreč v zrak uhajajoč dušik, ki je tako za rastline izgubljen, za okolje pa obremenjujoč. Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki, tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu. Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline. Gnoj ni primerno gnojilo za vse rastline. Za nekatere je lahko celo škodljiv, saj zmanjšuje kakovost pridelka. To upoštevajte pri načrtovanju saditve naslednje leto. Hranila se iz gnoja sproščajo počasi, tudi dušik. Dokazano je, da so hranila iz hlevskega gnoja za rastline na razpolago najmanj tri leta. Zato je smiselno isto površino na vrtu gnojiti samo vsaka tri leta. Tako bomo zmanjšali možnost, da tla na vrtu pregnojimo, za rastline bo hranil na razpolago ravno dovolj, z našim ravnanjem pa ne bomo obremenjevali okolja. Kako uporabljamo gnoj Včasih je bilo v takem gnoju veliko več nastilja, slame, koruznice, listja in manj živalskih odpadkov. Danes je nastilja običajno manj, saj je v sodobnih hlevih za živino način reje drugačen. V gnoju, ki ga sedaj dobimo iz sodobnih kmetij, je veliko blata in manj rastlinskih odpadkov. Zato ga moramo uporabljati v manjših količinah, kakor so ga uporabljale naše mame in babice. Ker pri uporabi hlevskega gnoja običajno mislimo v nekih volumenskih enotah: prikolica, sa-mokolnica, vedro ali m3, pomeni zmanjšana količina hlevskega gnoja, da zapeljemo na gredico istega vrta manjšo samokolnico, manjšo prikolico, manjše vedro, kakor so to počeli naši starši. Vedno je treba biti pozoren, da v takem gnoju ni škodljivcev. V jeseni se namreč mnogi škodljivci: bramorji, strune, ličinke hroščev -ogrci odpravijo v prezimovališče. Topel hlevski gnoj je zanje idealen prostor. A če se boste dela lotili zdaj, te nevarnosti še ni. Prav tako pa se bodo v gnoju začeli procesi razgrajevanja, ki se bodo spomladi samo nadaljevali; ko bo rastlinam potrebna hrana iz njega, bo že pripravljen. Poraba gnoja pa je največ 2,5 l / m2 vsako tretje leto. V rastlinjaku ima gnoj še dodatne prednosti. Zato njegovo uporabo toplo svetujem, a prav tako ne vsako leto. Polovico rastlinjaka pognojimo vsako drugo leto. Zato so seveda količine nižje, nekje do največ 1,5 l / m2 ga uporabimo. Druga organska gnojila pa je bolje uporabiti spomladi, zato o njih kaj več v naslednjem letu. Miša Pušenjak Foto: MP Vse vrtnine ne marajo gnojenja s hlevskim gnojem. Posledice gnojenja korenovk s hlevskim gnojem so lepo vidne na tem korenčku. Šipek proti utrujenosti in za odpornost Foto: pexels Precej hladni jesenski dnevi so listje že pisano obarvali, prav tako pa postregli z divjimi plodovi, ki so še kako koristni za naše zdravje. Med njimi je tudi šipek, ki ga najdemo ob gozdnih mejah, mnogi pa ga imajo posajenega kar na vrtu. Šipek prepoznamo po dolgih bodičastih vejah, ki nas navadno opraskajo, če nismo dovolj previdni, spomladi po čudovitih belih do bledo rožnatih cvetovih in jeseni po rumenih do rdečih plodovih. Pravzaprav gre za divjo vrtnico, ki so jo kot okrasno rastlino prvič omenjali že su-merski viri 2700 let pr. n. št. Danes šipek uporabljamo tako v tradicionalni kot uradni medicini. V domačem zdravilstvu se plodovi uporabljajo ob pomanjkanju vitamina C, šipek preprečuje in zdravi prehlad, gripo in druga prehladna obolenja. Pomaga tudi pri krvavenju dlesni in pri slabokrvnosti, zato je pogosta naravna alternativa pri nosečnicah in doječih materah, prav tako odpravlja utrujenost. Dobrodošel naj bi bil tudi pri boleznih mehurja in ledvic ter pomaga pri revmatskih težavah. Zato nikar ne skoparite z njim, odpravite se v naravo in naberite šipkove plodove, ki jih je treba še dobro posušiti. Presni napitek za žejo in odpornost Tale recept bo odlično popestril jesenske popoldneve in večere ter navdušil mnoge, obenem se boste prijetno odžejali ter okrepili svojo imunsko odpornost. Za pripravo potrebujemo liste sveže mete in melise ter tri žlice posušenih šipkovih cvetov. Zelišča stresemo v vrč in prelijemo z litrom mlačne vode ter pustimo stati dobro uro. Nato po želji primešamo malo sladkorja, limonin sok, lahko pa dodamo tudi malo soli. Po dobri uri, ko zelišča že precej dobro oddajo svojo aromo, napitek primerno ohladimo in postrežemo. Šipkov čaj Ni vseeno, kako ga pripravimo in postrežemo. Prvo pravilo, ki ga je treba upoštevati, je, da šipka ni dobro pripravljati v kovinskih posodah, temveč raje izberite keramične oziroma šipkov čaj čim prej precedite, saj kovina pospeši razpad vitamina C. Po nasvetu babic je najbolje posušene šipkove cvetove namočiti že večer pred pripravo čaja. Namočene cvetove nato le še na hitro zavremo in pustimo stati nekaj minut. Pijemo do nekajkrat na dan. Dobro je vedeti tudi, da vitamini C ni obstojen, zato kuhajmo raje manjše količine, večkrat dnevno. Pripravite šipkov prah Šipkov prah je odlična izbira za vse, ki ste pogosto na poti, saj ga lahko tako preprosto vzamete s seboj v službo, v šolo ali na potovanje. Šipkov prah bi lahko imenovali tudi »kava za na pot«, saj nas bo hitro prebudil, nas oskrbel z zalogo vitamina C in okrepil imunski sistem. Posušene šipkove polovičke v kavnem mlinu zmeljemo v prah, ki jih shranimo v posodice na navoj. Šipkov prah uživamo tako, da žličko prelijemo z dvema decilitroma in pol mlačne vode, pustimo pet minut in popijemo. M. Koren Omaka iz sipka Gre za preprost recept po nasvetu naših babic. Nabrane plodove najprej temeljito operemo ter jim odstranimo muhe in peclje, nato jih stresemo v večji lonec in prilijemo toliko vode, da plodove povsem prekrije. Pustimo, da voda zavre, nato pa na zmernem ognju kuhamo še 10 do 15 minut, oziroma dokler se plodovi povsem ne zmehčajo. Plodove precedimo ter jih stresemo v pasirnik in spasiramo. Semena, ki so ostala v pasirniku, znova operemo in posušimo. Uporabimo jih lahko za pripravo kave ali poparka, ki nas bosta hitro zbudila in nam vlila moči. Tekočino, v kateri smo kuhali šipek, pa uporabimo za pripravo želeja, soka ali sirupa. 12 Štajerski Križem kražem torek • 17. oktobra 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Kulinarika Vietnama Zadnje dni v Vietnamu sva preživela v raziskovanju in sproščenem dopustniškem vzdušju. Ležanja na plaži sva skozi celotno potovanje spravila skupaj za en dan, kar je tudi nekaj, zelo malo pa sem v prispevkih pisal o hrani, kije pomemben del potovanja. Vsi popotniki, s katerimi sem se pogovarjal, so izmed vseh azijskih kuhinj najbolj pohvalili vietnamsko, kjer bi se do neke mere strinjal, vendar s pridržkom. Tako dobro pripravljenega riža, kot sem ga jedel v Maleziji, nikjer v Vietnamu ali Kambodži niso znali pripraviti. Pa res nisem neki riželjub, ampak v Maleziji mi je bil res všeč in ko sem ga kasneje poskušal pripraviti na tak način doma, mi še nikoli ni uspelo. Kar se pa tiče morske hrane, pa bi vietnamsko kuhinjo lahko res pohvalil, sploh kar se tiče raznolikosti ponudbe in blagih začimb. Že nekajkrat sem omenil, da sva živela nad ulico, v kateri se je čez dan, predvsem pa zvečer, veliko sprehajalo in jedlo. Zvečer sva se večkrat tam sprehajala in se čudila nad pestro izbiro morskih stvari, ki jih pri nas nikjer nisem našel na meniju. In ne samo to - nekatere so bile res čisto sveže, čemur se pa ne gre čuditi. Dišalo je po žaru, po sladkem, po soli, po začimbah ... Pa tudi neki neznani vonji so se pojavljali, ki so splošno idilo malo pokvarili, ampak to je čar takšnih velikih tržnih prostorov. Najbolj zanimiv mi je bil ogromen akvarij, sestavljen iz več prekatov Foto: Dani Zorko Pogled z najine terase u Phu Quocu Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Akuarij, kjer si lahko sam izbral obrok. Ponudba morskih jedi in nadstropij, kjer je mrgolelo nekih neznanih bitij. Čar tega akvarija je bil v tem, da si lahko pokazal, kaj bi rad jedel, in tisto ti je mojster ulovil in pripravil. To so bile različne školjke, raki, morske rastline, ribe . in vse tisto, česar povprečen ljubitelj pohanega in fižolove solate na zna poimenovati. Pri sosednji mizi sva malo opazovala, kako so se ljudje ustavljali pri tem akvariju in kaj so si naročali, da sva potem videla, kaj so dejansko dobili. Ne samo, da nekaj dobiš na krožniku, to moraš tudi znati pojesti. Včasih čisto vse na krožniku ni užitno, kar bi ti tvoj kuhar sicer znal povedati, vendar ga ti ne bi razumel. Sklenila sva, da ne bova preveč eksperimentirala, ker so tudi bolj domači gostje izbirali stvari, ki sva jih poznala tudi sama, neke plavajo- če kaktuse in ostale migetajoče spake pa so pustili. Vse morske jedi, ki sva jih poskusila, so bile res okusne, v spominu pa so mi ostale predvsem večje ribe, ki so jih začinili drugače kot naši Primorci. Vsa ostala zelenjava ali piščanec pa je bilo narejeno v voku, pri čemer so bile sestavine bistveno bolj azijske kot jih dobimo v Evropi. Jedi znajo dodobra popestriti z ocvrtimi predjedmi, velja pa omeniti, da praktično nikjer ne dobiš kruha. Na tej najini tržnici pa je bilo fino to, da so pri nekaterih jedeh imeli angleške prevode. Šele zvečer se je na plano prikazalo nekaj turistov, ki so čez dan ždeli na plaži ali v restavracijah na pivu. Naslednji dan sva se s trajektom znova odpravila na celino, od koder sva zapustila Vietnam v smeri Bangkoka na Tajskem. Na Kitajskem je znan že od 13. stoletja, v Evropo pa je prišel šele leta 1960. Pri tej pasmi je občasno potrebno vkriža-nje dolgodlakih (powder puff) kitajskih psov, da dobimo gole (hairless). Gola pasma ima šope mehkih in dolgih dlak vseh barv na glavi, šapah ter repu, dolgodlaka pa mehko, dolgo in bujno dlako vseh barv. Samci zrastejo od 28 do 33 cm, samice pa od 23 do 30 cm. Psi obeh spolov tehtajo do 5,5 kg. Njihova življenjska doba je nad 15 let. Potrebujejo ljubezen. So nežni, živahni in idealni stanovanjski psi. Primerni so tudi za alergike. Tujce odklanjajo. Dobro se razumejo z drugimi psi in živalmi. Niso tako občutljivi na sonce in mraz, kot jim pripisujejo. Pri razumni meri gibanja v naravi so povsem robustni, pri ekstremnih temperaturah pa so seveda najraje v stanovanju. CALI - večmilijonsko mesto v Kolumbiji, MOGEL, Žak - slovenski smučarski skakalec, NOM - obredna pesem v čast bogu Apolonu Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Na Hardeku nora tekma s srečnim koncem Stran 14 Rokomet Zmagali, nato zamenjali trenerja Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 13. krog tednik Nogomet Lep točkovni izkupiček naših klubov - 11 točk Stran 15 Nogomet Ormož vztraja na vrhu, Grajena v dobri seriji Stran 15 íPoílulajtí nat na íuztounzm ijilztu! RADIOPTUJ tea- afiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kalcer vzel ponujeno in prehitel sumare Ob gostovanju Kalcerja se je na stadionu v Kidričevem zbralo približno 500 gledalcev, ki so zvečine pričakovali pozitiven rezultat domačih nogometašev. A se šumarjem tokrat ni izšlo in zmage so se povsem zasluženo veselili mlinarji. Tem se je tako uspelo v popolnosti oddolžiti za poraz v prvi medsebojni tekmi v sezoni. Odločilni za končni razplet sta bili grobi napaki v domači obrambi na začetku obeh polčasov. V 7. minuti je dolga diagonalna podaja našla pot mimo