GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IV UPRAVA PTUJ, MLO, II. NADSTROPJE — TELEFON ŠT. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI, PODRUŽNICA PTUJ, ŠTEV 643-T-20« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02E ROKOPISOM NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— Štev. 5 — Leto VI. PTUJ, 30. januarja 1953 OkiHHl tUlS. Protijugoslovanska sonja v Trstu je dobila te dni novo spodbudo. Tržaško apelacijsko sodišče je potrdilo obsodbo po- rotnega sodišča nad bivšima partizanoma Grudnom in Per- totom, ker sta — kot navaja ob- tožnica — sodelovala pri umoru tržaškega fašističnega zločinca Morandinija. Po sklepu porot- nega sodišča 30. septembra leta 1952 sta bila obtoženca prirnana za. kriva in obsojena na doživ- ljenjsko ječo. Ze tedaj je bila anglo-ameri- ška vojaška uprava opozorjena na to, da so sodnijske oblasti grobo prekršile njeno lastno določbo iz leta 1946 o amnesti- ji. ki se nanaša tudi na zad^o obtožencev. Prav tako določa tudi mirovna pogodba z Italijo, da nad pripadniki narodno- osvobodilne vojske ne sme ni- hče izvajati nasilja ali jih pre- ganjati. Toda anglo-ameriška vojašJca uprava ni storila niče- sar, da bi preprečila protizako- nite sklepe tržaškega sodišča. Priv tako ni nastopilo proti na- ravnost nesramnim žalji\'kam, ki jih je javni tožilec Grubissi, strupeni nasprotnik vsega, kar je slovenskega, uporabljal v svojem govoru. Nana.šali so se na JLA in na Jugoslavijo, na bi\^o zaveznico v protihitlerje\'- ski koaliciji! Sklep apelacijskega sodi.šča kaže, da zavezniška vojaška uprava ni upoštevala protestov demokratične javnosti Trsta in da je s svojim molkom podprla tržaške šoviniste. Kajti komu drugemu je služil ta proces, če ne iredentističnim krogom, da bi lahko zgrabili za nov !>ar^- ment« v borbi proti naši drža- vi. Žalostna resnica, da zavezni- ške oblasti popuščajo vedno močnejšemu rimskemu pritisku na področju Trsta in da s tem irdaja.io načela v zvezi s Samo- stojnim tržaškim ozemljem, je s takim ravnanjem znova potr- jena. V torek je prispela na prija- teljski obisk naši državi turška parlamentarna tlelee:aci.ja, da se seznani z ustvarjalnim poletom X' naši domovini ter izmenja svoje mnenje s pred.'5tavniki na- šega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Hkrati pomeni njen ob:.>;k pK>trdilo te- ga. kar je prod dnevi prLšlo do izraza tudi že ob obisku trške- ga zunanjega ministra Koprii- liija: da se juposlovansko-tur- ško prijateljstvo vse bolj po- glabija na v.seh področjih med- narodnega življenja. O tem pri- čajo tudi Drve izjave turških gostov v Skoplju in Beogradu. V ospredju mednarodnega za- nimanja jc te dni no^-a ameri- ška vlada na če"u z gon'?":^!om Eisenhowcrjem. Politični opa;ic- valci vsc;^3 sveta z nestrpnostjo pričakujejo uradnih iz^av ljudi Eisenhowerjeve v'i?dc. da bi si lahko pojasnili stali.šče. ki ga bo zavzela v tem ali onem vpra- šanju. Posebno zanimanje velja ameriški zunanji politiki. Med- tem ko ie general Eisenho\ver v svoiem uvodnem govoru "b ustoličenju v Washingtonu na- ■vedel le osnovne smernico, ki se b'stveno ne razlikuiejo od do- scdanjih Trumsnovih. pa je zu- mir>j.ster DuIIcs ?e poka- zal bolj konkretno lice. Zahod- noevron.?ko vlr^le br. i-nz dvf- ^^ z?de;3 izjava, češ da bodn ZDA podprle njih r)ri?.=!devania samo _tedai, če ne bodo vodile preveč samostoine politike. Te besede so veljale nredvsem Franciji in Veliki Britaniji, ki imata na prmer kar zndeva za- hodnoevropske obrambne rknp- nosti ali sodelovania Zahodne Nemčije v njej svoje pripombe in celo svoje samostojno sta- lišče. Zato so te dni tudi zanimiva zasedanja franco.^Jke in britan- ske skupnosti. Br!tan.«ki si>odnji dom bo slišal verjetno čez ne- kaj dni poročilo Winstona Chur- chilla o svo.lim potovanju v ZDA in razgovorih, ki jih je imel z generalom Eisenhowsr- jem. To bo hkrati tudi zunanje- politična raznrava «v malem". Francoska skupščina je sprejela predlog vojaškega proračuna s precejšnjo večino glasov, kar naj bi nekoliko omililo glaso- ve, češ da ne namerava izvesti vseh onih oborožitvenih nalog, ki jih od nje zahteva Atlantski pakt. Italijanski parlament ps je sprejel po več kot 70-umi razpravi volilni zakon, ki ne bo zagotovil De Gasperijevi vladi samo zmage na bodočih volit- vah, temveč tudi počasen pre- Pričeta se je odmera dohodnine za leto 1952 Kmetje v zadnjem Času vsak dan poizvedujejo, kdaj se bo odmerjal davek na osnovi ka- tastrskih podatkov, kakor je bilo z novim zakonom o davkih začetkom leta 1952 predvideno. Odlašanje dokončne odmere davka niso mogli razumeti, ker je bila prejšnja leta ta že v tem času Izvršena. Pred krat- kim pa so bila izdana navodila in potrebni pripomočki. Način odmere za leto 1932 je bistveno drugačen kot je bil v prejšnjih letih. Osnovo za pra- vilno porazdelitev davka na posamezno kmečko gospodar- stvo predstavlja katastrski do- hodek, to je znesek, ki ga do- bimo, če predvojni katastrski čisti donos pomnožimo z odgo- varjajočim količnikom, ki ve- lja za posamezen cenilni oko- Il.š. Davčna obremenitev ne bi bila pravilna, če ne bi pri tem upoštevali tudi dejansko dose- ženih cen pridelkov, kar je znatno vplivalo na zvišanje do- hodka kmetijskih gospodarstev, na drugi strani pa okoliščin, kot so izredne elementarne in druge nesreče. Količniki so Iz- računani na podlagi povprečnih cen pridelkov, pri čemer so upoštevani različni posevki v preteklih letih na določeni po- vršini zemlje, oziroma povpre- čen dohodek na določeni povr- šini. Izreden porast cen v letu 1952 večini pridelkov in živini pri tem ni upoštevan. Kmetom, ki so zaradi teh okoliščin do- segli na trgu višje dohodke, je že sedaj jasno, da se bo to nuj- no moralo odražati na višji od- meri dohodnine. Dotok gotovine v roke kmeta s strani delavca in uslužbenca se je v zadnjih mesecih pre- teklega leta izredno povečal in še stalno narašča. Dejstvo Je, da predpisi akontacij dohodnine niso zajeli tistih sredstev, ki bi morale biti odvedene skupno- sti, so pa zaradi izrednih cen neupravičeno v rokah kmetov. Potrošnikom kmetijskih pridel- kov je dobro znano zvišanje cen v letu 1952 glede na leto 1951 na pr. za krompir od 10 na 19 din, za mleko od 13 na 18 din, za vino od 70 na 90—100 dinarjev in .še več, dalje za les in sadje zlasti v našem okraju. V interesu krepitve vrednosti našega dinarja je, da se del teh sredstev odtegne prometu v obliki plačila dohodnine, sicer lahko povečana kupna moč kmetijskega prebivalstva kvar- no vpliva na nadaljnji gospo- darski razvoj. Znani so primeri, da so se posamezniki z raznimi^ ugodnimi prodajami znatno' okoristili, dolžnega davka pa niso poravnali. Značilen j« pri- mer posestnika Matije Svarca v Rjavclh št. 14, katerega so zaradi neplačanega davka din 34.000 obiskali Izterjevalni or- gani dne 12. decembra 1952, pa .je ob tej priliki trdil, da nima denarja, ter je poslal svojo ženo, da bi si ga pri sosedu iz- posodila; medtem pa je eden Izmed izterjevalnih uslužbencev opazil na omari Mohorjev ko- ledar, v katerem je bila oči- vldno večja vsota bankovcev. Uslužbenec je najdbo omenil davčnemu dolžniku, ki je denar nato preštel ter začudeno ugo-i- tovil, da ima kar 70 tisočdinar- sklh bankovcev! Dolžni davek je takoj nato poravnal, ker se ni mogel več izmikati plačilu. Slične primere so izterjevalni organi še marsikje doživeli Omembe vredno je dejstvo, da so posestniki, katerim je bila potom sodišča izvršena vknjiž- ba na posestvo zaradi neplača- nega davka, ki je znašal v več primerih po 100.000 din ter še več, svoje obveze v znatni meri poravnali, ker so spoznali, da se plačilu ne bodo mogli več izogniti. Vse to nam dovolj zgo- vorno dokazuje, kje so viški denarja. Davčni zavezanci se ne zavedajo, da z odlaSanjem plačil davka povzročajo stroške le sebi, na drugi strani pa s tem onemogočajo redno poslo- vanje ter izvrševanje po planu predvidenih nalog, kar je v škodo vsega prebivalstva. Obračun davka kmečkim go- spodarstvom bo tekom meseca februarja izvršen. Potrebno bi bilo, da si posestniki pravočas- no priskrbijo posestne liste za vsa svoja posestva zaradi pri- merjave površin, po katerih bo obračunan davek. Davek se bo obenem odmer- jal gospodarstvom obrtnikov in svobodnih poklicev ter gospo- darstvom, ki imajo dohodke od premoženja ali izkoriščanja pre- moženjskih pravic. Vsa ta go- spodarstva so dolžna do konca januarja vložiti na občini svo- jega prebivališča davčne prija- ve. Za dohodke od vrtov ali druga zemljišča Izpod 5Q0m' je treba vložiti davčno prijavo, ker se za ta zemljišča ne bo odmerjal davek na osnovi ka- tastra. Ob teden Sloi enska kulture Vsako leto 8. februarja se spominjamo Slovenci svojega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kljub temu, da je umrl naš največji slovenski pesnik pred več kakor sto leti, nam je ohranil dragoceno kul- turno dediščino, ki narekuje vsakomur od nas, da nosi glo- boko v svojem srcu spomin na enega največjih sinov naše do- movine. Ni slučaj, da Je dobil naš ve- liki Prešeren šele v naši dana.