številnih nog do Hrvoja, sledil je nizek predložek v sredino in učinkovit zaključek Šošica - 0:1. V 48. minuti je kapetan Martic slabo vrnil žogo do Koblarja, Cruz je žogo prestregel in matiral nemočnega Petka - 0:2. „Zgodili sta se nam dve osnovni napaki, takšne se nam v i. ligi ne smejo dogajati. Kalcer ju je izkoristil Nogomet • 1. SNL in prišel do prednosti, ki jo je zelo kakovostno branil. Vse, kar smo v nadaljevanju poskušali, se nam ni izšlo, niti z dvema napadalcema nismo našli poti do gola - enostavno nismo bili nevarni za gol. Pred tekmo sem govoril o tem, da bodo odločale 'druge žoge' in v tem elementu so bili gostje uspešnejši. Če to prištejemo k dvema velikima napakama, potem je poraz jasna posledica vsega. Lahko bi še dodal zamujanje v dvobojih, tako da nam Radomljanov ni uspelo zaustavljati niti z malimi prekrški," je po tekmi dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Krznar in Zeljkovic začela z zmagama, Hadžic z remijem Po reprezentančnem premoru je kar trojica klubov začela pisati nove zgodbe z novimi trenerji - Celje s Krznarjem, Olimpija z Zeljkovicem in Koper s Hadžicem. Le tekmo prej se je to zgodilo pri Mariboru s Šimu-ndžo, tako da so karte resnično močno premešane. To resnično obeta zanimivo nadaljevanje sezone ... Najprepričljivejši so bili Celjani, ki so v Rogaški Slatini večji del dvoboja odigrali z igralcem manj (izključitev Nina Koutra v 24. minuti). „Fantje so se v zahtevnih okoliščinah junaško borili," je svoje varovance pohvalil trener Damir Krznar. Junak srečanja je bil Brazilec De Paula Santos Filho Edmilson, ki je zabil tri gole (doslej na sedmih tekmah le enega). Zoranu Zeljkovicu je z Olimpijo takoj uspelo to, kar je napovedal - prejemati manj zadetkov. Čeprav v obrambi še zdaleč ni bilo vse idealno, pa je „ničla" odlična popotnica za nadaljevanje. Marko Brest je tekmo začel v začetni enajsterici in je na igrišču ostal do zaključka. Pri Domžalah je ob številnih poškodovanih igralcih svojo prvo priložnost v 1. ligi dobil nekdanji član Aluminija Lukas Hempt (še mladinec). Ne bo si je zapomnil po dobrem, saj je dosegel avtogol. Mariboru z Antejem Šimundžo ni uspelo povezati dveh zaporednih zmag. Bravo se je izkazal za izjemno čvrstega in kompaktnega tekmeca, ob tem pa so Ljubljančani pokazali veliko iznajdljivosti v napadu. Navdušuje prvi asistent lige Matija Kavčič (nekdanji igralec Gorice), ki je z novima dvema ključnima podajama že pri številki osem. Mura je bila na domači Fazaneriji na dobri poti, da končno vpiše prvo domačo zmago v sezoni (doslej pet porazov in remi), saj je proti Kopru že vodila 2:0. A se jim znova ni izšlo, Primorcem je uspelo izid izenačiti. „Medvedjo uslugo" je črno-belim z nespametnim brcanjem žoge naredil Roko Jurišic, ki je v 85. minuti ob prekinitvi brcnil žogo v igralca Kopra in prejel drugi rumeni karton. REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); Bravo - Maribor 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Poplatnik (56.), 1:1 Skuka (68.), 2:1 Ivanšek (82.); Mura - Koper 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Trontelj (11.), 2:0 Maroša (48.), 2:1 Barišič (67.), 2:2 Mittendorfer (86.). Rdeči karton: Jurišic (85., Mura); Rogaška - Celje 0:4 (0:3); strelca: 0:1 Edmilson (7.), 0:2 Edmilson (29.), 0:3 Edmilson (45+6.), 0:4 Bizjak (96.). Rdeči karton: Kouter (24., Celje); Domžale - Olimpija 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Rui Pedro (48.), 0:2 Hempt (56., ag.); 1. CELJE 12 9 2 1 28:10 29 2. KOPER 12 7 4 1 21:11 25 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 7 2 3 28:19 23 4. BRAVO 12 6 2 4 19:17 20 5. MARIBOR 12 5 2 5 18:14 17 6. MURA 12 4 2 6 15:22 14 7. KALCER RADOMLJE 12 3 3 6 12:17 12 8. DOMŽALE 12 3 2 7 16:21 11 9. ALUMINIJ 12 3 1 8 15:22 10 10. ROGAŠKA 12 2 2 8 7:27 8 JM Aluminij - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Šošic (7.), 0:2 Cruz (48.). ALUMINIJ: Petek, Jovan, Koblar, Martic, Pečnik, Jagic, Gorenak (od 74. Katuša), Maružin (od 62. Kosi), Baskera (od 46. Matic), Jovanovic (od 74. Bilji), Susso. Trener: Robert Pevnik. RADOMLJE: Velic, Prpic, Ševelj, Korun, Gnjatic, Markovic (od 77. Merdovic), Hrvoj, Nuhanovic, Poga-čar (od 46. N'Landu), Šošic (od 70. Vokic), Cruz (od 85. Krolo). Trener: Oliver Bogatinov. Veliko bolj zadovoljen je bil trener Kalcerja Oliver Bogatinov, ki je bil tudi zmagovalec taktičnega obračuna strategov: „Aluminij je ekipa, ki ima kakovost v protinapadih, tako da smo temu posvetili veliko pozornosti. Mojim fantom lahko samo čestitam za opravljeno, še posebej v prvem polčasu bi lahko vodili z višjo prednostjo. Ob odmoru me je nekoliko skrbelo, ali nam bo uspelo zadržati energijo iz prvega dela, a smo nato v drugem takoj zadeli. Nadaljevanje je bilo manj gledljivo, a smo izpolnili cilj in zasluženo zmagali." V naslednjem krogu se bodo nogometaši Aluminija v nedeljo v Stožicah merili z Olimpijo. Robert Pevnik, trener Aluminija: „Napake zadnjih tekem s Koprom, Mariborom (prijateljska tekma, op. a.) in sedaj Kalcerjem moramo popraviti, enostavno moramo verjeti vase, da lahko to izboljšamo in znova odigramo tako samozavestno, kot smo proti Celju in Mariboru v prvenstvu. Že v tem trenutku se moramo osredotočiti na analizo tekme s Kalcerjem in na priprave za srečanje z Olimpijo." Nogomet • 2. SNL Vodilna peterka za korak pred zasledovalci V 14. krogu sta bila na sporedu dva derbija, v katerih so se merile ekipe iz vrha lestvice. Tako v Beltincih kot Kranju sta slavili domači zasedbi, primorski zasedbi Gorice in Primorja pa sta tokrat ostali praznih rok. Bistričani so gostovali pri Brinju (pri njem igrajo med drugimi Maj Pavli, Jure Perger - oba nekdaj Aluminij- ter Nik Kapun, nekdanji dolgoletni član Olimpije) in iztržili remi. Zanj je v končnici tekme poskrbel rezervist Chidera Henry Nwoga. REZULTATI 14. KROGA: Brinje Grosuplje - Kety Em-mi&Impol Bistrica 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Perger (27.), 1:1 Nwoga (85.). Rdeči karton: Šparovec (84., Brinje); Vitanest Bilje - Krka 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Maksimovič (19.), 0:2 Kancilija (21.); Triglav Kranj - Primorje Emundia 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Bešir (25.), 1:1 Petrovič (27.), 2:1 Okocha Gibson (53.). Rdeči karton: Dedič (79., Primorje); Tabor Sežana - Fužinar Ravne 4:4 (0:3); Beltinci Klima Tratnjek - Gorica 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Čakš (33.); mm • [TIS W t m Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Kalcerja so se Aluminiju oddolžili za poraz v prvem medsebojnem srečanju v sezoni. Gašper Pečnik, Aluminij: „Lo-gično je, da smo si v domači šumi želeli treh točk in da smo štartali na zmago. A smo si z lastnimi individualnimi napakami že v uvodu zakom-plicirali tekmo in točke so na koncu splavale po vodi. Res nismo najbolje odprli tekme, tukaj se mora vsak posameznik vprašati o pripravi na tekmo in s kakšnimi mislimi vstopa v srečanje. Tudi v napadu smo premalo odločni, večkrat bi morali poskusiti s streli na gol. Zmanjka nam malo mirnosti na zadnjih 30 metrih od gola." Oliver Bogatinov, trener Kalcerja: „Reprezentančno pavzo smo izkoristili za dobro delo, uspela nam je tudi generalka z Rudešem. Vse skupaj smo prenesli na tekmo z Aluminijem, ki je bila povsem drugačna kot prva v sezoni - kakšnih paralel zaradi naše močno spremenjene ekipe niti ni mogoče povleči." Jože Mohorič TKK Tolmin - Ilirija 1911 3:2 (2:2); Rudar Velenje - Dravinja 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Bludek (7.); Futsal • 1. SFL, 3. krog Še sedmič ostali brez zmage Siliko Vrhnika -Meteorplast 7:4 (3:1) STRELCI: 1:0 Murtagič (6.), 2:0 Ciu-ha (7), 3:0 Janež (19.), 3:1 Alen Ruis (20.), 4:1 Jandrič (22.), 5:1 Frank (23.), 5:2 Matan (24.), 6:2 Burič (26.), 6:3 Matan (26.), 7:3 Berzelak (37.), 7:4 Matan (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Trdin, Rajter, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič. Ljutomerčanom tudi na svojem sedmem gostovanju na Vrhniki ni uspelo zmagati. Gostitelji so bili prepričljivi in so povsem zasluženo premagali Prleke. S tremi osvojenimi točkami so jih tudi prehiteli na prvo-ligaški razpredelnici. »V prvem polčasu smo bili povsem nenevarni, gostitelji pa so na drugi strani naše tri napake pretvo- rili v zadetke. Ko so Vrhničani na začetku drugega polčasa povečali prednost, o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Poskušali smo sicer narediti vse, da bi spreobrnili potek dvoboja, a brez uspeha. Veliko težav so nam domačini povzročali z Berzelakom, ko se je kot vratar vključeval v igro,« je po tekmi dejal ljutomerski strateg Robert Grdovič. REZULTATI 3. KROGA: Siliko Vrhnika - Meteorplast Šic bar 7:4 (3:1), Dobovec - Bronx Škofije 8:0 (5:0), The Nutrition Extrem - Oplast Kobarid 3:3 (2:1), Dobrepolje - Sevnica 3:2 (1:2). 1 DOBOVEC 3 3 0 0 20:1 9 2. SILIKO VRHNIKA 3 2 0 1 14:8 6 3. EXTREM 3 12 0 10:9 5 4. METEORPLAST ŠIC 3 111 18:13 4 5. OPLAST KOBARID 3 111 8:9 4 6. DOBREPOLJE 3 1 0 2 8:16 3 7. SEVNICA 3 0 1 2 4:13 1 8. BRONX ŠKOFIJE 3 0 1 2 5:18 1 NŠ Nafta 1903 - Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Cener (83.). 1. BELTINCI TRATNJEK 13 9 3 1 26:7 30 2. NAFTA 1903 13 8 3 2 26:13 27 3. TRIGLAV KRANJ 13 7 4 2 22:11 25 4. PRIMORJE EMUNDIA 13 7 4 2 19:12 25 5. GORICA 13 7 2 4 22:12 23 6. BRINJE GROSUPLJE 13 5 3 5 21:14 18 7. K. E. BISTRICA 13 5 3 5 14:15 18 8. JADRAN DEKANI 13 4 5 4 16:14 17 9. VITANEST BILJE 13 4 4 5 20:23 16 10. KRKA 13 4 3 6 16:17 15 11. FUŽINAR RAVNE 13 4 3 6 20:25 15 12. TKK TOLMIN 13 4 2 7 14:24 14 13. RUDAR VELENJE 13 3 3 7 12:23 12 14. DRAVINJA 13 3 3 7 11:23 12 15. ILIRIJA 1911 13 2 5 6 11:17 11 16. TABOR SEŽANA 13 0 6 7 13:33 6 Rokomet • 1. A SRL (ž) Ajdovke za razred premočne ZAOSTALE TEKME 3. KROGA, V TOREK OB 15.00: Vitanest Bilje - Fu-žinar Ravne, Brinje Grosuplje - Pri-morje eMundia; V SREDO OB 15.00: Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj, TKK Tolmin - Tabor Sežana, Dravinja - Krka, Jadran Dekani -Kety Emmi&Impol Bistrica; V ČETRTEK OB 15.00: Rudar Velenje - Gorica; OB 17.00: Nafta 1903 - Ilirija 1911. JM Mlinotest Ajdovščina -Žiher hiše Ptuj-Ormož 43:18 (22:7) Po reprezentančnem premoru se je s tekmami 3. kroga nadaljevalo državno prvenstvo za dekleta. Ptujsko vrsto je čakalo eno najtežjih gostovanj v sezoni (poleg Krima), in sicer v Ajdovščini. Domača vrsta velja letos za drugo najmočnejšo v državi, kar so potrdile tudi na srečanju s ptujsko-ormoško-ma-riborsko vrsto. Že v 10. minuti je bilo 10:3, do odmora pa je domača vrsta prejela le sedem golov. Posebne pozornosti v obrambi Mlinotesta je bila deležna Minea Kolenko, ki je tokrat dosegla le tri zadetke, ob tem pa si je sama na drugi strani že v začetku drugega polčasa prislužila tretjo izključitev in posledično redeči karton. Najboljša strelka ptujske vrste je bila Sara Petrovič s šestimi goli, štiri je dodala Ana Tripkovic. V naslednjem krogu bodo Ptujčan-ke še enkrat gostovale, tokrat v Litiji. REZULTATI 3. KROGA: Mlinotest Ajdovščina - Žiher hiše Ptuj-Ormož 43:18 (22:7), Z'dežele - Trgo ABC Izola 26:18 (11:7), Krka - Velenje 21:32 (8:16), Krim Mercator - Litija 36:15 (17:9). 1 KRIM MERCATOR 3 3 0 0 6 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3 3 0 0 6 3. Z'DEŽELE 3 2 0 1 4 4. VELENJE 3 10 2 2 5. LITIJA 3 10 2 2 6. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 3 10 2 2 7. TRGO ABC IZOLA 3 10 2 2 8. KRKA 3 0 0 3 0 JM 14 Štajerski Šport torek • 17. oktobra 2023 Rokomet • NLB liga, 7. krog Na Hardeku nora tekma s srečnim koncem Jeruzalem - Škofljica 29:28 (13:15) JERUZALEM: Ranfl (14 obramb), Žemljic, Balent; Krabonja, Munda 1, Bogadi, Sok 6 (4), Vincek, Žuran 2, C. Hebar 3, T. Hebar 2, Šulek 5, Blago-tinšek 1, Pungartnik 1, Kolmančič 4, Jerenec 4. Saša Prapotnik. IGRALEC TEKME: Miha Kolmančič (Jeruzalem Ormož). Potek rezultata: 5:2, 9:8, 9:13, 13:15,15:18,18:21, 21:21, 21:23, 23:25, 26:25, 29:28. Na Hardeku se je zbralo okrog 400 navijačev, ki so ustvarili izjemno vzdušje, v prvi vrsti sta bili za to zaslužni navijaški skupini Ormožani ter Creen boysi. Temu so odlično sledili igralci obeh ekipi, ki so na parketu odigrali tekmo, ki je lahko v ponos slovenskemu rokometu. Jeruzalemčani so letos proti Škofljici odigrali tekmo v pripravljalnem obdobju in jo na Hardeku gladko izgubili (20:25). Ekipa trenerja Saše Prapotnika je tako maksimalno motivirana krenila v tekmo in na uvodu hitro povedla za tri zadetke (5:2). Nato pa so vse boljšo predstavo kazali igralci Škofljice in še sreča je bila, Foto: Davorin Arnuga Rokometaši Jeruzalema Ormoža so morali v dramatični končnici dvakrat potrditi zmago. da je bil v golu domačinov razpoložen vratar Filip Ranfl, ki je preprečil gostom, da bi na odmor odšli še z večjo prednostjo od dveh zadetkov (13:15). „V tekmo smo dobro štartali, nato pa precej popustili. Škofljici je Rokomet • 1. B SRL (m) Zmagali, nato zamenjali trenerja Moškanjci-Gorišnica -Jadran Hrpelje-Kozina 33:30 (16:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (6. obr.), Bedenik (1 obr.), Brod-njak; Šandor 9(3), Ozmec 7, Geč 3, N. Bedrač 3, Tement 3, Zupanič 3, Lorenčič 2, Žnidarič 2, Čuš 1, Belšak, Leben, Bezjak. Trener: Ivan Hrupič. RDEČI KARTONI: Šandor (43., Go-rišnica), Jevšinek (47., Jadran), Kro-flič (56., Gorišnica). V petek sta se v derbiju začelja 1. B-lige merila Gorišnica in Jadran. Oba sta tekmo začela z ničlo na točkovnem kontu, zato je bila motivacija pri obeh na visoki ravni. Gostje so imeli na začetku rahlo pobudo, a so največ vodili z dvema goloma razlike. Še v 24. minuti je bil izid izenačen (12:12), nato pa so domačini pred odhodom na odmor odigrali odlično in prišli do vodstva s tremi goli. Pozitivni trend so nadaljevali tudi po prihodu iz slačilnic in v devetih minutah drugega dela so vodstvo povišali na +7 (22:15). V 43. minuti je bil po nenamernem posredovanju v obrambi ostro izključen kapetan Nejc Šandor, ki je do takrat dosegel že devet golov. Njegovi soigralci so do konca srečanja ostali zbrani in niso dopustili preobrata, pri čemer so vsi prispevali svoj delež. Gostje so s Foto: Črtomir Goznik Ivan Hrupič (desno) je v petek še vodil Gorišničane, nato je sledila zamenjava. hitro igro želeli na vse načine obrniti potek tekme, a se jim na manj kot tri gole zaostanka ni uspelo približati. Po tekmi pa je kljub zmagi domače vrste prišlo do spremembe na trenerski klopi: v Gorišnici so se zahvalili Ivanu Hrupicu, v tem tednu pa bo vodenje članske ekipe prevzel Alan Potočnjak. Ta je nazadnje vodil ekipo Pomurja v 2. ligi. Nejc Šandor, Gorišnica: „Za nami je pester konec tedna in razburljiva tekma. Začeli smo nekoliko v krču, ampak smo nato prevzeli vajeti igre v svoje roke. Ob vodstvu z največ devetimi zadetki nas gostom ni več uspelo ujeti. Na srečo se moja izključitev in vratarja Krofliča nista preveč poznali in fantje so tekmo rutinirano pripeljali do konca. Ob tem se zahvaljujem trenerju Ivanu Hrupiču za trud in delo, ki ga je vložil v našo ekipo od začetka lanske sezone. Uprava se je odločila za njegovo menjavo, v imenu igralcev pa mu želim vse dobro v nadaljevanju trenerske kariere." Za Veliko Nedeljo usoden slab 1. polčas: Velika Nedelja -Ajdovščina 24:29 (9:17) VELIKA NEDELJA: Bezjak (9 obramb), Matoševic (3 obrambe); Zoreč 4, Lah, Škorjanec 2, Grabo-vac 4 (4), Notersberg, Borko 1, Ude Tkalčec, Kralj 1, Toplak 2, Majhen 2, Gašič, Torič, Sraga 8 (3). Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. IGRALEC TEKME: Žiga Kastelic (Ajdovščina). V tekmi dveh neposrednih konkurentov za obstanek v ligi so domači rokometaši proti Ajdovščini odigrali najslabši polčas v sezoni 2023/24. Ta slabi 1. polčas je bil enostavno odločilen za poraz proti Primorcem. Slednji so odlično vstopili v tekmo, svojo samozavest pa dodatno gradili na obrambah vratarja Žige Kastelica, ki je 1. polčas zaključil pri osmih obrambah (tudi dve se-demmetrovki). Popolnoma je ustavil krilne igralce Velike Nedelje, ki imajo že nekaj krogov obilico težav pri do- celo uspel delni izid 4:11. Gostje so ves čas igrali v istem ritmu in 'lomili' našo obrambo. Od petnajste minute pa do odmora nam igra nikakor ni stekla. Tudi pritisk ob 'nujni zmagi' se nam je poznal," je 1. polčas ocenil Tadej Sok. seganju zadetkov. Že v 13. minuti so Nedeljani zaostajali za pet zadetkov (3:8). Kanček upanja za domače je posijal v 22. minuti, ko je prednost Ajdovščine splahnela na tri zadetke (7:10). Veliki Nedelji ni in ni šlo ne v napadu in ne v obrambi, ki je pokala po vseh šivih. „Ko prejmeš doma v enem polčasu 17 zadetkov, potem veš, da nimaš možnosti za uspeh. Zgleda, da smo si vsi skupaj naložili preveliko breme glede zmage nad Ajdovci in v tej želji popolnoma pregoreli. Resnično se nam je naš najslabši polčas v prvenstvu doslej zgodil ob nepravem času," je dejal kapetan Marko Kralj. V 46. minuti je prednost gostov narasla že na +10 (15:25). Kljub visokemu zaostanku domačih fantov so navijači pri Veliki Nedelji zaploskali za vsak doseženi gol. Nato se je zgodil zasuk, domačini so začeli igrati odlično. Matej Bezjak je samo v 2. polčasu zbral 9 obramb in domačinom je uspel delni izid 6:0 (21:25). „Ko je bilo že vsega konec, smo se končno sprostili in odigrali, kot znamo. Če potegnemo črto čez celo tekmo, je zmaga Ajdovščine zaslužena, verjetno je pri Veliki Nedelji odigrala celo najboljšo tekmo v sezoni. Zapravljeni meti na gol nasprotnika iz lepih priložnosti, tehnične napake ter slaba igra v obrambi nas vodijo do porazov. Enostavno je to posledica mladosti in neizkušenosti ekipe. Žal nimamo za zdaj pravega liderja, ki bi mlado ekipo dvignil, ko zapade v krizo. Seveda se ne bomo predali. Ob tej priložnosti pa še zahvala naši publiki, ki je navijala do konca tekme. Verjemite, da bo enkrat boljše," je še dodal kapetan Velike Nedelje. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Moškanj-ci-Gorišnica - Jadran Hrpelje-Kozina 33:30, Velika Nedelja - Ajdovščina 24:29, Krško - Kočevje 39:28, Mo-kerc Kig - Črnomelj 26:20, Herz Šmartno - Grosuplje 25:24, Butan plin Izola - Dol TKI Hrastnik 36:24. 1. KRŠKO 6 6 0 0 12 2. MOKERC - KIG 6 6 0 0 12 3. BUTAN PLIN IZOLA 6 5 0 1 10 4. GROSUPLJE 7 4 12 9 5. RADOVLJICA 6 4 0 2 8 6. HERZ ŠMARTNO 6 4 0 2 8 7. AJDOVŠČINA 7 3 0 4 6 8. KOČEVJE 7 3 0 4 6 9. DOL TKI HRASTNIK 7 2 0 5 4 10. VELIKA NEDELJA 6 2 0 4 4 11. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 6 1 0 5 2 13. JADRAN HRPELJE 7 0 0 7 0 Začetek 2. polčasa je pripadel gostom, ki so hitro ušli na tri zadetke prednosti (15:18). Ura na semaforju je tekma vedno hitreje, zaostanek Jeruzalema pa je nihal med dvema in tremi goli. Šele v 48. minuti je Ormožanom po golu iz sedemmetrovke Soka uspelo izenačiti (21:21). V 52. minuti je pri zaostanku dveh golov (22:24) Ranfl vknjižil pomembno obrambo po metu s črte Matica Šnajdarja. V 56. minuti je sledila še ena pomembna obramba Ranfla in nato gol Tea Šuleka v 57. minuti za vodstvo Pr-lekov (26:25). V infarktni končnici je Škofljica preko Matija Glihe deset sekund pred koncem tekme izenačila (28:28), domači pa so odigrali „hiter center", po katerem je tri sekunde pred koncem zadel Gašper Pungartnik. Žal zadetek ni obveljal, saj je klop Jeruzalema na mizo položila zelen karton, s katerim je pet sekund pred koncem tekme priklicala minuto odmora. Po razjasnitvi vseh okoliščin so Ormoža-ni krenili iz centra, gostje so blokirali met Mihe Kolmančiča, ki je bil pod prekrškom. Peter Etling pri gostih je dobil žogo v roke in jo vrgel na drugo polovico igrišča ter s tem onemogočil izvajanje devetmetrovke domačinom. Po pravili rokometne igre je to rdeči karton in sedemmetrovka. Sodnika Jože Humek in Rok Škvarč sta si ogledala VAR in pokazala rdeči karton Etlingu ter označila kazenski strel za Ormožane. Izkušeni Sok je mojstrsko izvedel penal in premagal vratarja Marka Šalamona za izjemno veselje in zmago Jeruzalema na Har-deku. „Zaslužili smo si vsaj točko. Škoda za napako soigralca v zadnjih sekundah tekme. Pravila so pravila in sledila je sedemmetrovka. Menim, da nismo razočarali publike v Ormožu. Tu na Hardeku je res izjemno igrati, tukaj vedno daš vse od sebe in še nekaj več. Čestitke obema navijaškima skupinama. Fantastična tekma, ki res mora biti v ponos slovenskemu rokometu. Mi gremo dalje in menim, da si bomo s takšno igro priborili obstanek v ligi," je povedal kapetan Škofljice Žan Krese. V taboru Jeruzalema je bilo čutiti veliko veselje. „Fenomenalna tekma, ki smo jo dobili tudi po zaslugi športne sreče. Gostje so bili res trd oreh, lomili smo jih celo tekmo. Težka tekma s srečnim koncem, po kateri smo ostali v zgornjem delu lestvice. Začetek sezone lahko oce- NLB liga REZULTATI 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Škofljica 29:28 (13:15), Slovenj Gradec - Riko Ribnica 33:37 (18:20), Gorenje Velenje - Koper 27:26 (17:11), Dobova - Celje Pivovarna Laško 24:31 (11:17), Urbanscape Loka - Sviš Ivančna Gorica 32:31 (18:17), LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje 25:35 (9:20). Tekma Krka -Ljubljana bo odigrana v sredo. 