š- njl stvarnosti mesto, ki mu edi- nemu pripada. Da bi pokazali, kaj nam pomeni Prešernov lik, prirejajo ljudsko-prosvetna dru- štva šlrom po slovenski domo- vini vsako leto Prešernov te- den. Spominu našega velikega pesnika se bomo dostojno ob- dolžili, če bomo v tem tednu, od 2. do 8. februarja priredili ne le tradicionalno Prešernovo proslavo, ampak vrsto proslav, na katerih bomo pokazali na- stanek in rtizvoj slovenske kul- ture v celoti. Tako bo postal Prešernov teden Teden sloven- ske kulture in sčasoma pre- gled vsega našega prosvetnega prizadevanja. Ce smo šli letos v tem po- gledu tudi v Ptuju korak na- prej — saj bomo imeli v Tednu slovenske kulture kar tri po- membne prireditve — se mo- ramo vendarle zavedati, da na- mena, ki ga ima Teden sloven- ske kulture še nismo dosegli. V bodoče mora postati ta teden ogledalo celotnega napredka na področju naše Ijudsko-prosvet- ne dejavnosti. Samo na ta način bomo za- vestno Izpolnjevali parolo: »Umetnost ljudstvu«. U. M. PRIREDITVE V TEDNU SLOVENSKE KULTURE 2. februarja ob 20. url: Preda- vanje Ljudske univerze v v Ptuju: Iz zgodovine sloven- ske knjige. — Predaval bo prof. Andrej Kovač in sprem- ljal predavanje s skloptičnimi slikami. (Dvorana Okraj, ko- miteja ZKJ Ptuj). 5. februarja ob 20. uri v gleda- lišču: PREŠERNOV VECER Spored: 1. Uvodna beseda — prof. Vida Sluga 2. »Pevcu« — poje baritonist Vladimir Košir, pri klavirju prof. Fran j o Luževič 3. »Zdravljica« — recitira Pe- ter Malec 4. »Uvod h Krstu pri Savici« — recitira France Vičar 5. »Povodni mož« — recitira Slavica Aličeva 6- 7>Zabavliivi son^tje« — reci- tira France Vičar 7. »Gazele« — recitira Peter Malec Odmor 8. »Ukazi« — poje baritonist Vladimir Košir, pri klavirju prof. Fran j o Luževič 9. »Nezakonska mati« — reci- tira Hermlna Matjaščeva 10. »Slovo od mladosti« — reci- tira Sonja Dolinarjeva 11. »Sonetje nesreče« — recitira Vladimir Košir 12. »Mornar« — poje baritonist Vladimir Košir, spremlja or- kester »Svobode« p. v. diri- genta Jožeta Roje. * 7. februarja ob 20. uri v gleda- lišču proslava: Od Trubarja do danes. Proslavo bo prire- dila gimnazija v Ptuju. nizacije OF sporočile svoje predloge po diskusiji na sestan- kih mestnemu odboru OF. Pred kongresom bo še ena konferenca delegatov v zvezi s predlog, ki jih bodo delegati tolmačili na kongresu. Delegati so v tolmačenju mi- sli in predlogov v celoti sogla- šali s predlogom preimenovanja OF v Socialistično zvezo delov- nih ljudi Jugoslavije, obenem pa tudi priznali uspehe z delom članov Zveze komunistov v or- ganizacijah OF skupno s član- rlvom OF. Ker Je v večini pri- merov to sodelovanje le malo časa. še ni bogatih izkušenj skupnega dela. Po udeležbi velikega števila delegatov in številnih mislih in predlogih ter tolmačenjih dele- gatov, kakor po iz\'olltvi zasluž- nih delegatov za kongres, je mestna konferenca uspela, le žal, da Je končala brez takih sklepov, po izvršitvi katerih bi se v Ptuju občutilo, da se v Ptuju resno pripravljamo na kongres. V Ruju so že izvoljeni delegati za kongres LFJ in OF Ptuj, 27. Jan. (LP). Na današ- nji mestni konferenci delegatov OF v sejni dvorani ljudskega odbora mestne občine je večina delegatov s tajnim glasovanjem odločila, da bo odšla kot delegat frontne organizacije za mesto Ptuj na kongres LFJ v Beograd tov. Stropnik Lojzka (70 glasov), na republiški kongres OF v LJubljano pa tov. Vogrinec Janko (113), Nunčič Stane (97), Rudolf Ivan (72) in Kancler Julka (65). Konference se je od 139 izvoljenih delegatov udele- žilo 119 delegatov, ki so tudi vsi volili. Za zvezni kongres LFJ je kandidiralo 5 kandidatov, za republiškega OF pa 10 kandida- tov. V diskusiji, ki je sledila refe- ratu o dosedanjem delu OF v Ptuju, so delegati tolmačili svo- je predloge in misli glede dela OP do kongresa in po njem. Po teh tolmačenjih naj bi bilo te- žišče dela novoimenovane So- cialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije na dviganju na- predne miselnosti naših delov- nih ljudi na podlagi znanosti socializma, s čimer se bodo ne- kateri člani OF v vedno večji meri otresali nepravilnega gle- danja na razvoj družbe, na od- pravo izkoriščanja človeka po človeku, gledanja na vlogo pro- izvajalnih sil v družbenih od- nosih itd. Pravilno gledanje na znanost socializma bo olajševalo članom Zveze vsakodnevno delo in bor- bo za napredek socializma v naši domovini in v svetu. Trdna zavest, da je naša pot k na- predku pravilna, da temelji na znanosti, da se naš način dela vedno izpopolnjuje glede na vedno nove in vedno večje Iz- kušnje, ki je neobhodno po- trebna vsakemu članu, nam je porok, da bo vedno manj ljudi, ki bodo tavali med različnimi svetovnimi nazori in vedno manj ljudi, ki jih bo mogoče zadrže- vati in izrabljati pri ciljih na- ših političnih sovražnikov. Eden izmed delegatov je trdil glede dosedanjega političnega dela, da smo članstvu OF premalo kon- kretno prikazovali razlike med sedanjostjo in preteklostjo, dru- gi zopet, da bomo morali v bo- doče obravnavati politična vpra- šanja skupno z gospodarskimi problemi, ker da članstvo OF najraje diskutira o komunalnih \TDrašanjih itd. V zvezi s tolma- čenjem enega izmed delegatov o pomenu Socialistične zveze delovnih ljudi za svetovni mir se je razvila diskusija o bodo- čem statutu in programu Zveze, ki pa ni rodila uspeha, ker še ni v splošni diskusiji predlog novega statuta in programa Zveze. Glede na to je bilo skle- njeno, da bodo terenske orga- Ko bi le imeli toliko traktorjev, kolikor bi jih znali uporabiti Ptuj, 27. Jan. (VL). Na letoš- njih občnih zborih kmetijskih zadrug v ptujskem okraju, je več govora kot na prejšnjih zborih o traktorjih, saj jih je tudi se- daj v okraju več kot jih je bi- lo ob lanskili zborih. Predvsem se čujeta v zvezi s traktorji dva glasova: želja za traktorjem, kjer ga še nimajo in kritika glede koristnega in nekoristne- ga izrabljanja traktorjev, kjer jih že imajo. Ustavil bi se pri prvih. Sam sem traktorist, s traktorjem sem opravil že ne.šteto koristnih del v kmetijstvu, di-žavnem, za- družnem in privatnem, mnogo sem v zvezi s traktorji in njiho- vim delom diskutiral z delovni- mi ljudmi, ki jih znajo ceniti, pa tudi s takimi, ki jih še podce- njujejo Pri tem sem se prepri- čal, da je med našim l.iudstvom želja po traktorjih že daleč pre- kosila pved.sodke, zaradi katerih hod na »črno diktaturo«. Zato so dolgo razpravo spremljali pravcati »boksarski« dvoboji med predstavniki posameznih političnih strank, posebno med krščanskimi demokrati in kom- iniormisti. Tudi je prišlo do večjih demostracij proti takemu delu parlamenta, ki so ga pred- stavniki opozicije označili kot protizakonitega. Ob koncu naj še omenimo .skok, ki ga je napravil general Na?rfb. Da bi na nek način zmanjšal odmev, ki ga je imela na javnost razpustitev egiptov- skih političnih strank, je usta- novil posebno »gibanje nacio- nalne neodvisnosti«, kamor naj bi se vključili pristali prejšnjih strank. Postalo naj bi vseljud- sko gibanje za enotnost Nilske doline . so se Jih spočetka Se otresali. Kjerkoli dela traktor s takim ali drugačnim priključkom ali orodjem, povsod je dovolj opa- zovalcev, ki gledajo in ocenju- jejo vrednost opravljenega strojnega dela, pri tem pa pri- merjajo, kako dolgo bi to oprav- ljal dvovprežni plug, kako dolgo bi drugo delo opravljale žanji- ce, kosci, sadilci krompirja, ko- pači, škropilci drevja in drugo. Malokje se še slišijo prijMmbe, kdo bo delal gnoj, kdo bo oral male njive, če ne bo konj itd. O vsem tem razmišljajo kmetje, ki imajo konje ali vole, kaj je ce- neje in kaj donosneje. O tem razmišljajo tudi posestniki z manj.šimi površinami zemlje, ki še danes odslužujejo toliko in toliko težakov za oranje, za razne prevoze in druge usluge. Zlasti pa o vsem tem resno raz- mišljajo zadruge, splošne in ob- delovalne, ki so se lotile na- prednega dela v kmetijstvu. V letu 1951 in 1952 si je OZZ uspešno prizadevala dobiti iz domačih tvomic in iz inozem- stva čimveč kmetijske mehani- zacije. V teh dveh letih je pri- šlo v okraj 40 novih traktorjev, traktorjev UNIMOG, ki so pri- kladni za vsa kmetijska dela, imamo žal samo šele tri. 23 traktorjev Stever in en Deutz ter goseničar pomenijo za naše kmetijstvo znatno pomoč. Moč- na konstrukcija goseničarja se vsestransko uveljavlja, saj lah- ko uporabljamo ta traktor za planiranje raznovrstnih po\TŠin, za ruvanje in vlačenje dreves, kamenja, za globoko oranje, ri- golanje Itd. Kjer so dobili tra"ktorje, so potrebovali še priključne trak- torske stroje in orodje: dvo-, tro- in štiribrazdne pluge, rigol- ni orjaški plug, težek 3000 kg. Kosilnice, kultivatorji, razne brane, sadne škropilnice, sejal- nlki, sadilci krompirja, kopači krompirja, trosilec hlevskega gnoja, snopoveznica in razno- vrstno orodje je izpodrinilo pri- mitivno orodje, ki je služilo v preteklosti našemu kmetijstvu. Razumljivo je, da se mora od- ražati uspeh pri kmetijskem go- .spodarstvu, kjer je zemlja bolj- še obdelana, hitreje, z manj truda, z manjšimi stroški. Malo je kmetovalcev, ki si tega ne bi želeli. Vedno več je splošnih KZ, ki se bavijo z mislijo, kako bi nabavile traktor s priključ- nim orodjem in o tem je mnogo govora tudi na občnih zborih. Mnenja so različna. Nekateri člani KZ so bolj za elektrifika- cijo vasi, ker vidijo v tem večjo