1. TRIMO TREBNJE 7 6 0 1 12 2. GORENJE VELENJE 7 6 0 1 12 3. CELJE PIVO. LAŠKO 6 5 0 1 10 4. JERUZALEM ORMOŽ 7 4 12 9 5. KRKA 6 3 2 1 8 6. RIKO RIBNICA 7 4 0 3 8 7. SVIŠ IVANČNA GORICA 6 3 1 2 7 8. ŠKOFLJICA 7 3 13 7 9. KOPER 7 3 0 4 6 10. SLOVENJ GRADEC 7 2 1 4 5 11. URBANSCAPE LOKA 7 2 1 4 5 12. LL GROSIST SLOVAN 7 1 1 5 3 13. LJUBLJANA 6 1 0 5 2 14. DOBOVA 7 0 0 7 0 Opomba: tekma Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško v 2. krogu še ni bila registrirana. nimo z visoko oceno, upam, da v takem ritmu tudi nadaljujemo," je po tekmi dejal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Ormožane zdaj čaka gostovanje v Trebnjem, nato pa za martinovo soboto, 11. novembra, domača tekma proti Svišu iz Ivančne Gorice. Uroš Krstič Rokomet • 2. SRL (m) Enostavno, hitro in učinkovito Drava Ptuj - Kronos 45:27 (23:12) DRAVA PTUJ: Škorc (7 obr.), Če-šek (9 obr.); Kramberger, Škrobot 4, Kuzma 2, Golež 8, Peklar 1, Maroh 3, Toplak 5, T. Kocijančič 6, Korez 1, Šestanj - Plohi, Krasnič 7, Šalamun 4, Bezjak 1, S. Kocijančič 3. Trener: Uroš Šerbec. Pravi deja vu oz. „že videno" smo doživeli na rokometnem obračunu med Dravo in Kronosom. Ptujčani so ponovili odlično igro z zadnjih dveh tekem in še enkrat visoko slavili. O zapisanih končnih številkah na semaforju 45:27 je levi zunanji igralec Drave Domen Krasnič dejal: „Te številke pomenijo, da smo dobro igrali v napadu in da smo ponovno imeli dobro realizacijo strelov na gol. O drugem delu pa bi dejal, da smo v prvem polčasu odigrali obrambo na nivoju, v drugem polčasu pa prejeli kakšen gol preveč." Logatčani so prišli na Ptuj čim dražje prodat svojo kožo, a so bili rezultatsko izenačeni z Dravo le do izida 2:2, nato pa je sledila prava »eksplozija« domačih rokometašev. Ti so s 6-0 obrambo popolnoma onemogočili napad gostov, medtem ko so sami »jurišali« v protinapade in jih Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so tudi v četrtem letošnjem prvenstvenem srečanju visoko zmagali in imajo na svojem računu osem točk. Prvi zasledovalci so Mariborčani s šestimi točkami. tudi uspešno zaključevali. Prav tako so zadevali iz izigranih akcij, kar je pomenilo, da je prednost iz minute v minuto naraščala. Najučinkovitejši strelci so bili levo krilo Andraž Golež z osmimi (pet v 1. polčasu), desno krilo Rok Toplak s petimi in desni zunanji igralec Tim Kocijančič s šestimi zadetki. Končna prednost 18 golov bi lahko bila še višja, če ne bi domačini v drugem delu nekoliko popustili v obrambi, ki pa je bila tudi v nadaljevanju solidna. S prikazanim je bil zadovoljen tudi ptujski trener Uroš Šerbec. David Breznik Odbojka • 3. DOl - vzhod (ž) Po nizih: dobro, boljše, najboljše ŽOK Slovenj Gradec -ŽOK Ptuj 0:3 (-23, -18, -11) ŽOK PTUJ: Horvat A., Sivčevič, Tomanič, Milošič, Dežman, Lorenčič, Horvat L., Hentak, Mlakar, Hren; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Deseterica ptujskih odbojkaric se je odpravila v Slovenj Gradec s ciljem doseči novo zmago. To jim je uspelo, potem ko so igrale iz niza v niz bolje. V ekipi je vladala - tudi v trenutkih, ko jim ni šlo najbolje - pozitivna energija, ki jih je pripeljala do zmage s 3:0 v nizih. Pogled na igro svoje ekipe je podala trenerka ŽOK Ptuj Eva Vedlin Gojčič: „Zadovoljna sem z doseženo novo zmago, ne pa toliko z igro na začetku tekme. Po slabšem uvodu so moje igralke kasneje odigrale bolje in so bile v ključnih trenutkih tekme skoncentrirane, odločne in uspešne. Za naslednje tekme pa verjamem, da bodo igralke s tekmovalnim ritmom imele vedno manj začetne treme in vedno več sproščene lastne igre." Ptujčanke so zmedeno začele obračun v prvem nizu, ki je bil točkovno poravnan do izida 21:21. Odbojkarice Slovenj Gradca so bile v tem delu zelo borbene in solidne v obrambi, medtem ko pri gostjah ni stekel servis in napad. Predvsem pri začetnem udarcu so naredile preveč napak (v celotni tekmi 12 napak pri servisu, op. a.) in so se z igralsko mešano postavo kar namučile, da so vzele prvi niz 23:25. V drugem je na sceno stopila Eme-la Sivčevič, ki je naredila serijo uspešnih servisov, ki je Štajerkam pri- nesla visoko in zanesljivo vodstvo. To prednost so brez težav držale in so s solidno igro dobile niz 18:25. V zadnjem nizu je Vedlin Gojčičeva na igrišče postavila v glavnem mladinsko ekipo, ki je ob nekaterih nekoliko bolj izkušenih igralkah zelo dobro opravila svoje delo. Začetne točke so še odigrale v rahlem krču, nato pa jim je steklo in so z dobro predstavo dobile niz na 11:25. To je pomenilo, da so Ptujčanke z dobro, boljšo in najboljšo igro po nizih prišle do druge prvenstvene zmage. Zasluge za zmago imajo vse igralke, ki so dodale svoj delež. Več časa kot po navadi sta tokrat na igrišču preživeli podajalka Lana Lorenčič, ki je tudi prvič začela tekmo, in univerzalna odbojkarica Janja Milošič. David Breznik torek • 24. oktobra 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Lep točkovni izkupiček naših klubov -11 točk Pet klubov iz MNZ Ptuj je konec tedna na petih tekmah lovilo 15 točk in jih je skupno osvojilo 11, kar je zares lep izkupiček. Zmag so se veselili Drava, ZASE Videm in Hajdina, medtem ko sta Zavrč in Podvinci igrala neodločeno. Obe slednji ekipi bi s kančkom sreče lahko prišli do zmag, katerih sta se v desetem krogu tekmovanja veselili še ekipi Korotana iz Prevalj in Šampiona iz Celja. ZASE Videm - Brežice 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Podbrežnik (46.), 2:0 Kurež (49.) ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Kurež (od 83. Žižek), Podbrežnik (od 62. Šegula), Čuš, Petek, Ferčec, Rogina, Cesar, Kelc. Trener: Luka Gajšek. Derbi kroga je bil v nedeljo dopoldan odigran v Vidmu, kjer je 200 gledalcev videlo boljšo predstavo Brežic v prvem in Vidma v drugem polčasu. Za razliko od gostov so domačini zadeli dvakrat. „Prvi polčas nismo bili pravi, bili smo premalo agresivni in odločni. Brežice bi lahko v prvem polčasu povedle, a na našo srečo niso. V drugem polčasu so moji igralci hitro dosegli dva zadetka, igrali so bistveno bolje in so s kontrolirano igro prišli do zmage," je povedal domači trener Luka Gajšek. Mlada ekipa Brežic je v prvih 45. minutah demonstrirala hitro igro, edino 100 % priložnost pa so imeli v 34. minuti; takrat se je Nikola Re-govič po odlični podaji v prostor sam znašel pred vratarjem Denisom Zajcem, ki pa je vrhunsko reagiral in zaustavil strel gostujočega igralca. Iz prvega dela velja omeniti tudi poizkus Reneja Čuša s približno desetih metrov, ki ga je ustavil gostujoči vratar Nejc Travnikar. Domačini so tekmo v svojo korist obrnili z dvema goloma v začetku drugega dela. Pri prvem je Simon Rogina lepo podal za hrbet gostujoče obrambe, Elvino Podbrežnik pa je efektivno zaključil akcijo. Pri drugem zadetku je David Ferčec z desne strani kazenskega prostora poslal 3. SNL - vzhod REZULTATI 10. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Šampion 1:2, Zavrč - Krško 2:2, Drava Ptuj - Šmartno 1928 4:0, Korotan Prevalje - Premium Dobrovce 4:0, Koroška Dravograd - Hajdina 1:3, Rače - Podvinci 0:0, ZASE Videm - Brežice 1919 Terme Čatež 2:0. 1. DRAVA PTUJ 10 8 1 1 35:6 25 2. ZASE VIDEM 9 6 3 0 18:8 21 3. KRŠKO 10 5 2 3 28:16 17 4. KOROTAN PREVALJE 10 5 2 3 22:12 17 5. RAJH LJUTOMER 10 5 2 3 15:15 17 6. PODVINCI 10 4 4 2 16:12 16 7. BREŽICE ČATEŽ 10 5 0 5 25:23 15 8. ŠAMPION 10 4 2 4 19:25 14 9. RAČE 10 4 2 4 11:17 14 10. HAJDINA 10 4 1 5 16:13 13 11. ZAVRČ 10 2 4 4 12:11 10 12. DOBROVCE 10 2 1 7 10:23 7 13. ŠMARTNO 1928 9 2 0 7 9:28 6 14.DRAVOGRAD 10 1 0 9 10:31 3 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so proti ekipi Šmartno 1928 kazalec doseženih zadetkov v prvenstvenih tekmah v sezoni popravili na številko 35. predložek, ki ga je oddaljenejši vra-tnici v gol pretvoril Robert Kurež. To je že njegov deseti gol na deveti tekmi v sezoni - vsaj enkrat je doslej zadel na prav vsaki tekmi! Po zaostanku so Brežičani aktivno iskali poti do zadetka, a jim je vsaj za znižanje izida zmeraj zmanjkala odločilna poteza. Na drugi strani je Videm dobro nadzoroval potek tekme in bi lahko dosegel še kakšen zadetek, saj sta nevarno streljala Rene Čuš in Marko Šegula. Drava Ptuj - Šmartno 1928 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Begonja (8.), 2:0 Er-hatič (17. iz 11. m), 3:0 Dukadin (58.), 4:0 Blaj (76.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Begovič (od 70. Buran), Drevenšek, Marot (od 75. Jadrič), Jadric, Lovenjak, Er-hatič (od 63. Blaj), Begonja, Kmetec (od 63. Mlakar), Šalamun, Dukadin (od 6. Janežič). Po prvem prvenstvenem porazu v Krškem se je Drava rezultatsko hitro pobrala in na tekmi s Šmartnim 1928 zanesljivo slavila. V sami igri sicer niso bili dovolj suvereni proti ekipi z dna prvenstvene lestvice. Že od prvega žvižga glavnega sodnika Mateja Kapuna se je videla igralska in fizična razlika v pripravljenosti igralcev obeh ekip. Dravaši so takoj krenili z vso močjo v napad, v 8. minuti pa tudi povedli - s strelom po tleh je s približno 17 metrov zadel Roko Begonja - 1:0. Vodstvo ni uspavalo modrih in so še najprej gojili napadalne ambicije. Po čistem prekršku nad Dinom Dukadinom v kazenskem prostoru za enajstmetrovko je le-to suvereno realiziral Nik Erhatič - 2:0. Gostje, ki so bili vso tekmo v podrejenem položaju, so bili v prvem delu dvakrat nevarni, najboljši strel Saša Križnika je zaustavil vratar Luka Janžekovič. Do konca prvega polčasa so Dravaši iskali priložnosti za zadetek in tako je bilo tudi v večini drugega polčasa. V njem so sicer malo stopili s plina, a so kljub temu bili v igri bistveno boljši tekmec in so si priigrali še tri ali štiri zrele priložnosti. Dve so tudi realizirali, potem ko se je v prvi situaciji po odbitku dobro znašel Dino Dukadin, pri drugi pa je spretno zaključil Marcel Blaj. Ptujčani so s povprečno predstavo prišli do visoke zmage, po kateri je osrednji branilec Drave Niko Dreven-šek povedal: „Na začetku smo dobro pritisnili na tekmece in hitro prišli v vodstvo. V nadaljevanju smo sicer nekoliko popustili, a smo z dvema dodatnima goloma slavili gladko zmago." Zavrč - Krško 2:2 (1:1) STRELCA: 1:0 Potočnik (18.), 1:1 Ribič (26.), 1:2 Ribič (56.), 2:2 Potočnik (59. iz 11. m) ZAVRČ: Maroh, Županič, Predika-ka (od 82. Lazar), Potočnik, Kukovec (od 92. Mihalič), Hren, Zorko, Boj-nec, Kajzer, Koren, Draškovič; Trener: Robert Hojnik. Zavrč je gostil močno ekipo Krškega in je po dobri predstavi remiziral s papirnatim favoritom. Domačini so bili v igri dovolj agresivni, borbeni in organizirani, da gostom niso dovolili, da bi razvili svojo igro. Vse zgoraj opisane prvine so zadovoljile trenerja Roberta Hojnika, ki je o sami tekmi dejal: „Končni rezultat je zaslužen in realen. Zadovoljen sem z odnosom in igro svoje ekipe, ki je prikazala dobro predstavo in je bila ob koncu tekme tudi bližje zmagi." Zavrčani so povedli, potem ko se je v kazenskem prostoru dobro znašel Denis Potočnik. Nogometaši Krškega so po napaki domačinov izenačili preko Žige Ribiča. Isti igralec je v nadaljevanju tekme poskrbel za vodstvo gostov, ko je po odvzeti žogi na sredini zadel s strelom s približno 20 metrov. Rezultatski preobrat na 1:2 je spodbudil Zavrč, ki je hitro izenačil. Po prekršku nad Gregorjem Predikako je iz enajstmetrovke zanesljivo zadel Denis Potočnik. To je dalo domačinom dodatnega zagona in v zadnji tretjini tekme so si ustvarili še tri dobre situacije za zadetek, ki pa jih niso realizirali. So pa v taboru haloškega tretjeli-gaša v prejšnjem tednu realizirali še en prestop, saj je Denis Kuserbanj postal pomočnik trenerja. S to potezo je zelo zadovoljen tudi glavni trener Robert Hojnik. Rače - Podvinci 0:0 PODVINCI: Cajnko, Pihler (od 69. Markovič), Ramšak, Modrič, Dumbo-vič, Anžel, Kolenko, Šmrček, Zajko, Živič (od 85. Simonič), Petrinec (od 92. Rušitovič). Trener: Aleš Čeh. Številčno omejena ekipa Podvin-cev je brez kapetana Jerneja Oroviča - manjkal je zaradi kazni kartonov -odigrala solidno tekmo na zahtevnem gostovanju v Račah. Gostje so bili v prvem delu za odtenek boljši nasprotnik in so si priigrali nekaj polpriložnos-ti. V vsaki je zmanjkalo nekaj malega, da bi se veselili zadetka. V drugem delu so fizično in igralsko padli, kar so poizkušali izkoristiti domačini. Ti so na zelenici prevzeli pobudo in so bili boljši nasprotnik, Plod ofenzivnejše igre sta bili čisti veliki priložnosti, ki pa ju niso izkoristili. Na drugi strani so se Podvinčani zelo borili in so si dobesedno prigarali neodločen rezultat. Po tekmi brez zadetkov je trener Podvincev Aleš Čeh dejal: „Zadovo-ljen sem s točko, ki smo si jo priigrali in je kar realna glede na prikazano na tekmi. Mi smo bili boljši tekmec v prvem polčasu, ko smo imeli stvari pod kontrolo in tudi svoje priložnosti, medtem ko so bile Rače boljši tekmec v drugem polčasu." Koroška Dravograd -Hajdina 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Ljubec (9.), 0:2 R. Medved (33.), 0:3 Petek (54.). HAJDINA: Zupanič, Tomanič, Ko-vačec (od 85. Lozinšek), Horvat, Gojkošek, R. Medved (od 82. Zupa-nič), Pal, Lipavšek (od 62. Mesarič), N. Medved (od 62. I. Emeršič), Petek (od 62. Pišek), Ljubec. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Hajdine so bili na obračunu proti zadnjemu Dravogradu bistveno boljši nasprotnik in bi lahko glede na prikazano dosegli še višjo zmago, kot je 1:3. Dravograjčani so bili v prvem polčasu v podrejenem položaju, saj so gostje prevladovali in so si ustvarili lepo število izrazitih priložnosti za zadetek. V drugem delu so sicer imeli manj priložnosti, a so bili še vedno bolšja ekipa na zelenici. Dogajanje na tekmi je na kratko ocenil trener Miran Emeršič: „Celo tekmo smo bili bistveno boljši tekmec od Koroške. Na tekmi ni bilo vprašanje, kdo bo zmagal, ampak kakšen bo končni rezultat. Z našo boljšo realizacijo bi lahko zmagali tudi z bistveno višjim rezultatom." Hajdinčani so povedli po podaji Urbana Tomaniča z desne strani, ko se je na prvi vratnici dobro znašel Daniel Ljubec in je žogo poslal v gol. Najlepši zadetek na tekmi je dosegel Rok Medved, ki je odlično in natančno sprožil z razdalje (pri obeh golih so se domačini dotaknili žoge). Tretji zadetek so gostje dosegli po izigrani situaciji in povratni žogi, ki jo je v mrežo s približno trinajstih metrov poslal Timotej Petek. Domačini so v 69. minuti le še znižali zaostanek. David Breznik Nogomet • Lige MNZ Ptuj Ormož vztraja na vrhu, Grajena v dobri seriji Super liga Nogometaši Ormoža še naprej vztrajajo na vrhu lestvice, tega jim ni uspela preprečiti niti ekipa Gerečje vasi. Sicer se ji je uspelo v drugem polčasu približati na 2:1, a je Patrik Jaušovec z dvema goloma dokončno odločil tekmo. Preostale tri gole za domačo vrsto sta prispevala Jan Vočanec (2) in Luka Kirič - slednji je z devetimi doseženimi goli na vrhu lestvice strelcev. Visoko mesto ohranjajo tudi Stoj-nčani, ki so tokrat slavili v Središču. Začetek in konec tekme je sicer pripadal domačinom, a so v osrednjem delu gostje zabili štiri zadetke za peto zmago v sezoni. Dva gola je prispeval Rene Murkovič, ki je v igro vstopil šele v 62. minuti. V obračunu ekip iz dna lestvice je bilo najbolj zanimivo dogajanje ob koncu prvega polčasa, ko sta v raz- miku petih minut padla oba zadetka. Vodstvo domačinov je izničil kape-tan gostov Matej Rumež. Največ gledalcev - več kot 300 - se je zbralo na derbiju kroga v Go-rišnici, kjer so gostovali Markovčani. Že v zgodnji fazi tekme je zadel najboljši domači strelec Klemen Zlatnik in napovedal dobro tekmo. Na koncu jo je res začinil s klasičnim hat-tric-kom, s katerim je prišel že do sedmih golov v sezoni. Presenečenje kroga so z zmago v Bukovcih pripravili igralci Grajene. Njihov junak je bil z dvema goloma Aleš Gril. Glede na zadnjo serijo Grajene pa njihova zmaga niti ni tako veliko presenečenje, saj so varovanci trenerja Tomaža Toplaka na zadnjih štirih tekmah slavili kar trikrat (Gere-čja vas, Boč in sedaj Bukovci). Bukovci so tokrat prejeli kar tri gole, kar je le en manj od tega, koliko so jih prej prejeli v sedmih tekmah ... REZULTATI 8. KROGA: Ormož - Gerečja vas 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Vočanec (14.), 2:0 Vočanec (31.), 2:1 Rozman (50., z 11 m), 3:1 Jaušovec (73.), 4:1 Jaušovec (81.), 5:1 Kirič (85.); Središče - Stojnci 2:4 (1:0); strelci: 1:0 Kristian Kepe (3.), 1:1 Blažekovič (14.), 1:2 J. Cesar (55.), 1:3 Murkovič (67.), 1:4 Murkovič (86., z 11 m), 2:4 David Kepe (89.); Boč Poljčane - Apače 1:1 (1:1); strelca: 1:0 M. Kolar (39.), 1:1 Rumež (44.); Bukovci - Grajena ANpro 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Gril (9.), 1:1 Pajnkiher (38.), 1:2 Gril (55.), 1:3 Jelen (86.); Gorišnica - Markovci 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Zlatnik (4.), 1:1 Bezjak (32.), 2:1 Gašparič (33.), 3:1 Zlatnik (51.), 4:1 Zlatnik (87.). Foto: Črtomir Goznik V derbiju kroga v Super ligi je v Gorišnici domače moštvo pred res lepim številom navijačev gostilo Markovčane in jim nasulo štiri gole. 1. ORMOŽ 2. GORIŠNICA 3. STOJNCI 4. BUKOVCI 5. MARKOVCI 6. GRAJENA ANPRO 7. GEREČJA VAS 8. SREDIŠČE 20:7 17:7 14:10 12:7 21:17 18:19 12:21 14:24 9. APAČE 8 1 3 4 12:20 6 10. BOČ POLJČANE 8 116 9:17 4 1. liga MNZ Ptuj Vodilni ekipi lige, Tržec in Rogozni-ca, sta v nedeljo dopoldan gostovali pri Skorbi in Hajdošah. Krajevna razlika med tekmama je bila zgolj kakšen kilometer, v samem rezultatu pa zgolj en gol . Precej so se ujemale celo minute pri doseženih golih, le gol Jožeta Emeršiča v 60. minuti štrli izven krivulje gibanja rezultatov. Krog je postregel z veliko zadetki, pri čemer jih je bilo na Pragerskem doseženih šest, v Podlehniku pa kar osem. Podlehničani so dosegli drugo zaporedno zmago, po Makolah so predajo podpisali tudi Dornavčani. Kljub zanesljivemu vodstvu ob polčasu (4:0) so v drugem delu precej trpeli, saj so ga odigrali z igralcem manj. Dornava je pretila, ne pa tudi preobrnila rezultata. REZULTATI 8. KROGA: Pragersko - Makole Bar Miha 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Šket (13., z 11 m), 1:1 Hajnc (24.), 1:2 Rojs (28.), 2:2 Mlakar (57.), 2:3 Rojs (66.), 2:4 Motaln (72.); Hajdoše - Rogoznica 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Keško (27.), 0:2 Zulič (80., z 11 m), 0:3 Krajnc (87.); Skorba - Tržec 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Emeršič (21.), 0:2 Emeršič (60.), 0:3 Mlakar (81.), 0:4 Skrbinšek (90.); Podlehnik - Dornava Digitalpar-tner.si 6:2 (4:0); strelci: 1:0 Cafuta (5.), 2:0 Lampret (12.), 3:0 Vrečar (16.), 4:0 Vrečar (35.), 4:1 Fric (55.), 4:2 Fric (60.), 5:2 Lampret (81., z 11 m), 6:2 Feguš (92., z 11 m). Rdeči karton: Cafuta (49., Podlehnik). 1. TRŽEC 8 6 1 1 19:8 19 2. ROGOZNICA 8 5 2 1 19:8 17 3. MAKOLE BAR MIHA 8 5 1 2 20:16 16 4. DORNAVA 8 4 1 3 22:20 13 5. SKORBA 8 3 0 5 17:25 9 6. PODLEHNIK 8 2 2 4 11:15 8 7. PRAGERSKO 8 2 0 6 18:21 6 8. HAJDOŠE 8 1 1 6 7:20 4 2. liga MNZ Ptuj: Oplotnica tekmo končala z osmerico REZULTATI 8. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija - Le-skovec 4:2 (2:2); strelci: 1:0 Podgo-relec (2.), 1:1 Emeršič Medved (16.), 2:1 Muhič (19.), 2:2 Kodrič (32.), 3:2 Muhič (73.), 4:2 Šmintič (84.). Rdeči karton: Emeršič Medved (89., Lesko-vec); Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava 1:2 (1:0); strelci: 1:0 T. Petrovič (44.), 1:1 Urgl (70., ag.), 1:2 Šlamberger (71.); Cirkulane - Oplotnica Senčila Se-nica 2:0 (2:0); strelca: 1:0 B. Petrovič (15.), 2:0 Šrajner (21.). Rdeči kartoni: Kalšek (87.), Jarni (87.), Leskovar (91., vsi Oplotnica); 1. ZG. POLSKAVA 8 5 0 3 21:14 15 2. CIRKULANE 8 4 3 1 14:13 15 3. OPLOTNICA 8 4 0 4 22:14 12 4. SLOVENJA VAS 8 3 2 3 19:26 11 5. POLSKAVA G. 8 2 2 4 10:16 8 6. LESKOVEC 8 1 3 4 19:22 6 Jože Mohorič 16 Štajerski Za kratek čas torek • 24. oktobra 2023 Ptuj • Uspešno gostovanje plesnih umetnikov Cesarsko-kraljevi v Beneški laguni Člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj so z renesančnimi plesi skupine Pellegrina navdušili na festivalu" Slovenija v Beneški laguni". Foto: IP Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj se je z nastopom plesne skupine Pellegrina predstavilo na festivalu „Slovenija v Beneški laguni". Festival je potekal sredi oktobra v Lido di Jesolo, v organizaciji društva KVRS. Organizatorje izvedel festival v sodelovanju s svetovnim združenjem VVOFA in agencijo Belmondo z več kot štiristo udeleženci. S predstavitvijo renesančnih plesov so navdušili publiko, ki je z dolgim aplavzom in vzkliki: »Complimenti! Bravo!« pospremilo skupino z odra. Plesno skupino Pellegrina, ki deluje od leta 2006 pod okriljem društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, je komisija izbrala za nastop že tretjič. Tako je Pellegrina zastopala Ptuj in Slovenijo s predstavitvijo renesančnih plesov na festivalih Slovenija na Ohridu lansko leto, marca letos v Budimpešti in tokrat v Beneški laguni. IP Zavrč • Devetošolka Nikita Potočnik, prejemnica županovega priznanja »Trudim se biti spoštljiva in prijazna do vseh« Nikita Potočnik iz Turškega Vrha je bila prijetno presenečena, ko je izvedela, daje ena izmed letošnjih prejemnic županovega priznanja. Hkrati pa je bila zelo vesela, da so tudi drugi opazili njen trud in številne uspehe. Letos seje kot edina izbrana predstavnica iz Slovenije udeležila programa Capital of Children, kjer je na Danskem med 60 otroki iz celega sveta na zasedanju mladine uspešno zastopala tako šolo kot občino in tako postala glas mladih po vsem svetu. Nikita je na Dansko odpotovala skupaj z učiteljico angleškega jezika. Tam so bili otroci iz celega sveta, skupaj pa so iskali rešitve, kako spremeniti svet na bolje. Nikita je bila v skupini, kjer so se ukvarjali z duševnim zdravjem mladih. To področje ji je zelo blizu, saj se zanima tudi za poklic psihologinje. Na Danskem jo je še posebej navdušil šolski sistem, kjer je v ospredju učenje skozi igro. »Učilnice ene izmed osnovnih šol so bile kot velike igralnice, učenje je namreč usmerjeno v igro tudi pri starejših učencih. Upam, da se bodo tudi naše šole nekoč vsaj malo približale takemu sistemu. Mladi bi se v takem okolju veliko bolje počutili, pa tudi v šolo bi raje hodili,« je povedala mlada sogovornica. Je izjemno pozitivna, skrbna in uvidevna do drugih. Njeno najmočnejše področje je znanje angleškega jezika. Prepričana je, da je ravno zaradi tega dobila veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi. Tudi na Danskem so komunicirali izključno v angleškem jeziku. Nikita Potočnik si želi biti še naprej uspešna v šoli, predvsem pa priti do poklica, ki ga bo z veseljem opravljala. Od govorniških, igralskih in likovnih sposobnosti Nikita je izjemno aktivna tako v šolskem kot lokalnem okolju. Zaradi svojih govorniških sposobnosti velikokrat povezuje šolske prire- ditve ali pa je v vlogi nastopajoče. Je dolgoletna članica dramske sekcije KD Cirkulane, kjer sodeluje pri dramskih uprizoritvah. Med drugim je nadarjena tudi na likovnem področju, zadnji dve leti se je udeležila Groharjeve kolonije. Šolanje bo nadaljevala na ptujski gimnaziji, trenutno se še odloča med splošno ali likovno smerjo. Zelo rada ima umetnost in vse, kar je povezano z njo, zato razmišlja tudi o študiju umetnostne zgodovine in poklicu kustosinje v galeriji. Mogoče pa bo veterinarka, saj ima izjemno rada živali, doma skrbi za psa in