korist kot v nabavi traktorja in priključnem orodju. Marsikako pripombo slišim glede traktorjev, ki jih vse pogosteje tudi pozimi vidimo na cestah z natovorjenimi prikoli- cami in brez njih. Te pripombe se čujejo tudi na občnih zbo- rih. Ali ne gredo nekoristne vožnje na škodo nalog, ki bi jih moral opraviti traktor z ora- njem in drugimi deli v kmetij- stvu? Ali bo res imela sedaj KZ toliko večji gospodarski uspeh, kolikor hitreje so opravljene razne vožnje po trgovskih opravkih? Ali imamo sedaj res manjše prevozne stroške kot smo jih imeli, ko smo prevažali blago z \'prego? Taka in slična vprašanja kažejo, da razmišlja- .jo povsod, kake koristi imajo od traktorja tudi pozimi in kaka škoda .jim lahko nastane, če se traktorji ne bi pravilno izrab- ljali. Kako se gospodari s temi dragocenimi stroji, ki so name- njeni naprednemu kmetijstvu na naših vaseh, je odvisno od upravnih odborov zadrug in od traktoristov. Svoj čas se je daleč naokrog raznesel glas o gospo- darju, ki je znal lepo in korist- no ravnati z vprežno živino in to je bilo v njegovo čast. Prav tako je lepo slišati o traktoristu, ki pazi na traktor kot na naj- dragocenejše in najobčutljivejše ljudsko premoženje, ki bi nam naj bilo v pomoč v borbi za na- predek. Pred nami je še vrsta zadruž- nih občnih zt>orov in na teh bo še izražena marsikatera želja v zvezi s traktorji pa tudi v zvezi z njihovim koristnim aJi škod- ljivim izrabljanjem. Vse to je le odraz zavesti našega ljudstva, da hoče naprej v gospodarstvu in da je vsa vas za to, da bi nam dosedanje pridobitve v mehani- zaciji čimbolj koristile. Obveščamo vse delegate za Okraino konfcrcnco Osvobodilne fronte, da sc ta vrši v po- nedeljek, 2. februarja 1953 ob 8. uri zfutraj v dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptiijn. OOOF Ptuj, PRIPRAVE ZA POPIS PREBIVALSTVA V Beogradu je bila ustanov- ljena vsedržavna komisija za popis prebivalstva. Na prvem sestanku komisije je bil obravnavan načrt popis- nih obrazcev, ki bodo po. vsebi- ni in tehnično enotni za vse ozemlje FLRJ. Pri popisu bo sodelovalo po cenitvi zvezne p>opisne komisije okrog 150.000 popisovalcev in članov lokalnih popisnih komi- sij. Obsežnost dela pri popi.su prebivalstva ponazoruje potre- ben popisni material, ki ga je v tisku okrog 25 vagonov. KOLEKTIVNO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE DELAVCEV Državni zavarovalni zavod v Ljubljani je omogočil upravam podjetij sklepanje kolektivnih zavarovanj za člane svojih ko- lektivov. Za sklepanje tovrstnih zava- rovalnih pogodb je dalo pobudo več kolektivov, prva sklenjena pogodba gradbenega podjetja »Gradiš« v Ljubljani pa je vzbudila odobravanje po vseh delovnih kolektivih Slovenije. Delovni kolektivi določajo sred- stva za to zavarovanje iz pre- sežka sklada plač Kateri kole':tiv v ptujskem okraju bo med prvimi, ki bodo sklenili podobno zavarovanje? c; 2 Pl .JoKI ThUrNlK Ptuj, 30, januarja 1953 Protepaštvo še vedno ni izkoreninjeno Ptujski okraj Se vedno nosi republiško prvenstvo v pogledu pretepaštva, drznega in suro- vega obnašanja na javnih me- stih itd. Uradna statistika izka- zuje, da se je število telesnih poškodb od leta 1951 na leto 1952 dvignilo od 139 na 272 pri- merov. Od teh je bilo 68 težkih telesnih poškodb in od teh pet s smrtnim izidom, šest pa s trajnimi posledicami ter 204 lahke telesne poškodbe. V bol- nišnici se je zdravilo 79 poško- dovancev, ki so zaradi zdrav- ljenja izgubili cca 120U delov- nih dni, bolniški stroški pa iz- našajo 285.000 din Večina po- škodovanih se je zdravila pod zdravniško oskrbo na svojih domovih. Do pretepa je prišlo v 140 pri- merih samo zaradi vinjenosti in to v mnogih primerih med nepoznanimi osebami. Med storilci je zastopanih 223 kmečkih ljudi, 100 delavcev in 25 ostalih poklicev. Poškodova- nih je bilo 181 moških in 91 ženskih oseb. Med storilci je 26 mladoletnikov. Ne moremo sicer primerjati gornje statistike s statistiko iz leta 1939, v katerem je bilo teh primerov za 275 % več, lahko pa trdimo, da se je stanje po osvoboditvi v znatni meri iz- boljšalo in se izboljšuje, samo, da bi bilo to treba pospešiti. Znano je n. pr., da so bili glav- ni pretepaški centri za časa stare Jugoslavije Markovci, Dornava in Hajdina, da pa so ti kraji v letu 1952 zastopani n. pr. Markovci le v 8 primerih, Dornava v 6 primerih in Haj- dina v 18 primerih. V Markov- cih in v Domavi se je po osvo- boditvi močno dvignila kultur- na dejavnost, ki se v .svoji končni liniji odraža tudi v iz- boljšanju medsebojnih odno- sov, v dostojnem obnašanju itd. Na teritorijih občinskih ljud- skih odborov Cirkulane, Dester- nik, Juršinci, Leskovec, Ormož, Ptuj, Podlehnik in Videm je bilo storjenih 63 % od skupne- ga števila telesnih poškodb. Množične organizacije navede- nih občinskih ljudskih odborov se bodo morale zamisliti nad tem problemom in iskati nači- na, kako bi ga zmanjšale. V teh krajih obilno točijo razna samorodna vina, ki vsebujejo veliki procent metilnega alko- hola. Uživalec take pijače zdiv- ja in postane nerazsoden. V 189 primerih so nastali pretepi v gostilniških lokalih ah na ve- seličnih prostorih, torej je bila posredi vinjenost in s tem v zvezi je potrebno poudariti, da so gostinski obrati sicer na eni strani ustvarili lepe dohodke da pa so na drugi strani kljub prepovedi točili alkoholne pija- če že vinjenim osebam, celo mladoletnikom in s tem napra- vili več škode kot koristi. Ra- zumljivo je to za privatne go- stilničarje. ki jim je dobiček vse in bo tak, čeprav ima pred seboj vinjenega državljana, ki ga osebno pozna In njegove so- cialne razmere doma — posku- Sal iz njega izvleči Še zadnji dinar. Za socialistični sektor je nesmisel, da bi na eni strani ustvarjal dohodke socialistični državi, na drugi pa delal škodo socialističnemu državljanu. Za- nimiva bi bila analiza, ki bi Jo napravila Svet za zdravstvo in socialno politiko ter Svet za kulturo in prosveto o škodlji- vih posledicah uživanja vina- samorodnice ter tako zaintere- sirala gospodarski svet, da bi p>odvzel primerne ukrepe. Kritike je potreben tudi ne- učinkovit in dolgo časa traja- joči sodni postopek zoper sto- rilce. Na zborovanju OF v Bu- kovcih, so frontovci upravičeno kritizirali kaznovalno politiko do storilcev sličnih kaznivih de- janj, da so izrečene kazni nizke in zelo malo vzgojno vplivajo na samega storilca, še slabše pa na okolico. Prvenstvena naloga naših po- litičnih organizacij, kulturno- prosvetnih, Športnih in drugih društev Je, da skrbe, da bo vsak državljan imel priliko za udej- stvovanje na prireditvah, fiz- kulturnih tekmovanjih itd., ne pa da bo razvedrilo iskal v pi-j Jančevanju in medsebojnem ob- računavanju. Poj. Ormoška »čarovnica" je konea'a z delom Pred nedavnim se Je v Dor- navi razvedela prav čudna stvar, ki Je bila vzrok dolgih prerekanj med sovaščani. Pri- šlo je med posamezniki celo do pravega sovraštva. V tem pri- meru gre za vraževerstvo, za- radi katerega so posameznild iskali celo pomoč pri ljudski oblasti. Bili so obdolženi po krivdi verskoblaznih bogomol- nic, da so »čarovniki«. Mogoče vas bo zanimala ta čudna za- deva? Geri Šeguli iz Dornave 85 se je rodila deklica. Po preteku dveh mesecev je otrok zbolel ter je mati klicala za otroka zdravniško pomoč. Komaj dva meseca stara Slavica je bila 17 dni na oskrbi v bolnici, nato pa je bila vrnjena v domačo oskrbo materi. Zdravstveno sta- nje otroka se je dokaj zboljša- lo, vendar se je bolezen po dveh tednih otroku povrnila. Segulo- va se je bala za svojega otro- ka .V tem je nasedla Kokol Mari. Ta ji je povedala, da živi v Ormožu ženska, ki čudežno ozdravi j a otroke kakor tudi ži- vino ter prerokuje bodočnost, Segula Gera je po naročilu vze- la s seboj svečo, ki je gorela bolnemu otroku ob krstu, jajce, »žegnano« vodo ter sol ter se napotila k »čarovnici« Herman Alojziji v Ormož štev. 67. Mati bolnega otroka je Hermanovi razložila svoje težave ki jo pre- ganjajo. »Čarovnica« je dala prineseno sol in vodo v poso- dico, nato v raztopino pomočila jajce ter s prižgano svečo pri- čela na jajce zlivati taleči vo- sek. Ko je bilo to delo konča- no, je »čarovnica« z nožem pre- rezana jajce počez ter vsebino prelila v čisto posodico Notra- njost prazne lupine pa je obr- nila proti svetlobi goreče sveče. Vosek sveče, ki se je že v tem času ohladil na jajcu, je kazal na jajčni lupini razne sence. Fantazija in vraže vernost sta preslepili ubogo mater. Po su- gestiji »čarovnice« je videla v jajčni lupini sence treh žensk, enega moškega, hišo ter kape- lico. Ko je bilo to končano, s>ča- rovnica« Herman Alojzija ni dala nikakega pojasnila. Za to »uslugo« je kasirala 1100 dinar- jev. Segula Gera se Je vrnila do- mov. Otrokovo zdravstveno sta- nje se Je vedno slabšalo. Dne 8. decembra 1952 dopoldne je otrok že umiral. V tej nesreči je Segulova klicala na pomoč svojo najbližjo sosedo. K bol- nemu otroku je pritekla Ratek Nada iz Dornave. V navzočno- sti matere Gere ter Nade je otrok kmalu za tem umrl. Mati umrlega otroka se je kmalu po tej nesreči spomnila »čarovnice« Iz Ormoža. Zdelo se ji je, da otrok ni mogel preje umreti ter se je mučil in boril z življenjem vse do prihoda