devet mačk. V domačem kraju se zelo dobro počuti, rada živi v Halozah, kjer je mirno in malo ljudi. V prostem času največkrat riše, posluša glasbo ali se druži s prijatelji. Pri vseh odločitvah ima veliko podporo svoje družine, dobro se razume tudi s starejšo sestro in mlajšim bratom. »Trudim se biti spoštljiva, iskrena in prijazna do vseh ljudi. Vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bo svet prijazen do vseh, ljudje pa odkriti. Predvsem jih ne sme biti strah povedati na glas svojih težav,« je še dejala Nikita, ki se zelo dobro počuti v svoji mali šoli, kjer se vsi med seboj poznajo in so povezani. Estera Korošec Foto: EK Ormoško • Raziskovanje, učenje in negovanje tradicije na Ljudski univerzi Kruh in cvetje nas spremljata od rojstva do smrti V sklopu praznovanj ob 750. obletnice prve omembe mesta Ormož je pod okriljem domače Ljudske univerze (LU)pote-kala izobraževalna delavnica Kako izdelati rože iz krep papirja. Kot je bilo pričakovati, so se delavnice udeležile same ženske, kajti negovanje kulturne dediščine in tradicije je vedno nekako malo bolj v domeni žensk kakor moških. Kot je v uvodu povedala direktorica ormoške LU Viki Ivanuša, je vseživljenjsko učenje, ki se je še pred kakšnim desetletjem predstavljalo kot nekaj neoprijemljivega, danes realno in prisotno na vseh področjih življenja. »Zlasti starejša populacija se sooča z vedno večjo nezmožnostjo za samostojno funkcionalno življenje, če se ne nauči uporabljati vsaj osnov uporabe elektronske pošte, spleta, najrazličnejših aplikacij pametnega telefona ... Na tem področju jim Izdelovanje papirnatih rož je bilo v register žive kulturne dediščine vpisano leta 2012, na ormoški LU pa je negovanje te lepe tradicije prisotno že več kot 20 let. Skupina entuziastičnih umetnic z Ano Ratek na čelu to lepo obrt neguje in jo nesebično prenaša na vse, ki se tega želijo naučiti. Somišljenice skupaj izdelujejo papirnate rože, šopke, cvetlične aranžmaje, obenem pa ohranjajo ljudsko petje. Predstavljajo se na različnih domačih in mednarodnih razstavah, sodelujejo pa tudi s šolami, vrtci in muzejem. Letos junija so se s svojim delom predstavile na avstrijski televiziji ORF, v mednarodni oddaji Servus, Srečno, Ciao. Foto: arhiv LU Ormož Ana Ratek(druga z leve) je aktivna Članica pri različnih društvih, zato se rada pošali na svoj račun: »Edino pri gasilcih še nisem.« Leta 2003 je prejela certifikat za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Je tudi prejemnica plakete Krajevne skupnosti Ormož za leto 2023. ponudimo svojo pomoč in podporo. Po drugi strani pa je naloga LU tudi, da izobražuje in usposablja na področju spretnosti in znanj, ki so trdno zasidrana v naši kulturni dediščini in tradiciji.« Ob poplavi globalnega ne smemo izgubiti svojega Včasih, ko za sosednjim vogalom še ni bilo na voljo vsega, kar so želeli, je ljudi skozi pomanjkanje vodila iznajdljivost. Tako je bilo na primer s cvetjem, ki so ga naši predniki znali nadomestiti s papirnatim cvetjem, izdelanim iz raznovrstnega krep (gubanega) papirja. Uporaba papirnatih rož je bila povezana z navadami kraše- nja ob koledarskih šegah, šegah življenjskega kroga ter praznikih cerkvenega leta. V vsaki hiši je v bogecovem kotu stala vazica s šopkom papirnatega cvetja, neveste so nosile šopek papirnatih rož, ženin in svatje naprsne šopke ... V kombinaciji z naravnim rastlinjem so povoščene papirnate rože temnejših barv spletali tudi v nagrobne vence. »Dekleta so svoj čas pri tem videla celo možnost dodatnega zaslužka ali gospodarsko dejavnost, s katero so si prislužila dodaten denar ali pa so od tega celo živela. O dediščini izdelovanja papirnatih rož na ormoškem območju je leta 2002 izšla razstavna publikacija Nevenke Korpič z naslovom Cvečarstvo,« je v krajšem zgodovinskem pregledu o razvoju obrtništva povedala predavateljica Ana Kavčič. Veliko pozitivnih učinkov Ljuba Fišer, upokojena diplomirana vzgojiteljica, je spregovorila o pomembnosti zgodnjega razvijanja spretnosti fine motorike, predvsem v predšolskem obdobju, saj vpliva na razvoj mišljenja. »Kasneje, v šolskem obdobju se pripravljamo na starost. Ko smo odrasli, je spet prav, da skrbimo za ročne spretnosti. Ne samo zato, da jih razvijamo, temveč zato, da ohranjamo mišljenje na nekem nivoju in smo dalj časa sposobni sodelovati v vseh teh novostih, ki nas v zelo kratkem času obkrožajo.« Udeleženke so razmigale prste s staro igro z vrvico, včasih znano kot mačja zibka, danes string game, nato pa pod budnim očesom mentoric izdelale svojo prvo rožico iz krep papirja. Ivanuševa je ob sklepu delavnice naznanila, da bodo na LU tudi v prihodnje veliko pozornosti namenili raziskovanju in učenju naše tradicije, v pripravi pa so že nova usposabljanja tudi za druge tradicionalne obrti našega kraja. »Ne želimo, da bi tradicijo enačili z nečim zaprašenim, nezanimivim ali dolgočasnim,« kajti po izdelkih entuziastičnih umetnic, kot jih je sama v uvodu poimenovala, je bilo videti, »da jo znajo narediti sodobno, sijočo in zelo kreativno«. Darja Žganec Horvat Za lažjo odločitev o sanaciji -energetski pregled objekta Energetski pregled obstoječe stavbe je skupina testov in meritev, s katerimi določimo energetsko varčnost objekta. Najpogosteje pregled izvajamo zato, da nam olajša odločitve v zvezi z energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih, industrijskih ali javnih zgradb. Cilj je, da na podlagi stanja stavbe in porabe energije izračunamo porabo energije na enoto (m2, osebo, izdelek). Po izračunu primerjamo rezultate s primerljivimi objekti, da vidimo, ali je poraba visoka ali nizka. Energetski pregled zaključimo s Kdaj izvajamo energetski pregled objekta? Energetske preglede izvajamo: - pri poslovnih odločitvah za izbiro, nakup ali vzdrževanje nepremičnin; - pri načrtovanju in gradnji objektov; - pri izdelavah študij izvedljivosti in projektnih zasnov; - pri uporabi, vzdrževanju in prenovi zgradb pri izbiri in izvajanju energetskih sanacijskih ukrepov; - za določitev pravilnih ukrepov učinkovite rabe energije glede na: - višino investicije, - vračilne dobe ukrepov, - pričakovane prihranke; - za uravnoteženost in optimalni učinek ukrepov; - za zmanjšanje rabe energije in znižanje obratovalnih stroškov. konkretnimi predlogi za izboljšave ter oceno stroškov investicije in dobo vračanja. Ena poglavitnih nalog pregleda je izračunati povratno dobo naložbe, kar nam pomaga pri odločitvi, za katere ukrepe se bomo odločili pri sanaciji. Pogosto nam tako strokovnjak za energetsko sanacijo hiše lahko pove, katere ukrepe lahko z razpoložljivimi sredstvi izvedemo in v kolikšnem času se nam bo naložba povrnila. Glede na namen in obseg energetskih pregledov lahko energetske preglede razvrstimo v tri skupine: - preliminarni pregled - predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Analiza se izdela na podlagi enodnevnega obiska podjetja oziroma zgradbe in na podlagi podatkov o porabi energije, zbranih s pomočjo vprašalnika; - poenostavljeni energetski pregled - se priporoča za preproste in lahko razumljive primere; - razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali zgradbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije. Osnovni elementi energetska pregleda so: A. Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo, vključuje pridobivanje podatkov (iz računov s pomočjo meritev, po- V PONUDBI -Gradbeni in mizarski les; -Zaščite za les; - Lepljen konstrukcijski les (BSH, KVH); - Drobna delovna orodj - Ploskovni material; -Vijaki in žičtfkj;, - Krovski material; -Peleti,drva, - Masivne obloge, terasne in fasadne deske; •5 ~ . * -K" IVERNIH PLOŠČ IN LESI Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve I JU pisov števcev itd.) in analizo podatkov o rabi energije. B. Možni ukrepi za učinkovito rabo energije segajo od zamenjave kotla in uvedbe boljše regulacije ogrevanja pa do zamenjave oken in izolacije fasade. Pomembno je tudi informiranje lastnika in uporabnikov o možnostih za smotrnejše ravnanje z energijo. C. Ocena izvedljivosti posameznih ukrepov URE. Za posamezne ukrepe se določijo prihranki energije in stroškov ter višina in vračilni rok investicije. Oceni se tudi pozitivne vplive ukrepov na okolje. Izvajalec energetskega pregleda izdela tudi prednostni seznam predlaganih ukrepov. D. Poročilo o energetskem pregledu izdela izvajalec energetskega pregleda, ki obsega tudi povzetek predlaganih ukrepov. Svoje predloge predstavi lastniku in uporabnikom na skupnem sestanku, kjer se dogovorijo o prioritetnih aktivnostih, ki izhajajo iz energetskega pregleda. 02 771 5911 I info@stajerles.si | www.stajerles.si Kolofon Pred kurilno sezono, oglasna priloga Štajerskega tednika 14. oktober 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Jože Mohorič, sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj 2 ^^^ PRED KUR1LNOifiZONO'Jglasna priloga Štajerskega tednika Zamenjava oken z energetsko učinkovitejšimi. Se splača? Če razmišljate, da bi stara okna zamenjali za sodobna, toplotno izolirana, potem je za vas verjetno najpomembnejše eno vprašanje: v kolikšnem času se vam povrne investicija nakupa novih oken? Koliko boste torej prihranili pri stroških energije, če investirate v sodobna energijsko varčna okna? Povprečna enodružinska hiša izgubi približno četrtino toplote skozi okna. In izguba energije pri troslojni zasteklitvi je zdaj kar za polovico manjša kot pri standardnem oknu pred desetimi leti. Vendar nam ta podatek na poda odgovora, ali se menja- va izplača. Združenje Window + Facade Association (VFF) in Federal Flat Glass Association (BF) je izvedlo študijo, da bi izračunalo, koliko energije lahko lastniki stanovanj prihranijo z zamenjavo oken. Če zamenjate staro okno z enojno zasteklitvijo (vgrajeno do leta 1978) z oknom s trojno zasteklitvijo, toplotno izolacijo (vrednost Uw: 0,95), boste prihranili 485 kWh letno na okno dimenzije 1,3 x 1,3 m. Zamenjava dvojnega izolacijskega stekla prihrani 216 kWh. V bistvu gre pri varčevanju z energijo za ravnotežje med toplotnimi izgubami in sončnimi dobitki, ki nastajajo predvsem skozi okna. Koliko energije lahko prihranite, je na koncu odvis- no od interakcije energetskih parametrov, ki zagotavljajo informacije o stopnji toplotne izgube okna in sevalnih lastnostih zasteklitve. Pri iskanju idealne zasteklitve oken ima odločilno vlogo tudi orientacija. Za določitev toplotnih izgub pri oknih se uporablja tako imenovana vrednost UW, znana tudi kot koeficient toplotne prehodnosti. Nižja kot je UW-vrednost, večja je toplotna zaščita okna. Medtem ko je bila ta vrednost za okna z enojno zasteklitvijo po standardu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja več kot 5 vatov na kvadratni meter in Kelvin W/(m2K), sodobna energetsko učinkovita okna, danes lahko dosežejo kar do 0,68 W/(m2K). „Takšna okna lahko najdete tudi v podjetju Tuning, d. o. o. Dobavljamo produkte, ki jih je avstrijsko ministrstvo večkrat nominiralo za energetsko najučinkovitejša okna," je dodal Denis Robar iz podjetja Tuning. Če upoštevamo, da se faktor izgube energije zaradi zastarelih ali nezatesnjenih oken giblje med 15 in 40 odstotki, odvisno od zasteklitve in stanja oken, ter nestanovite cene ogrevalne energije, se vam investicija v energijsko učinkovita okna v kratkem roku povrne. Kdor se odloči za vgradnjo novih oken in vrat, ima verjetno cilj doseči dolgoročno varčevanje z energijo, doseči udobje, ki ga ponujajo velike zasteklitve, ter s kakovostnim pohištvom povečati vrednost samega objekta. Prepogosto je spregledan nadaljnji pogoj, tj. pravilna namestitev okenskih sistemov. Pravilna vgradnja je ključna za doseganje optimalne toplotne in zvočne izolacije, ki jo samo okno ponuja, in za zagotovljeno življenjsko dobo novega produkta. „Nepravilna vgradnja oken lahko privede do nesprejemljivih toplotnih mostov v kotih, prekladah, oknih ali omaricah zunanjih senčil in posledično do poškodb zaradi vlage ali celo plesni. Pravilna vgradnja oken je nujna, da okna zagotavljajo optimalno toplotno izolacijo in preprečujejo vlago. Velja naslednje: bolj kot je okno zahtevno po lastnostih, pomembnejša in kompleksnejša je montaža, da bo okno še vrsto let ohranilo svojo polno funkcionalnost. Pri podjetju Tuning, d. o. o., vam lahko svetujemo in zagotavljamo visoke standarde vgradnje stavbnega pohištva," je pojasnil Robar in dodal: „Za izbiro potrebnih gradbenih ma- terialov in strokovno izvedbo montaže oken je potrebno strokovno znanje. Izkoristite znanje in izkušnje strokovnega podjetja, še posebej, če želite, da so vaša okna vgrajena po RAL--smernicah." Zračenje Po vgradnji novih, energijsko učinkovitih oken je izmenjava zraka zmanjšana. Kar je na enem mestu velika prednost, lahko drugod povzroči težave v obliki nastajanja plesni - če ni zadoščeno pogoju optimalnega zračenja. Z nepravilnim zračenjem pospešujete razvoj plesni na stenah in s tem povezane zdravstvene težave. Nevarnost je še posebej velika v popolnoma prenovljenih objektih in novogradnjah. Sodobne, energijsko učinkovite zgradbe so tako zrakotesne, da naravnim zračnim tokovom onemogočajo vdor v prostor. Izmenjava zraka torej ni več mogoča. Če nepravilno zračimo oz. če prostor sploh ni prezračevan, vodi to do nastanka vlage v stenah in plesni. Eden izmed indikatorjev (pre)velike vlažnosti v prostoru je tudi nastanek rose na oknih na notranji strani. OKNA (PVC, aluminij, les) POLICE, VRATA (vhodna, notranja, garažna) HST drsne panoramske stene SENČILA, KOMARNIKI TENDE, ŽALUZIJE, ROLETE GARAŽNA VRATA, AVTOMATI KA BIOKLIMATSKE PERGOLE, ZIIP ROLOJI ^ 031/704128 @ info@agrokoop.si @ www.agrokoop.si Hardek 44a, 2270 Ormož PRED KURILNO SEZONO, oglasna Štajerskega tednika 2 Veliko vlage pride v naš bivalni zrak s pranjem in sušenjem perila, kuhanjem, brisanjem ter predvsem s kopanjem in prhanjem. Poleg tega je absorpcijska sposobnost vodne pare v zraku omejena. Predlog svetovalca iz podjetja Tuning, d. o. o., je, da lahko uporabite več tehnik klasičnega zračenja. „Navzkrižno prezračevanje je najučinkovitejša vrsta izmenjave zraka. V dveh nasprotnih prostorih odpreš okna in dopustiš, da se zrak izmenjuje 3 do 5 minut. Če v hiši ali stanovanju ni možnosti navzkrižnega prezračevanja, uporabite udarno prezračevanje na način, da popolnoma odprete okno. Pri udarnem prezračevanju se zrak izmenja v dobrih 15 minutah," pove Roba r. Zračenje skozi nagnjena okna je primerno za stalen dotok svežega zraka poleti. Na žalost ta varianta ni primerna za vse druge namene, vključno za izmenjavo zraka. V hladnih dneh se topel zrak dviga in nenehno uhaja skozi nagnjena okna. Posledica tega je, da se stanovanje ohladi in lažje nastane plesen. Da bi preprečili nastanek plesni zaradi nepravilnega prezračevanja, je vsekakor treba uporabiti navzkrižno ali udarno prezračevanje. Senčila Varčevanje z energijo in optimalno usklajeni sistemi zaščite pred soncem postajajo vse bolj pomembni. Zaščita pred soncem zagotavlja idealno notranjo klimo - prijet- no hladno poleti in udobno toplo pozimi. In vse to popolnoma samodejno z največjim udobjem. Če je prisotna termoizolacijska zasteklitev s kombinacijo zunanje, nastavljive zaščite pred soncem, lahko prihrani do 40 odstotkov stroškov energije. „Zunanja zaščita pred soncem poleti učinkovito zmanjšuje vnos sončne toplote: uravnava količino dnevne svetlobe in omogoča delo brez bleščanja. Zunanja senčila lahko ponudimo v praktično vseh možnih različicah. Izvede se lahko roleta, žaluzija, polkna in najnovejši produkt, ki se zadnje čase vse več uporablja kot alternativa prej naštetim - screen senčila. Pomembno je, da se to upošteva že na začetku, pri načrtovanju, da se bo zunanja zaščita pred soncem popolnoma prilagodila arhitekturi hiše. Seveda lahko zunanjo zaščito pred soncem vgradite tudi kasneje, če po določenem času ugotovite, da je to za del stanovanja ali hiše ugodno," je o tem dodal Robar. Notranji izdelki za zaščito pred soncem zagotavljajo dodatno zaščito pred bleščanjem skozi vse leto in zmanjšujejo toplotne izgube skozi zasteklitev pozimi - to zagotavlja varčevanje z energijo in visoko stopnjo udobja. Zasebnost ali preglednost lahko urejate posamično. Visokokakovostni materiali in pestra barvna paleta dajejo vsakemu prostoru individualni značaj. Katera so najprimernejša okna Tako stara okna kot okna prve generacije (izdelana pred letom 1995) danes niso niti blizu tega, kar ponujajo sodobni okenski sistemi. Nova toplo-tnoizolacijska okna z okvirji iz plastike, lesa, aluminija ali kombinacije les-aluminij, pvc-aluminij, ponujajo nesorazmerno velik potencial prihranka energije. Z zamenjavo oken se dvigne tudi kakovost bivanja, saj so prostori bolje izkoriščeni vse leto. „Pri podjetju Tuning, d. o. o., vam usposobljeni strokovnjaki za okna svetujejo, katera okna in vrata so priporočljiva za vaše potrebe. Če se odločite za plastična okna, se vam bo in- vesticija v nova okna hitro povrnila." Izbira pravega materiala za okenski okvir je vprašanje namena uporabe. Po eni strani je pomembno, da se material sklada z videzom objekta in konstrukcijskimi pogoji. A prav tako pomembne so lastnosti, ki jih mora imeti izbrani okenski material. Pomembni dejavniki pri izbiri oken so v prvi vrsti dobre izolacijske lastnosti, visoka odpornost na vremenske vplive, majhna zahteva po vzdrževanju in dolga življenjska doba. Plastična okna veljajo za fleksibilno vsestranska. Približno dve tretjini vseh prodanih oken je plastičnih. Razlogov za tako velik delež je več. Večkomorni profilni sistem s kombinacijo kakovostne zasteklitve zagotavlja zelo dobro toplotno izolativnost in visoko energetsko učinkovitost. Druga prednost je trajnost materiala: ob pravilni negi imajo plastična okna življenjsko dobo več desetletij. Veliko ljudi ne ve pomembnega podatka: če so plastična okna pravilno odstranjena, jih je mogoče skoraj 100 % reciklirati. Plastična okna ponujajo tudi številne prednosti, ko gre za videz in kombinacije. Okna so možna v skoraj vseh barvnih kombinacijah in dekorjih. Lesena okna so prva izbira za toplo in prijetno vzdušje v prostoru. Naravni lesni vzorci s svojimi detajli pričarajo prijeten ambient, ki ga lahko doseže le-ta surovina. Zlasti izjemna energetska učinkovitost in visoka stopnja varnosti veljata za resnične prednosti. V primerja- vi s plastičnimi okni se lesena okna uvrščajo v srednji do višji cenovni razred. Materiala se bistveno razlikujeta, zlasti glede odpornosti na vremenske vplive. Les je zelo ranljiv in ga je treba redno negovati ter oskrbovati. „V podjetju Actual Fenster, katerega ekskluzivni zastopnik za SV Slovenijo je podjetje Tuning, d. o. o., iz Ptuja, večino oken iz lesene konstrukcije izdobavi kot les-alu okna. Les-alu okna združujejo izjemne lastnosti lesa in aluminija v eni konstrukciji. To pomeni, da lahko v svojih prostorih uživate v očarljivem in udobnem ambientu naravnega lesa, medtem ko trda aluminijasta lupina ščiti od zunaj. Kombinacija obeh materialov zagotavlja vrhunske vrednosti v vseh kategorijah. Leseno-a-luminijasta okna veljajo za zelo trpežna in odporna na vremenske vplive - stroški vzdrževanja so močno zmanjšani. Poleg tega imajo zelo dobro toplotno izolacijo, visoko zvočno izolacijo in zanesljivo protivlomno zaščito," pove Denis Robar. Aluminijasta okna so zelo lahka, a hkrati stabilna. Razmeroma lahek material navdušuje z ogromnimi statičnimi lastnostmi, ki omogočajo ozke profile hkrati z visoko nosilnostjo. Gladka površina je odporna na vremenske vplive in skoraj ne potrebuje nege. Stabilen material v kombinaciji z varnostnim okovjem zagotavlja povečano zaščito pred vlomom in učinkovito zaščito pred hrupom. V nasprotju s plastičnimi okni so aluminijasta precej draga in imajo nižjo toplotno izolativnost. Izdelava in montaža oken, vrat, senčil, komarnikov Naš prodajni program obsega širok asortlman PVC oken, vrat, senčil, komarnikov Iz aluminija ter PVC-Ja, ki slovijo po svoji kvaliteti In vrhunskem dizajnu In dolgi življenjski dobi In 10-letnl garanciji. Stranke Imajo možnost Izbire barv oken In vrat po standardni lestvici. Smo pooblaščeni na področju Spodnjega Podravja za REHAU, ki je eden izmed vodilnih proizvajalcev okenskih profilov. Uporaba ekoloških materialov! 2 i PRED KURJLNO££Z0NOiglaSna priloga Štajerskega tednika Stop za peči, starejše od 20 let Največji delež porabe v gospodinjstvih za ogrevanje, sledijo razsvetljava in električne naprave Onesnaženost zraka z dimnimi plini je v Sloveniji velik problem. V kurilni sezoni izpusti presegajo predpisane omejitve, k čemur z emisijo trdnih delcev PM 10 in PM 2,5 največ pripomorejo zastarele ogrevalne naprave na drva. „Vse peči za centralno ogrevanje, katerih ustreznost morajo preverjati dimnikarska podjetja, morajo zagotavljati zakonsko predpisane norme izpustov in morajo imeti nad 80 % izkoristka. Klasičnih peči na trda goriva ni več mogoče kupiti in vgraditi, prepoved velja že od leta 2017. So pa dovoljene peči na trdo gorivo z uplinjevalnimi kotli, t. i. ventilatorske peči, ki že imajo hranilnike oz. zalogovnike vode. Zanje je mogoče pri nakupu dobiti tudi subvencijo države. Iz pogoja 80 % izkoristka pa izpadejo etažne peči," je pojasnil Boris Konjiček iz podjetja Kaminko Konjiček - Pušnik. „Pri pečeh, ki so stare nad 20 let, je treba poudariti, da morajo iz prometa. To poskušamo pri uporabnikih spodbuditi na čim bolj mehki način. Pri pečeh, ki so stare manj kot 20 let, pa je treba obvezno vgraditi hranilnik vode. Ta je nujen za izboljšanje izkoristka, saj je sicer pri klasičnih pečeh edini regulator toplo- TURBO PEC ZA OGREVANJE NA DRVA ZA VIKENDE, DELAVNICE, MANJŠA STANOVANJA DO 14 KW Leto 2022 je bilo eno najtežjih za slovenski elektroenergetski sistem v času slovenske države. Z domačimi viri je bilo pokritih le 48 odstotkov potreb. Domača proizvodnja energije je tako lani znašala 131.135 terajoulov (TJ) oz. za osem odstotkov manj kot leto prej. Skoraj 47 odstotkov je odpadlo na jedrsko energijo, 32 odstotkov električne energije je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije, pri katerih prednjači hidroenergija, 21 odstotkov pa iz premoga. Največji delež (41 %) končne porabe energije je predstavljala poraba v prometu. Na dru- gem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %). V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %). Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih 43.794 TJ oz. v letni primerjavi 10 odstotkov manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (61 %), sledili so razsvetljava in električne napra- ve (17 %), ogrevanje sanitarne vode (17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %). Lesna goriva pred elektriko V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z nekaj več kot tretjino, sledili so električna energija z 31 odstotki, zemeljski plin z desetimi odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (toplotne črpalke) s šestimi odstotki, utekočinjeni naftni plin s tremi odstotki ter sončna energija z enim odstotkom. Promocijsko sporočilo te regulator vleka (manj ali več dovoda zraka). Ob tem imajo starejše peči velike izpuste;" je dejal Boris Konjiček. Dotaknil se je še peči na tekoče gorivo in plin. „Pri pečeh na tekoče gorivo je potrebna namenska peč - na to peč je mogoče kuriti le na olje. Peči, pri katerih bi samo zamenjali gorilnik, pa bi kurili na drva, ne pridejo v poštev. Tudi pri pečeh na olja velja pravilo, da je peč lahko stara do 20 let. Obstaja pa še pogoj, da morajo pri meritvah emisij zadostiti vsem zakonsko določenim vrednostim izpustov. Na trgu je še precej peči z rumenoplamenskim gorilnikom, ki pa v veliki večini -pri približno 90 % pečeh - več ne zadostujejo kriterijem glede dušikovih oksidov. Tukaj obstaja alternativa - vgradnja mod-roplamenskega gorilnika, ki te dušikove okside že pri samem sesanju zraka reducira na ustrezno raven. Glede plina je edina dovoljena opcija kondenzacijska peč, ob tem dušikovi oksidi ne smejo prekoračiti meje 60 mg/kWh," je pojasnil. Za konec se je dotaknil še peči na pelete: „Pri peletih je zadeva podobna, tudi tukaj bomo morali imeti namenske peči, samo na pelete, ki jih ne bo mogoče uporabljati na drva. Doslej je bilo možno kupiti tudi klasično peč na drva, z avtomatsko regulacijo za pelete, a bo tudi to počasi postalo preteklost." Trenutno je v zakonski proceduri nov zakon, ki pa je za zdaj še v javni obravnavi. OGREVAJMO SE VARČNO Zbrali smo najpomembnejše informacije in napotke za odjemalce toplotne energije v ogrevalni sezoni 2023/2024 NA STROSKE LAHKO VPLIVAMO SKUPAJ Varčna in učinkovita poraba energije je naloga vseh, tako distributerja toplotne energije kot odjemalcev. S posodobitvijo kotlovnice na Volkmerjevi cesti nam je uspelo znižati stroške ogrevanja. Kljub ukinitvi regulacije cen za plin naše projekcije nakazujejo nižje stroške ogrevanja za končne odjemalce kot pred posodobitvijo kotlovnice. Ogrevanje se izvaja na način, da se v največji možni meri izkoristi nov kotel na lesno biomaso, ki je še zmeraj cenejši energent. Večino proizvedene energije pridobivamo iz lesne biomase, ob nizkih zunanjih temperaturah in povečanih potrebah ogrevalne moči se lesni biomasi pridruži še plin. KAJ LAHKO STORIMO SAMI Znižajmo temperaturo v prostorih na maksimalno 20 stopinj Celzija. Poskrbimo, da se prostori stalno ogrevajo. Da se torej ponoči in v naši odsotnosti ne ohladijo preveč, s tem se lahko zmanjša poraba toplote in končnega stroška. Pravilno prezračujmo prostore: ob kratkotrajnem intenzivnem prezračevanju bo bistveno manj izgub kot pri delno odprtih oknih. Ponoči zagrnite zavese, spustite rolete in žaluzije. V hladnih nočeh se skozi okna izgubi veliko toplote. Z zaprtimi roletami, žaluzijami in z zagrnjenimi zavesami lahko toplotne izgube zmanjšamo za 20 %do30%. Zavedajmo se, da smo v večstanovanjski stavbi del skupnosti. Naše vedenje ima vpliv na sosede in obratno. Vsi skupaj smo odgovorni za varčno porabo in zagotavljanje pogojev za brezhibno delovanje sistema. PODALJŠAN TEMPERATURNI REŽIM V mrzlih dneh, ko bo potreba po ogrevanju večja, bomo uvedli t. i. podaljšan temperaturni režim. Ogrevanje stavb bomo začeli predvidoma ob tretji uri zjutraj in končali ob polnoči. Ob podaljšanem režimu ogrevanja se sistem ne ohladi popolnoma, v stanovanjih se vzdržuje konstantna temperatura, zato ni potreben ponovni zagon in povečana moč ogrevanja. S tem se ne bo povečal strošek ogrevanja za končne uporabnike, temveč s tem dejansko znižujemo stroške. torek • 24. oktobra 2023 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Upanje Deseti rojstni dan s prvim samostojnim koncertom Še en uspešni ansambel slovenske narodno-zabavne glasbe praznuje 10. obletnico delovanja. To je ansambel Upanje, ki ima sedež v Zagojičih. Skupaj z ljubitelji narodno-zabavne glasbe bodo 10. obletnico svojega delovanja in ustvarjanja novih narodno-zabav-nih uspešnic ter bogatenja skrinje domačih viž praznovali na prvem samostojnem koncertu, ki bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Gorišnici. Kljub svoji mladosti, so štirje fantje v desetih letih dosegli zelo veliko, na oder slovenske narodno-zabavne glasbe so stopili še kot osnovnošolci oz. srednješolci. Danes so stari 22, 25 in 26 let. Na prvem samostojnem koncertu ob jubileju bodo zaigrali v nespremenjeni zasedbi: Niko Zorko (vokal, harmonika, klaviature), vodja ansambla, Marcel Šafarič (vokal, bobni), Klemen Zavec (vokal, kitara) in Žiga Viher (vokal, bas, kitara, bariton). Za svoje uspešnice so prejeli že številne nagrade na festivalih naro-dno-zabavne glasbe. Leto 2022 pa je bilo zanje neponovljivo leto, tako uspešni so bili na svoji glasbeni poti oz. na festivalskih odrih. S skladbo Moja Slovenija so slavili na Festivalu pod Pohorjem. Ponovno so bili uspešni tudi na ptujskem festivalu NZG 2022, kjer so bili uspešni že v letu 2021, ko so prvič nastopili na najstarejšem festivalu narodno--zabavne glasbe Slovenije. To so si že od nekdaj želeli, biti del uspešne zgodbe tega festivala, in osvojiti kipec Orfeja. Njihovi nagrajeni skladbi Nedosegljiva in Hišica ob morju s ptujskega festivala sta hitro našli pot do poslušalcev. Letos niso nastopili na nobenem od slovenskih festivalov narodno-zabavne glasbe, da bi se lažje v celoti posvetili pripravam na prvi samostojni koncert ob 10. obletnici delovanja ter ustvarjanju novih skladb. Na festivalske odre se bodo ponovni Ansambel Upanje ob 10. obletnici: „Veselimo se!" Foto: zasebni arhiv vrnili v letu 2024. Ljubitelje na-rodno-zabavne glasbe pa so med letom razveselili na številnih nastopih. Med drugim so nastopili na dobrodelnih Čalapinkarijah družbe Radio-Tednik Ptuj, saj so njihova srca vedno odprta za pomoč. Vodja ansambla Niko Zorko je pred koncertom povedal, da bodo pripravili čudovit večer z najboljšimi domačimi vižami in odličnimi glasbenimi gosti: skupino Zaka' pa ne, ansamblom Štrk, ansamblom Opoj, ansamblom Razplet, ansamblom Glas, Vero Šolinc, Rudijem Šantlom, Lariso Majcen, Primožem Kiričem in citrarko Petro Grabro-vec. Koncert bo povezoval Domen Hren. Zelo se veselijo dogodka, ki je do sedaj njihov največji projekt. Želijo ga izpeljati v popolnosti, ničesar ne želijo prepustiti naključju. S koncertom odličnosti se želijo zahvaliti vsem, ki jih podpirajo na njihovi glasbeni poti, kot si želijo, da bi ga obiskovalci še dolgo pomnili, in še naprej ostali zvesti naro-dno-zabavni glasbi. Komaj čakajo nedeljo, 29. oktobra, da se vse skupaj začne. Polna dvorana bo največja nagrada za njihovo ustvarjanje. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 2 3 1 5 5 3 9 1 7 2 6 8 4 5 6 5 8 2 9 6 3 5 8 6 2 4 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 8 1 3 7 4 3 9 1 4 2 3 6 7 2 7 4 5 4 2 3 5 2 3 4 9 7 4 6 2 3 Od torka do torka Ibdejev znalcoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € ooo Bik ¥¥ ©© €€€ o Dvojcka ¥¥ ©©© €€ ooo Rak ¥¥¥ €€ oo Lev ¥¥ ©©© € oo Devica ¥¥¥ €€ ooo Tehtnica ¥ ©© €€€ o Škorpijon ¥¥¥ ©©© € oo Strelec ¥¥ © o Kozorog ¥ ©© ooo Vodnar ¥¥ © €€€ oo Ribi ¥¥ ©© € ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 24. do 30. oktobra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? - • t-j 1* SUswhqA www.zalozba-skrivnost.si Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,6. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Založba Skrivnost, Boris Drevenšek, s. p. . Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Neža Valenko, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. oktobra 2023 00:00 08:00 08:30 09:30 12:30 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:45 23:45 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Veselo na Jožefovo Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Destrnik, !z domače skrinje Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Za pojmo prijatelji 3.SNL 10. KROG Zapojmo prijateiji Starpoint prodajno okno Video strani SREDA, 25. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Srečanje starejših občine Hajdina 10:30 Veseloigra — Prevare, 2015 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otvoritev stavbe KS Prepolje 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:10 Koncert MePZ Gandin z gosti 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani TV program v živo tudi preko spleta; www.sjptv.si Urecnišlvo. Domava 1 2252 DORNAVA; v s koillakl 02 754 UU 33. 041 618 044 www.nlptv.sl ČETRTEK, 26. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Kronika iz občine Dornava 10:20 Zimska opravila na Polenšaku 2019 11:20 Mednarodni OPf, Brežice 2023 1. del 12:40 Starpoint prodajno okno 13:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Mednarodni OPF, Brežice 2023 2. del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Otvoritev bivalnih enot v ZUDV Domava 20:50 1. Č.L 7.Krog 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Naročite iii Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj A f\ SEZONA lU.PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učencev iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz usake kategorije bosta napredovala u pol^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje. Ce ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si. Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si SVEČA MOJCA 0 I1MIMI minulimi EKOVITA <-Q /flk 1 ?fi/KilU ' r "a. flisa SMEČE^iESKO ZEMLJA ZA GROBOVE ZEMUA ZA GROBOVE PLANTELLA M -r* "5® WäöälrML D,UD I mm ziMUiumij^^^ |!_.JEHS 4M 10*»- iEMIJ!2A GROBOVE ES ^mm (mm — OKRASNI PESEK RAZLIČNIH BARV IN DIMENZIJ UGODNO! mm kz-ptuj.s i Kmetijska zadruga Ptuj z.0.0. Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj 02 749 03 00 kz.ptuj@siol.net AKCUAVEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. torek • 17. oktobra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 25 do 70 kg. Možna dostava. Tel. 031 542 318. KUPIM traktor in ohranjene traktorske kmetijske priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM suha bukova drva, žagana na 33 cm, in brejo teličko, pašno. Tel. 041 288 063. PRODAM tri bikce, pašne, stare 3 mesece. Tel. 041 893 594. RAZNO KUPIM centralno peč za trdo gorivo. Tel.041 692 040. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO □O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE majdo.ssgula@radi