sosede Ratek Nade. Spomnila se je, da stanuje Ratekova blizu kapelice ter je sodila, da je »čarovnica« v Ormožu že pred smrtjo otroka vedela za smrt. Po Dornavi se je pričela širiti govorica, da je Ratek Nada »ča- ro\mica«. Radovednost me je gnala za glasom o »čarovnici« iz Ormo- ža. Napotil sem se tja. Nisem bil edini. V temni sobici je bilo komaj mesta še za pet drugih »babjevernikov«. Približno 65 let stara žena s cekarjem v roki je prišla povpraševat za sinom, kako se mu godi v tu- jini. Zvedel sem, da gre za po- litičnega emigranta. Ko je mati zvedela vse najboljše, je rade volje dala Hermanovi 50 din, nekaj jajčk ter prosa. Herma- nova se čestokrat ni zadovoljila s tisočakom. Ni bil redek pri- mer, da je prejela kuro, dobre- ga vina, sira, mleka, jabolk in drugih stvari. Nisem se začu- dil, ko sem na mizi Hermanove med »šlogarskimi« kartami za- gledal tudi debelo knjigo — Sveto pismo. Sama je imela okrog vratu obešen rožni venec, o katerem je poudarjala, da ji daje čudežno moč. Kaže, da ni bil redek slučaj, da je mati bolnega otroka pre- jela od »čarovnice« Hermanove naročilo, naj otroka ob jutra- njem svitu tekom 9 dni pomaka golega v najbližji potok. Po- udarjala je, da to ne sme biti studenec. Otrok, čigar mati je nasedla neumnemu babjever- stvu, je čestokrat zaradi moč- nega prehlada zbolel ali celo umrl. Težko je plačala 500 dinarjev Hermanovi mati dveh otrok Pavličič Anica iz Huma 90. Sa- mo za kopel 2-mesečnega otro- ka, ki je bil nekoliko bolan, je Hermanova zahtevala tako pla- čo. Tudi prevoz Hermanove na dom bolnega otroka je šel na stroške Pavličičeve. Hermanova se je s tem po- slom bavila tudi v lanskem in predlanskem letu, kar pričajo številni primeri. Babič Otiliji so zbolele svinje. Odšla je k Hermanovi po pomoč Ta ji je izročila neko cvetje z naroči- lom, da ga skuha ter da skupno z ogljem svinjam. Za mali šo- pek teh »čudežnih« rož je mo- rala Babičeva iz Lopršic na za- htevo Hermanove plačati 1000 dinarjev. S\'inje niso ozdravele. Zemljarič Marija iz Pavlovsko- ga vrha iz ljutomerskega okra- ja je plačala 500 dinarjev Her- manovi samo zato, da je »zvra- čila« njene svinjo, da niso tako divje. Tudi Janožič Alojzu iz iste vasi je zvračila bolno kra- vo. ki se ji je stanje še poslab- šalo. Torej tudi po ljutomer- skem okraju gre glas »čarovni- c. Lojzke«. Skrajni čas je, da je čarovnijam in vraštvu konec. Hermanova se bo kljub starosti zagovarjala, saj je s »šloga- niem« od ,marsikaterega izvle- kla zadnji bankovec, ki si ga je m.orda zelo težko prislužil. Zanimivo je, da je Hermano- va izrabila priliko ob primerih, ko je nekoga zadela kaka ne- sreča in je pri njej i.skal po- V Sestržah smo se že pred dvema letoma začeli potegovati za to, da bi naše redko naselje- ne revne vasi in naselja dobile električno napeljavo. Sestrže, Medvedce, Jurovska vas, Savin- sko, Stopno in del Lešja so namreč edine vasi te okolice, ki so ostale vse doslej neelek- trificirane. V 1. 1951 OLO Ptuj ni vzel v plan, zgodilo pa se je to v 1. 1952. Pred kakšnim le- tom smo izvolili elektrifikacij- ski odbor ter vanj določili za- stopnika vsakega naselja, za predsednika pa tov. Simona Pernata in za tajnika tov. Šte- fana Belca. Po večjih in fnanj- ših težavah glede postavljanja drogov in gradnje transforma- torja je bil ta po glavni zaslugi Antona Aheca in Franca Fider- ška s pomočjo odbornikov in drugih interesentov postavljen. V lanskem juniju smo nato končno začeli postavljati dro- gove za daljnovod. Tovarna strojil v Majšperku nam je pre- cej pomagala s starim bakrom, ki smo ga zamenjali za žico. Ko je bil večji del dela oprav- ljen, smo imeli priliko slišati od tistih, ki so pri gradnji naj- manj pomagali, različno kritiko. Celo še sedaj, ko je daljnovod že pod napetostjo, nekateri go- vorijo, da je elektrifikacijski odbor premalo agilen. Vendar pa v Sestržah upamo, da nam bo sedaj po naši dveletni borbi za elektriko kmalu zasvetila električna luč. To naše upanje opiramo na obljubo Gospodar- skega sveta pri OLO Ptuj, da nam bo pomagal pri stroških nizkonapetostne napeljave, za katero smo nabavili s pomočjo tovarne volnenih izdelkov v Majšperku tudi žico. Manjkajo nam samo še sredstva za insta- lacijo tega omrežja, da bi do- segli končni uspeh. Zato pa je naše upanje usmerjeno v toliko večji meri ravno na OLO — Gospodarski svet. da bomo lah- ko v doglednem času zamenjali petrolejke s sodobno lučjo, E-ov. y sindiliaiu želemisLih delavnic u^elfa^liajo nacefo: Vsi Ptuj, 24. Jan. (LP). Na danaS- nji sindikalni letni skupščini delavcev in nameščencev po- družnice železniških delavnic Ptuj sta dala obračun lansko- letnega dela podružnice uprav- ni in nadzorni odbor. Iz dose- danjih izkušenj so si sestavili načrt dela za novo delovno leto in iz dosedanjega odbora izvo- lili ponovno večino članov za novi odbor. V začetku skupščine je zapel 18-članski moški zbor druStva »Svoboda« iz Ptuja tri pesmi, funkcionar društva tov. Bračič pa se je zahvalil sindikalni po- družnici delavcev in nameščen- cev železniških delavnic, ki je dala največ pomoči in opore pri ustanovitvi »Svobode« ter ji nu- dila tudi materialne možnosti, med drugimi tudi sindikalno dvorano za vaje pevskega zbo- Bnqopud Df gajod 'bj v.se svoje člane za Članstvo »Svobode«. Po vsem, kar se Je poročalo, razpravljalo in govorilo na tej skupščini, lahko priznamo tej sindikalni podružnici, da Je v marsičem prehitela druge sin- dikalne podružnice v Ptuju. Kjerkoli je bilo treba delavcev in nameščencev, tam so bili de- lavci in nameščenci te podruž- nice na svojem mestu. Srečevali smo jih na akcijah v korist de- lavnic, pri gradnji proge, pri povorkah in manifestacijah, zborovanjih in bakljadah, v Do- lenjskih Toplicah in na Bledu smo lahko videli člane te po- družnice, pripravljene na delo in ve«elje. Njihovo gospodarstvo z denarjem podružnice kaže sa- mo postavke, ki gredo v korist celega kolektiva. Ozvočena de- lavnica pomeni za nje napre- dek. S prispevki so omogočili razne prireditve. Pomagali so gasilski četi, pomagali ob raz- nih stiskah svojim članom Itd. Kjerkoli delajo, se lotijo dela s parolo: vsi. Na skupščini pa se niso zadovoljili samo z doseže- nimi uspehi. Zanimalo jih je tudi marsikaj v zvezi s tarifni- mi pravilniki, z delavskim sve- tom in samostojnim upravlja- njem delavnic, s problemom so- cialnega zavarovanja, opraviče- nih in neopravičenih izostan- kov, upravičenosti in izrablja- nja otroških doklad itd. Tudi za borbo proti nepravilnostim so postavili parolo: Vsi. Zavedajo se, da je delavnica njihov dru- gi dom in v tem domu nočejo izkoriščanja delavskih pravic na škodo kolektiva, nočejo ne- pravilnosti in pojavov, ki bi ogrožali tovariško sožitje v ko- lektivu. S ponovno izvolitvijo večine funkcionarjev iz prejšnjega od- bora so dokazali, da so že prejšnja lota mislili na to, kdo izmed njih naj vodi politično delo njihove sindikalne organi- zacije, Komu so včeraj zaupali, mu zaupajo tudi danes, ker se vsak dan sproti prepričujejo. da »o njihovi funkcionarji po- vsod z nijmi, pri delu, na se- stankih, sejah in tudi pri pri- reditvah. kjer se razveselijo. Pri vsem se vedno znova vra- čajo na parolo: Vsi. Z razliko od drugih sindikal- nih podružnic so bili na tej skupščini tudi živahni pri dis- kusiji, Vsakdo je znal pojasniti svoj predlog, raztolmačiti svojo misel. Pripravili so se na skup- ščino. Z njo so tudi hiteli, da se ni brez potrebe zavlekla, končno pa so se še razveselili, zopet po načelu: Vsi. Z OBČNEGA ZBORA SINDI- KATA KROJACEV Pretekli petek so imeli kro- jači krojaške zadruge in drž«iif- nega krojaštva »Moda« v Ptuju svoj sindikalni občni zbor. Predsednik in tajnik sta bila bolj kratka s poročili, zato pa je bila diskusija obširnejša in živahnejša. Člani sindikalne po- družnice se udejstvujejo pri različnih množičnih organizaci- jah, predvsem pri »Svobodi« ter strelski družini. Sindikalni podružnici v čast ni ugotovitev občnega zbora, da še vedno niso vsi člani kolektivov tudi člani sindikata. Glede tega so skle- nili pritegniti v sindikat še vse pri privatnikih zaposlene kro- jače in šivilje. Ostali sklepi pa predvidevajo prirejanje stro- kovnih in političnih predavanj, ogled strniške tovarne in ptuj- skih muzejev, izlet na morje in v druge kraje domovine ter po- moč pri gradnji ptujskega kul- turnega doma. Glede zadnjega so prevzeli nekateri člani tudi konkretne obveze. Novi odbor podružnice bo moral resno prijeti za delo, če bo hotel v vzgoji svojega član- stva doseči vidnejše uspehe ter dohiteti kolektive, ki so ga že prekosili. Janez Petrovič: Vinogradniški kongres v Freiburgu 29. avgusta 19b2 Kot sem že omenil, smo za- radi izleta v Švico, s katerim smo zamudili en dan, sklenili, da bomo potovali vso noč, do- kler ne pridemo v 350 km od- daljeni Kreuznach, kjer je bil pred dvemi leti 40. nemški vi- nogradniški kongres. Potovanje ponoči je vedno dolgočasno in tudi nam se ni zdelo drugačno. Na vso moč smo se trudili, da bi kar največ spali, toda smo morali ugotoviti, da še tako udoben sedež v omnibusu ne more nadomestiti niti slabe po- stelje. Razen tega so nas ne- prestano motili žarometi avto- mobilov, kaiti nemške ceste ?o, za naše pojme, tudi ponoči iz- redno žive. Ponoči se odvija predvsem tovorni promet in kar jezilo nas je, da so našega počasnega »OM-a« prehitevale desetine in desetine težko nato- vorjenih kamionov, ki so bili po večini naloženi z rezanim lesom iz švarcvaldskih gozdov. Kljub vsem nevšečnostim pa je le sleherni od nas ujel nekaj ur spanja. Ob zori smo na^ančn^^ie ogledali avtoc^-rado. no kateri smo vozili že od KarJ?;ruhe. Ni- smo si mogli kaj, da Je ne bi občudovali, saj nam je gladka kot miza izginjala izpred oči šele na obzorju. Vse nemške avtostrade so zgrajene po enot- nem tipu, sestoječe iz dveh vzporednih, po najmanj 8 m Ši- rokih cestišč, ki ju loči 2 m ši- rok zeleni pas. Vsako cestišče je enosmerno in prehod iz ene- ga v drugo ni dovoljen, tudi če vozač želi menjati smer vožnje. To je dovoljeno šele pri izhodi- ščih, ki so vedno tam, kjer druga cesta seka avtostrado. Pravzaprav avtostrade ceste sploh ne sekajo, temveč jo pre- letijo z nadvozi. Pri taki ure- ditvi vozača na avtostradi ne briga prav nobena stvar, — ve, da mu nasproti ne bo nihče privozil, če ga pa hoče prehi- teti, ima na razpolago polovico 8 m cestišča, s čimer je v celoti zaslgurana neoviranost in var- nost prometa. Prvo navdušenje nad avto- strado nas je minilo, čim smo ugotovili, da je vožnja po njej enolična in zaradi tega prav utrudljiva. Ke^- se povsod, kjer to le mo?r)če. izogne nase- ljem ne vidi.5 drugega kot be- ton, nadvoze, servirne postaje in reko najrazličnejših motor- nih prevoznih sredstev. Zato smo se kar oddahnili, ko smo nekaj kilometrov pred Frank- furtom zavili na cesto z meša- nim prometom proti Mainzu. Cim so bile zadnje ulice Mainra za nami, smo se znašli sredi valovite pokrajine. Kjer so se vrstili sami sadovnjaki in vinogradi, ki so nas v glavnem spremljali vse do Kreuzna-:ha, na.še prve in zadnje postaje tega dne. Ustavili smo se pred vhodom svetovno znane tovarne kletar- skih strojev in naprav. Seitz- Werke. Tu so nas že pričakova- li, ker je naš obisk najavilo vodstvo Seitz-ovega paviljona na razstavi v Freiburgu. Spre- jeli so nas zelo vljudno, skoraj bi rekel prisrčno. Preden smo vstopili v tovar- niške prostore, nam je šef kon- strukcijskega oddelka na krat- ko orisal zgodovino tovarne. Temelje tovarni, ki zaposluje danes 1600, povečini visoko kvalificiranih delavcev, je v prejšnjem stoletju postavil naš haloški rojak Zaje (tega nam ni povedal naš vodič, pač pa eden najstarejših delavcev v tovar- ni), ki je pričel s skromno de- lavnico, iz katere je postopoma zrasla tovarna svetovnega slo- vesa. Danes je tovarna la?t del- »^iške družbe, -t- kitrn ra dujejo potomci H^lnžpr^!. T^.^r? še vedno levji del delnic. To- varna se je v našem stoletju s svojimi preciznimi, solidnimi in predvsem pralttičnimi proizvodi tako trdno vsidrala na trgu. predvsem evropskem, da nima resnih konkurentov v drugih tovrstnih firmah. Med drugo svetovno vojno je bila bombardirana, ker je po vojnem planu proizvajala spe- cialne filtre za vodo za potrebe afriške fronte. Po bombardira- nju je bila 80 % uničena, a .<>o jo kmalu po vojni dvignili iz ruševin in dnnes že proizvaja vse in še več kot pred vojno. Pri obhodu tovarniških pro- storov nismo občudovali le precizno izdelanih stroinih de- lov, temveč še bolj ljudi ob strojih, ki so delali s tako za- maknjeno.stjo in pravo od.^ot- nostjo od zunanjega sveta, kot da od slehernega giba njihovih rok zavisi živlienle njih samih in vsaj še 1000 drugih. Ob po- gledu na te ljudi nam je po- stalo jasno, da pomeni že dvoje takih rok pravo bogastvo za družbo (v Nemčiji še vedno predvsem za kaoitalista). Odslej se nihče od nas ne bo več snra.?eval. kako je mogla Ncmčiia v tako kratkem času '^vi^niti svojo industrijo iz ru- ševin. Poci-^b*^^ 7Pn*m''v ie hit offled 17 S - ■'n .^pIov na- stajajo precizni in praktični, mali in veliki kletarski stroji vseh vrst. Ko smo vstopili v upravno poslopje, so nas opozorili še na tovarniški inštitut, v katerem dela 28 strokovnjakov, med njimi tudi nekaj znanih znan- stvenikov. Podobne inštitute imajo vse večje nemške tovar- ne, ki 80 za vsak obrat zelo rentabilni, saj iz njih prihajajo izbolj.save in novosti, ki pome- nijo za človeštvo razvoj, pod- jetju pa krepijo konkurenčno sposobnost. Dalje Časa smo se zadržali tudi v obratni sejni dvorani, kjer so nam številni inženirji razlagali pomen raznih strojev in naprav za moderno kletar- stvo in odgovarjali na naša vprašanja. Iz teh razgovorov smo izvedeli marsikaj novega in koristnega, kar bodo naši kletarji lahko s pridom upora- bili tudi v prak.^i. Z vsem, kar smo videli in slišali, smo bili prav zadovoljni, seveda tudi s povabilom, da naj ta dan ostanemo gostje tovarne. Za popoldne nam je vodstvo tovarne organiziralo ogled vzor- nega drža\'nega \'inogradniške- ga posestva v bližini Kreuz- nacha. kar smo z veselem spre- jeli. čeprav smo bili že močno utrujeni. (Nadaljevanje prihodnjič) Nepravilni cdiiosi orqanizacij v Snuhlil Dolgo se je mladina v Spuh- Iji trudila in si prizadevala, da bi se končno pripravila na uprizoritev igre v okviru IZUD. Največji vzrok prejšnjega mrt- vila je najbrž nesoglasje z ga- silskim društvom. K nespora- zumu je pripomogel Bolcar Štefan, ki je kot gasilski funk- cionar zastopal napačno miši'"- nje. da je dvorana gasilska in je le s težavo privolil mladini, da bi se v njej pripravljala na igro. Zaželeno bi bilo. da bi se trenja v Spuhlji med organiza- cijami končno ugbdila, ker bi bili uspehi potem pri vseh veli- ko večji. Prav bi bilo. da bi si organizacije medseboino poma- gale. ne pa ds si druga drugi polena pod noge. xx. POZOR -- ŠE JE ČAS 1 Pohitite z nakapom tombolske tablice za največjo tombolo v Jugoslaviji, ki bo dne S. februarja 1953. Med 31.665 denar- nimi dobitki je tudi pet premij po 100.000 din. — Rezultati tombole bodo objavljeni v vseh časopisih (tudi v Ptujskem tedniku). Tablice dobite po ceni 20 din pri vseh prodajalcih srečk državne loterije FLRJ (v Ptuju vac trafike). moč. Ob teh prilikah je pojas- njevala, da je nesreče kriva kaka ženska ali kaka druga oseba ter je nesrečnega nago- vorila na maščevanje.. Za viso- ko ceno je nato povedala ime osebe, do katere je čutila oseb- no sovraštvo ter s tem zadostila svoji želji po maščevanju. Ba- bjevernež je nasedel pretkani Lojzki, ki ji ni bilo za drugo kot da čimbolj presleparl člo- veka, ga ogoljufa in si prisluži čim več denarja, jajčk, kokoši, rac, gosi, vina in slično. Od se- daj naprej ne bo mogla živeti na račun lahkovernosti delov- nih ljudi, ki si s poštenim de- lom služijo v.^akdanji kruh. Upam, da se bodo babjever- neži zavedli svoje globoke kul- turne zaostalosti, ki izvira iz njihovega nezaupanja do vse- ga, kar je dpslej ustvarilo Člo- veštvo naprednega in jih prva nesreča ali stiska spravi v naročje uničevalca, njegovih otrok, živine in premoženja ter izkoriščevalca, ki se zaveda, da je lahko živeti na račun lahko- vernežev. Dopis! miliifšiva NEKAJ BESED O POZDRAVLJANJU OTROK Tov. urednik! Večkrat slišimo pritožbe sta- rejših ljudi, ki jemljejo vzgojo otrok kot resno stvar, da se šol- ski otroci grdo obnašajo, po- sebno na poti v šolo in domov. Mislim, da je dolžnost sleher- nega mladega človeka starej.še ljudi pozdravljati in jim izkazo- vati spoštovanje. V z^^ezi s tem se sliSijo še opazke, da so bili otroci v stari državi pridne j ši pa moralno na višji stopnji. Me- sto napredovanja moralnih kva- litet pa da se opaža padanje. V to svrho je bil uveden v vse Šole nov predmet »družbe- rio-moralna vzgoja«. Vsekakor najvažnejša naloga tega pred- meta je med drugim naučiti de- co lepega vedenja. Ni dvoma, da bodo otroci tudi sedaj, ko se bodo učili dostojnega obnašanja v posebnem šolskem predmetu, na cesti pozdravljali ter se sploh dostojno obnašali. V zvez-i s tem je še treba pri- pomniti, da se ni čuditi oi;ro- kom na podeželju, če pozdrav- ljajo s pozdravi, ki nimajo z na- ■šim družbenim realizmom niče- sar skupnega. Tako so naučeni iz nekega izvenšolakega učnega predmeta, nekaj drugega pa jim prav tako v kakšnem učnem predmetu nikdo ni nudil. Upam, da se bodo kmalu opa- zili rezultati novega obveznega uC-nega predmeta naših Sol na otrocih in mladini, ki jo sreču- jemo na javnih prostorih. -č-z. Ptuj, 30, januarja 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Predlog družbenega plana okraja Pl^j la leto 19S3 p u IH u u . OLUpilJC .riO, XVI Jiii votuujt; jji.cviiv»5 ui ui-uv-in-ga plana LRS, so le orientacijskega značaja, stopnje AS, ki jih vsebuje okrajni družbeni plan (v koloni OLO) pa predstavljajo za podjetja obveznost. Podjetjem, ki imajo sedeže uprav izven območja OLO Ptuj, so določili stopnjo AS pristojni ljudski odbori in jih s tem pla- nom navajamo le evidenčno. Za trgovsko, gostinske in obrtne odseke kmetijskih zadrug veljajo stopnje AS kot za ustrezna podjetja drž. sektorja, le da bo delitev akumulacije urejena s posebnimi predpisi. IV. poglavje FORMIRANJE SREDSTEV NA PODROČJU OLO PTUJ Na področju OLO Ptuj se bodo formirala v letu 1953 na- slednja sredstva: V. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV. KI SE FORMIRAJO NA PODROČJU OLO PTUJ Sredstva, ki se formirajo na področju OLO Ptuj, se v skladu z Zakonom o družbenem planu LRS razdelijo na sledeči način: * O P O m b a : Kolektiv »Tovarne glinice in aluminija, Str- nišče« odstopa celoten višek akumulacije v investicijski sklad OLO. b) Prosveta in kultura: 1. Osnovna šola Grajena — dograditev 2. Sola v Strnišču — pričetek gradnje 3. Stanovanjsko poslopje šole na Vidmu — adaptacija 4. Za razne osnovne šole — nabava šolske opreme 5. Projektiranje novih šol — pripravljalna dela c) K^unalna delavnost: 1. Izgraditev električnega daljnovoda v Halozah in Sloven- skih goricah — novogradnja 2. Gradnje vodovoda za mesto Ptuj — nadaljevalna dela 3. Dograditev stanovanjskega bloka in druga gradnja stano- vanj — v Ptuju 4. Razna komunalna izgradnja — mesto Ormož 5. Okrajne ceste III. in IV. reda — yreditev POJASNILA K PREDLOGOM DRUŽBENEGA PLANA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ Okrajni družbeni plan je izkazan po teritorialnem principu, kar pomeni, da zajema celotno gospodarsko dejavnost okraja Ptuj ne glede na to, kje je sedež podjetja. Na ta način je iz- kazana realnejša slika gospodarske moči celotnega okraja. I. poglavje Družbeni produkt Družbeni produkt je izkazan po gospodarskih panogah. Amortizacija in narodni dohodek sta njegova sestavna ele- menta. Posamezne gospodarske panoge zajemajo celotno dejavnost državnega, zadružnega, družbenega in privatnega sektorja. Gozdarstvo v družbenem planu ni posebej izkazano, temveč je celotna gozdarska dejavnost nedržavnega sektorja in kme- tijskih gospodarstev vsebovana v panogi kmetijstva. Prav tako ni prikazana panoga komunalne dejavnosti, ker so podjetja te panoge ustanove s samostojnim finansiranjem in so vezana ne- posredno na proračun pristojnega ljudskega odbora. Narodni dohodek Narodni dohodek je sestavljen iz potrošnega sklada in akumulacije. Potrošni sklad zajema vse plače ljudi v pro- izvodnji, obrti in dohodek privatnega proizvajalca, zmanjša- nega za davek in lastno akumulacijo. Vsebuje tudi prometni davek, ki ga plačujejo gospodarske organizacije. Stopnja akumulacije in skladov kaže razmerje, v katerem je narodni dohodek razdeljen na potrošni sklad in akumula- cijo. V stopnji akumulacije pa se prav tako odraža produk- tivnost dela, ki je med posameznimi panogami gospodarstva zelo različna. IL poglavje Stopnje akumulacije in skladov po panogah V tem poglavju so prikazani vsi elementi družbenega pro- dukta po strokah odnosno panogah in sektorjih lastništva. Celokupna delavnost nekega podjetja je zajeta samo v eni stroki in sicer v tisti, v katero spada podjetje z ozirom na svojo osnovno delavnost. Stopnje akumulacije in skladov so po posameznih strokah navedene samo kot povprečne stopnje ea določene grupe pod- jetij iste stroke. V masi akumulacije je zajet tudi prometni davek po novi tarifi. IIL poglavje Stopnje akumulacije po gospodarskih podjetjih Stopnje akumulacije so po poedinih podjetjih izkazane dvojno. Stopnje v prvi koloni so samo orientacijskega zftačaja, na osnovi katerih je izračunana celokupna masa akumulacije, s katero je OLO Ptuj zadolžen po družbenem planu LRS. Stopnje akumulacije v drugi koloni pa so konkretne stopnje za celokupno delavnost vsakega podjetja in so z ozirom na ugotovljene konkretne možnosti podjetij obvezne. IV. poglavje Formiranje sredstev V tem poglavju niso zajeta vsa sredstva, ki jih ustvari gospodarstvo na področju okraja, marveč le ona sredstva, ki jih razdeljuje država. To pomeni, da prikazani zneski ne vsebujejo akumulacije skladov zadružnih podjetij v celoti in to iz sledečega razloga: Akumulacija zadružnih podjetij in privatnikov se deli na ob- veze napram državi (dohodnina in prometni davek), prispevke za socialno zavarovanje in lastno akumulacijo. Zato sta pod »Formiranje sredstev« prikazana za zadružni in privatni sektor le dohodnina in prometni davek, ker le s temi sredstvi razpo- laga država in z družbenim planom določa njih namen uporabe. Prispevek za socialno zavarovanje za ta dva sektorja se ne določa z družbenim planom, temveč s posebnimi predpisi. V. p o g 1 a v j e Razdelitev sredstev Razdelitev mase akumulacije, s katero je okraj zadolžen, je izvedena v skladu s predlogom družbenega plana LRS na zvezne, republiške in okrajne sklade. Sklad za samostojno razpolaganje podjetij je v tem pred- logu plana izračunan v istih odstotkih od akumulacije kot v letu 1952. Predvideva pa se, da bo z družbenim planom LRS predpisan nekoliko spremenjen način. Razen sredstev, ki ostanejo okrajnemu ljudskemu odboru po razdelitvi, ki jo določa družbeni plan LRS, tvorijo sredstva OLO po tem planu še tako zvana dopolnilna sredstva. Dopol- nilna sredstva so: a) 40% skladov za samostojno razpolaganje podjetij; b) 60% viška akumulacije, ki izhaja iz višjih stopenj akumulacije za posamezna podjetja napram stopnjam, s ka- terimi je dosežena zadolžitev okraja do družbenega plana LRS. Ta razdelitev je rezultat sporazuma večine podjetij in je obvezna za vsa podjetja. Kolektiv tovarne v Strnišču pa od- stopa višek akumulacije v celoti OLO. Višek akumulacije je predvsem rezultat odpravljanja ob- stoječih rezerv v podjetjih in ne more vplivati na dviganje »'en. VL poglavje Razdelitev okrajnih sredstev Okrajna sredstva, ki so predvidena v V. poglavju tega plana, se bodo po predlogu gospodarskega sveta OLO Ptuj uporabila za kritje proračunov okraja v višini 250,000.000 din. Ostanek okrajnih sredstev v znesku 90,488.000 din bo uporab- ljen za investicije. VII. poglavje Investicijska graditev Navedeni so samo objekti, ki se bodo gradili iz sredstev okraja. Ključne investicije za Tovarno glinice in aluminija v Strnišču so določene v družbenem planu LRS v visini 4 mili- jarde 990 milijonov dinarjev in jih ta plan posebej ne zajema. Objekti ki jih bodo gradili Iz lastnih sredstev delovni ko- lektivi državnih gospodarskih podjetij in zadruge, predlog plana ne zajema, ker vsi kolektivi niso še predložili dokončnega in- vesticijskega programa. ^ , ^ . • ^^ on »r Stališče gospodarskega sveta OLO glede tega je, da 80 preostalih- skladov za samostojno razpolaganje uporabijo de- lovni kolektivi za investicije. SPLOŠNE PRIPOMBE 1 Indeks izrabe produkcijske zmogljivosti za podjetja ni s tem planom posebej določen. Podjetja se naj v svoji delav- nosti ravnajo samo po orientacijski meri, ki je nakazana z druž- benim planom LRS. . 2. Industrijska in večja trgovska in obrtna podjetja morajo do 8. februarja dostaviti tajništvu za gospodarstvo OLO Ptuj plan investicijskih del po objektih, ki jih bodo vršili iz preosta- lih lastnih sredstev po gornjem načelu. 3. Delovni kolektivi, množične organizacije in državljani ptujskega okraja lahko dajo k temu planu svoje pripombe, ki jih sprejema tajništvo za gospodarstvo OLO Ptuj do 8. februar- za 1953, nakar bo plan predložen okrajni skupščini v potrditev. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj. 30. januarja 1953 Ljudska univerza: NIKOLA TESLA - IZUMITELJ Mnogo dolguje človeštvo .«;vo- jim duhovnim velikanom za vsa tista dejanja, ki so ovekovečila njihova imena v zgodovini, in mnogokrat se skoraj preskrom- no skušamo oddolžiti spominu posebno tistih mož, »s katerih deli se diči in ponaša tujina«, kakor je to nekoč zapisal Oton Zupančič. Po vsej naši domovini so bile v tem mesecu spominske sveča- nosti ob 10. obletnici smrti ve- likega učenjaka in izumitelja Nikole Tesle. Spomnilrsmo se ga tudi Ptujčani. — V okviru Ljudske univerze je v ponede- ljek. 26. februarja predaval o Nikoli Tesli kot izumitelju tov. prof, Ivan Burger. Posebno so nas presenetili njegovi fizikal- ni poizkusi v fizikalni preda- valnici ptujske gimnazije, ki so nam približali vsaj do neke mere življenjsko delo našega rojaka-velikana, ki ga je rodil najrevnejši del naše domovine — kršna Lika pred skoraj sto leti. Teslino delo je del zgodovine elektrotehnike, ki je ravno v prejšnjem stoletju doživela svo- je rojstvo in obenem svoj vzpon. Tesla je imel Izredno prodornega duha, ki ga je po- dedoval od svoje matere, kakor pripoveduje 0'Neill v Teslinem življenjepisu. — Ta duh mu je omogočil, prodreti globoko v bistvo materije in naravnega pojava, ki mu ni dal miru vse dotlej, dokler ga ni osvojil. Tn prav v tem je bilo Teslino živ- ljenjsko delo in njegovi uspehi, ki jih Je dosegel in doživljal v Ameriki, kamor ga je vodila življenjska pot iz Budimpešte preko Pariza okoli osemdesetih let preteklega stoletja. — Elek- trotehnika se je takrat ponašala s stvaritvami in odkritji na po- lju baterijskega enosmernega toka ter s tem povezanimi ime- ni Volte. Galvanija in tudi mla- dega Edisona, s katerim je Tesla v začetku ob prihodu v Ameriko deloval. Toda kmalu se je z njim razšel, kajti v njem je bilo preveč samostojnosti in lastne ustvarjalnosti, česar pa drugi niso mogli in niti hoteli razu- meti. — Vsi ti uspehi v elektro- tehniki. ki Je izpopolnila takrat telegrafijo in telefonijo, pa so bili komaj najdbe, kakor jih je označil dr. ing. Vidmar. Sele Teslini Izumi so iznajdbe v polnem pomenu besede. Mladi Tesla je v vzponu svojih živ- ljenjskih sil ustvaril vse tisto, o čemer mu je rekel profesor Poschl na graški univerzi še kot študentu elektrotehnike, da ne bo nikoli zgradil. Dal je člove- štvu vrsto izumov v delovni elektrotehniki, katerih se poslu- žujemo v nespremenjeni obliki le danes. V svetu je zmagal Teslin vrtilni tok in niz naprav od generatorja in elektro-mo- torja preko transformatorja, ki je omogočil prenos proizvedene električne energije na stotine kilometrov oddaljena mesta in industrijska središča, do regu- latorjev in drugih sredstev, ki so nepogrešljiva v modemi in- dustriji in proizvodnji. To je bil prvi del Teslinih gi- gantskih podvigov. Drugi del svojega izumiteljskega delova- nja pa je posvetil proučevanju t. zv. pojavov visokofrekvenč- nih tokov, ki so podlaga izumov moderne brezžične telegrafije. Tudi ti so plod ustvarjanj nje- govega visoko letečega prodor- nega duha. Njegova je bila za- misel elektronke, ki je omogo- čila elektrotehniki modernega 20. stoletja velikanski korak na- prej. Dr. ing. Vidmar, ki se je srečal zadnjič s Teslo v New Yorku leta 1936, je rekel, da je Tesla izgoreval naglo v svojem delu, kakor izgoreva vsak genij. Toda zanj je veljalo to, da je izgorel dvojno: prvič v svojih izumih na polju delovne elek- trotehnike, drugič pa v visoko frekvenčnih pojavih. In potem, ko ga je on srečal, je čutil, da je kot osemdesetletni starček že zdavnaj ugasnil. — Dal je od sebe več, kakor bi mogel dati povprečni izumitelj. Toda svet mu je dal in vrnil le malo, ali skoraj nič. Drugi, spretnejši in zvitejši so izkoristili njegove patente, kajti Tesla ni bil lovec za milijonskimi dobički, temveč je ustvarjal nesebično za dobro- bit vsega človeštva. In razna luja imena, kakor Ferraris in Marconi, so prekrili po iznajd- bah vrtilnega toka brezžične te- legrafije pravo ime učenjaka — našega rojaka, ki je v bedi pre- življal svoje zadnje dni. Dal je sebe in vse svoje stvaritve člo- veštvu, nato pa čakal smrti da- leč proč od domovine, katero je kljub deset- in desetletnemu bivanju v tujini toliko ljubil in svojega ljudstva ni pozabil tudi takrat, ko se je že skoraj srečal s smrtjo in ko so jugoslovanski narodi v najtežjih letih ztidnje vojne preživljali gorje in kri- vice, Tesla je ugasnil. Toda njegov duh živi dalje. Živel je v srcih partizanskih borcev, katerih divizija je že leta 1944 prevzela njegovo ime. Posebno pa mora živeti v nas. Res je, da se tu- jina še vedno diči z deli naših velildh mož. Toda naša dolžnost je, da se poklonimo spominu in stvaritvam Nikole Tesle ter po- kažemo posebno ob bližajoči se stoletnici njegovega rojstva, da je bil »naše gore list e tisti, ki je dal svetu in vsemu človeštvu to, s čimer sc ponašajo drugi. —s Tudi kmetiške že«ie so dobre igralke Kakor je prva svetovna vojna grozna resničnost, tako je tudi zgodba Zuranove domačije, ki se godi v tistem času, brez iz- mišljotine od začetlca do konca. Pisec Viktor Svajger, ki je ho- dil po Zurmanovem svetu in poznal njegove ljudi do potan- kosti, jo je oblikoval v kmečki igri »Domačija«. Resnici ni pri- zanašal. Napisal je brez strahu, napisal je tako, kot je bilo. Ostareli pestri Kata in Mic^, ki sta gospodarili na Zuranovem lepem posestvu, nista videli nič drugega kot sebe in domačijo. Domačija naj jima zasluži tudi dušno zveličanje. Gospodu žup- niku in cerkvencmu ključarju Ferjanu sta jo »testamentali«. Ko bosta zatisnili trudne oči, ju siDodobno pokopljejo in njun, grunt preide v cerkveno last. Tako sta se Zuranki zavarovali tudi za posmrtnost. Prav nič ni- sta pomislili na edinega brata Mihala, ki je služboval v mestu in ni od doma dobil niti groša. Vesti jima ni zdramil Mihalov sin Metod — edini Zuran, ki je delal osmo šolo in rad zahajal k tetama. »Dajte mi grunt, pa bom oral in sejal in rezal kruh vsem Žu- ranom do sitega!« — je predla- gal in prosil, a zadeval le ob gluha tišesa pobožnih žensk. Oče Mihal je pisal sestrama in ju ro- til, naj samo za ta čas, ko raz- saja vojna, zapišeta posestvo Metodu in ga tako rešita voj- nega klanja. Takrat je bil nam- reč edino gospodar večjega po- sestva lahko oproščen vojašči- ne. Kata je bratovo pismo še toplo nesla h gospodu župniku, ki ji je razložil, da če bi to sto- rili, kar ju brat prosi, bi preva- rali cesarsko oblast, ki je od bo- ga, zraven pa še boga samega. Dajte cesarju, kar je cesarjeve- vega! Metod naj gre cesarju služit! Zuranki sta pohodili lastno kri. Metod, zadnji Žuranovega rodu, ki ni bil vreden domačije, katero sta teti »testamentali« za dušni blagor, je moral v vojsko, kjer je že po treh tednih padel. Tragedija Zuranove domačije, katero je povzročila vernost njenih gospodinj, ki sta nasedli pohlepu cerkvenih gospodarjev, je prevzela tudi žene na Polen- šaku. Prvič v polenški zgodovini so se oprijele kultumoprosvet- nega dela in jo postavile na oder. Ni jim bilo žal zimskih večerov, ko so se odtegovale do- mači peči in se shajale k vajam. Mihal, Metod, Ferjan so jim zgledno sledili. Prva uprizoritev je pritegnila toliko gledalcev, da so se morali vračati, ker je zmanjkalo pro- stora. Obiskala nas je tudi pred- sednica okrajnega odbora AFZ tovarižica Lojzka Stropnikova, ki nam je spregovorila nekaj resnih in bodrilnih besed. V hvaležen pozdrav pisateljevi ovdoveli ženi. ki učiteljuje v Ptuju, so ji naše žene izročile malo darilo. Čez teden dni je bila igra po- novljena in z denarjem, ki je ostal po vseh plačanih stroških, so žene kupile kolovrate za pre- dilni tečaj. K tečaju pa njihove hčerke ne bodo hodile samo na prejo. Zraven se bodo učile še presti in poslušale besedo o na- ši zgodovini in sedanjosti, kate- ro mi sami gradimo. -a, OKRAJNO GLEDALIgCE V PTUJU Nedelja. 1. febr. ob 1.5. (,r) nrl: Kristina Brenkova: »Mačeha in pastorka«, igra za otroke v petih slikah. Premiera. Režija France Vičar, sccna Miro Co- belj. Prodaja vstopnic pri gledali- .ški blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in prazni- kih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Iz Zavrča DRUGO PREDAVAN.IE LJUDSKE UNIVERZE V nedeljo, 18. t. m. je preda- val živinorejcem o pomoči živi- ni ob nezgodah in boleznih ži- vinozdravnik tov. Feguš Kon- rad. Predavanja se je udeležilo več živinorejcev, ki imajo več tozadevnih izkušenj in radi po- magajo, ko ni pri roki živino- zdravnika. Diskusija je pokaza- la, da so hoteli navzoči izvedeti od predavatelja čim več, ker se dobro zavedajo, kako močno prizadene zlasti vsakega halo- Skega živinorejca nezgoda ali bolezen živine, »RAZTRGANCI« PRED ŠTEVILNIMI GLEDALCI Borovo dramo sRaztrganci« Je minulo nedeljo gledalo lepo šte- vilo gledalcev. IZUD Zavrč se je postavil s to dramo po zaslu- gi požrtvovalnih igralcev in re- žisex'ja tov. Antauerja Nikolaja. Večina gledalcev je razumela vsebino in vzgojni pomen te drame, zato ji je tudi napeto sledilo. Tov. Majcenovič Franc, Zula Martin in drugi so v svo- jih vlogah prikazali može, na katerih je zgradil Bor dramo »Raztrganci«. Vsaka predstava privabi tukaj številne gledalce, s čimer raste vpliv in uspeh kulturno-prosvetnega dela. REDNI ŠOLSKI OBISK BO IZBOLJŠAL TUDI UCM USPEH Ob koncu prvega šolskega pol- letja se je nazorno pokazala slika šolskega obiska in učne- ga uspeha. Zelo zadovoljni bi lahko bili starši, če bi bil 5e učni uspeh — 54% tako visok kot je uspeh obiskovanja pouka — 92%. Ta uspeh tudi nakazuje vso bodočo skrb staršev in šole. da bo treba zlasti 'loma pod- preti oti-oke, da se bodo Mm več naučili in da se bodo sploh lahko tudi doma učili. Otroci so doslej s pomočjo -^olc* oo veV- kem prizade\.'anju dosegli ta uspeh, ki bi bil mno-jo bol^^i. če bi otrokom pomaga'ia pri uče- nju mati ali oče in če bi jim dajala priliko, da se lahko doma učijo. Nikdo ne bi oniel trditi, da tukajšnji otroci ni30 nadar- jeni. Kljub vsem ležavam in vsakodnevnega živlieriia bledijo 7. zanimanjem predavanjem, le žal, da nimajo prilike doma utrjevati svojega znania. Kjer šola in dom pomagat^i otroku, da som vlaga vse svoje moči. so ugni uspehi dokaj skladn' viso- kemu od-stotku obiskovan]-! po- uka. Po visoki šolski uaet^žbi so- dimo. da bosta oče in mati v bodoče vedno bolj .^a^uT-eli tudi važnost pomoči pn učenju doma, nakar bodo šolo res za- puščali izobraženi in zi delo te- življenje \-?estransko spodobni otroci. Mestni kino Ptuj predvaja od 30. Januarja do 2. februarja 1953 četrti slovenski umetniški film SVET NA KAJ7.ARJU Spomladi 1945. leta so vinl- čarjiv Halozah zasedli gosposke hrame in začeli na svojem ko- pati. Medtem ko je viničarski svet vdrl v kleti in hrame biv- .ših gospodarjev ter začel z mi- tingom, je viničar Vračko na- stopil proti anarhiji, ki so jo hoteli vnesti v to viničarsko revolucijo taki ljudje, kakor sta bilo viničar Ornik in šafar Trinkaus. Ornik je imel dva si- na, ki sta včasih strašila po go- ricah kot esesovca ter potem pisarila od nekod izza meje, da so vrneta. Trinkausu je bilo težko po časih, ko je lahko po mili volji paševal med viničarji in jih priganjal za gospodo, sam pa dobro živel. Medtem ko je Vračko sanjaril o goricah in bil Se ves v dvomih, kako in kaj storiti, da bo prav in pravično za vse viničarje na Kajžarju ter je imel zaradi take svoje caga- vosti tudi težave z ženo Julo, ki je bila kot mati cele rajde otrok iwlj odločna, so so začeli zbirati okoli kmeta Sinka Ornik, Trin- kaus in nekdanji cerkveni kle- tar. Do kraja je razočaran nad vi- ničarskim svetom tudi župnik Farkaš, ko .se vrne iz pregnan- stva ter se pripelje s Sinkom v gorice, pa najde v zidanicah viničarje, Jula pa mu pove, da je kopala zase, a ne zanj. Ljubezen med muzikantom Tjošem in Lajhovo Liziko, ki sta začela sanjati o tem, da bi šla v kakšno zidanico in se vze- la. pa doživi celo vrsto težav. Lizikina mati, stara Lajhovka, noče, da bi hči vzela muzikanta, prav tako je Tjoševa mati proti dekletu, ki je včasih hodilo z Ornikovim, a tudi Vračkova Jula jc v dvomih zaradi nje. Dekle zbeži od muzikanta. ko sliši, da je tudi on zdvomil va- njo, do kraja pa jo potare Trin- kausova novica, da je pisal izza meje Ornikov Zep, njen nekda- nji fant, ki je zagrozil, da se bo vrnil in obračunal z njo. Tem huje je za dekle, ko Sinko preko svojih zvez na okraju doseže, da postavijo Trinkausa za komi- sarja, se pravi, za likvidatorja viničar.ske revolucije. Stara Laj- hovka oponese Liziki Tjoša. ali viničarji, ko vidijo, kako je za- čel Trinkaus komisariti, nažene- jo s Kajžarja Trinkausa in nje- govo bando. Zaradi tega »upora« mora Vračko na okraj, vendar pa se kmalu vrne. Reakcija, ki je med tem napravila procesijo in sla- vila svojo zmago, je znova za- skrbljena. Vračko pove viničar- jem, da je konec Trinkausovega komisarjenja, viničarji pa usta- novijo zadrugo. Zadružniki raz- krinkajo Ornika, med Liziko in muzikantom pa pride do novih neprilik. Viničarji nočejo spre- jeti v zadrugo Lizike, ki se vsa strta izmakne TjoSu, kar potem izrabi Trinkaus. Ob trgatvi, ko vse kaže. da bo spor med Liziko in Tjošem po- ravnan, kajti v zadrugi so se odločili, da jo sprejmejo, pa na- padejo Trinkaus, Ornik in kle- tar zadrugo. Lizika sicer o pra- vem času razkrije n,jihove na- klepe, vendar pa pri tem žalost- no konča. Tj oš obračuna s Trinkausom, Vračko in Stefek s kletarjem, ljudstvo z Ornikom — iz gorice pa prinese Tjoš smrtno ranjeno Liziko, Ujeta vlomilska banda v okolišu Cirkulan Postaja Ljudske milice v Cir- kulaiiah jc z odlcritjcm tatinske bande, ki je nekaj let vdirala v kleti na območju občine Cir- Iculane in Zavrč ter odnašala x-elike količine vina ter drugih predmetov, dosegla velik uspeh v zaščiti ljudske imovine, Zasledeni vlomilci .so: Ivan Emeršič in žena Marija iz Sel- škega vrha 66, Ivan Pravdič in /ena Veronika iz Belskega vrha štev. 73. Ti so vlomili v klet Ivana Možina v Zavrču ter mu odnesli večjo količino vina, škropilnico in druge predmete, pri Juriju Erjavec v Brezovcu so odnesli vino, Antoniji Gavez iz Brezovca vino, Marjeti Ar- nejčič iz Velikega vrha kure, Janezu Zemljarič iz Velikega vTha 400 litrov vina, Andreju Strelec iz Velikega vrha vino in ramo orodje, iz kleti Mar- jete Zagoršek pos. v Domovi so odnesli vino in druge predme- te. poslopje Pa zažgali, da bi odvrnili sum. Ivanu Kolednik iz Brezovca vino in drugo, Po- gracu ,'§trafcla iz Brezovca vi- no, Vimarju v Zavrču so odved- li drravnega bika. ki so ga za- klali in pojedli. Vlomilci so žc v rokah pravi- ce ter za zapahi čakajo na za- služeno plačilo, Prebivalstvo okolice Cirkulan in Zavrča pa se je oddahnilo, ko je zvedelo, da je vlomilska banda končno onemogočena ter je hvaležno članom postaje LM v Cirkula- nah, da so ga rešili morečega strahu pred vlomilci. Delovni kolektivi, zadruge, množična in družbene organi- zacijo, društva in ustanove ter posamezniki, postanite ustanov- ni ali podporni člani Prešerno- ve družbel Ustanovnina je najmanj 25 tisoč din, podpomina 5000 do 2.1.000 din, za posameznike pa jc podpornina 1—tisoč din. Denar nakazujte na tekoči ra- čun 601-T-290. VABILO Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Ptuju obvešča vse svoje članstvo, da se bo vršila redna letna skupščina dne 5. februar- ja 1953 ob 16. uri v Zelezničar- skem domu v Ptuju. — Uprav- ni odbor. V.ABILO Šahovsko društvo v Ptuju ob- vešča svoje člane in člane ša- hovske sekcije »Svobode«, da se bo vršil občni zbor dne 3. fe- bruarja 1953 ob 19. uri v dvo- rani OK ZKS Ptuj. Udeležba je za člane obvezna, ostali vabljeni! Odbor 20 dinarfev samo stane tablica za do- sedaj največjo tombolo v Jugoslaviji. Izžrebanih bo preko 31.665 denamili do- bitkov in pet premij po 100.000 din. Skupno preko 1J4 mili,iona dinarjev dobit- kov. Tablice so naprodaj pri vseh prodajalcih srečk drž. loterije FLRJ! MALI OGLASI Proda jamo prešano slamo v ba- lah po ugodnih cenah na drobno in debelo v naših skla- diščih v Ptuju, Moškanjcih in Ormožu. Sprejemamo tudi večja naročila. — Trg. pod- jetje »Rožnik«, Ptuj. Moško kolo, dobro ohranjeno, prodam. Ptuj, Ljutomerska 16. POPRAVEK V predzadnjem odstavku član- ka !)Ptuj v srednjem veku« (Pt. tednik od 23. januarja 1953 beri: Umetnostno zgodovinsko po- membne cerkve niso le odraz vdanosti in pobožnosti ljudstva, temveč moramo v njih gledati spomenike, ki so tesno povezani z našo slovensko zemljo... Nesreča ne poi;iva Ptujska bolnišnica je v zad- njih dneh nudila pomoč slede- čim ponesrečencem: Tušek Ro- zaliji iz Gorišnice 21 (zlom leve rame); Godec Francu iz Sp. Bre- ga 36 (poškodba noge); Večero- vič Mariji iz Osluševec 5 (zlom desne roke); Stampar Ivanu iz Frankovc 27 (poškodbe roke); Bokša Amaliji iz Lahonc 59 (zlom leve roke); Škrjanc Mariji iz Vinskega vrha 39 (zlom leve noge); Zmavc Vladu iz Zagorc 50 (poškodba noge); Kovačič Jo- žetu iz Rogoznice 41 (poškodbe na glavi); Grašič Tereziji iz Mu- retinc (Dom onemoglih) (zlom leve roke); Firbas Lizi iz Goriš- nice (poškodbe roke); Kelc An- toniji iz Zamušan 29 (poškodbe po telesu po napadu); Majcen Antonu iz Zamušan 83 (poškod- be po napadu s sekirami); Ko- ren Lizi iz Ptuja (poškodbe hrbtenice). VABILO Društvo kmetijskih m^snirjcv in kmetijskih tehnikov, podruž- nica Ptuj, ima svojo i 3dno let- no skupščino dne l i. februarja t. 1. ob 16. uri v prost >rlh Vinar- ske zadruge v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega pred- sedstva, zapisnikarja m overc- vateljev; 3. izvolitev verifikacijske ko- misije; 4. izvolitev volilne komisije: 5. poročilo pradsednika,. tajni- ka in blagajnika podružnice o dosedanjem delu; 6. diskusija po poročilu; 7. predlogi in sklepi; 8. predlogi za kandidate za predsednika, tajnika in blagaj- nika podružnice; 9. predlog za izvolitev dele- gata za republiško skupščino; 10. volitve; 11. objava rezultata volitev; 12. razno in zaključek. Udeležba je moralna dolžnost vsakega člana. Predsednik sekcije Ptuj ZAHVALA Vsem, ki ste spremili v tako lepem številu na zadnji poti našo predobro mamico Ido Koiarič, roj. Peric in ji poklonili vence, pevcem in godbi društva »Svoboda«, naj- iskrenejša zahvala. Ob tej priliki se zahvaljuje- mo tudi vsem množičnim orga- nizacijam, kolektivu podjetja »Petovia«, okrajnemu komiteju ZKJ, okrajnemu odboru OF in AFZ za vsestransko naklonje- nost. Zahvala tudi prim. dr. Ku- harju, zdravnikom in zdravni- škemu osebju bolnice Ptuj za njihovo skrb in požrtvovalnost. Posebno zahvalo pa izrekamo tov. Lojzki Stropnik za vso nje- no iskreno pomoč, kakor tudi tov. Frangežu in tovarišici Se- pec za poslovilne besede. Žalujoča mama, mož Ciril, otroka Jelka in Rudi ter ostalo sorodstvo VABILO Kmetijska zadruga Velika Ne- delja vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo dne 8. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj v dvorani Zadružnega doma. — Upravni odbor. ODKHPlItEiO razne pol- in enolitrske ste- klenice ter visoke buteljke, ploščate in anodne bateri- je ter nepoškodovane oglje- ne palice baterij po naj- višjih dnevnih cenah. Odkupno zbirališče: Ptuj, Vošnjakova ulica 10 (nasproti gostilne Korošec) v času od 30. L do 14, IL 19-53 od 9. do 14. ure. - Pohitite! Kuharsko-izobraževalni tacaj v C i rk ovc i h Cirkovci, 28. jan. (GB). Da bi dekleta iz Cirkovc med zimski- mi meseci pridobile koristnega znanja, so se zbrale na pobudo AFZ v kuharsko izobraževal- nem tečaju. Tečaj je organiziran v dveh skupinah, dopoldne od 8. do 13. in popoldne od 13. do 18. ure. Vseh tečajnic je 44. Dekleta prinašajo zdoma različne stva- ri. Ob delu v veseli družbi v Ferkovi hiši nastajajo okusna jedila. Tečajnice so zelo zado- voljne, ker vedo. da se bodo pri pouku voditeljice tečaja Vrb- njak Katice iz Ptuja naučile mnogo koristnega in.lepega za bodoči gospodinjski poklic. Ne samo kuhanje, ampak tudi pouk iz splošnih pi-edmetov. sloven- ščine, računstva in higiene je v njihovem učnem programu. db koncu tečaja prirede de- kleta razstavo jedil in pester kulturni spored z zabavo. 7. IL zadnji dan za nakup tombolske kartfos. Cena 20 dlo »MAČEHA IN PASTORKA« NA PTUJSKEM ODRU V nedeljo, dne 1. februarja t. 1., bo premiera rr^ladinske igre K. Brenkove: »Mačeha in pastorka« v režiji Janeza Vi- čarja. Ptujsko gledališče si je po- stavilo nalogo, da tudi našim malčkom postreže z mladinsko predstavo. Otroci zelo radi po- slušajo pravljice, zato smo pre- pričani, da bo nova igrica »Ma- čeha in pastorka« našim malč- kom zelo dobrodošla. V igri sre- čamo dobro pastorko Jerico, mačeho in njeno hčer Koro. ve.selega fanta Jureta, ki hodi s svojim medvedom po svetu in zelo rad pomaga dobrim lju- dem. Starka se spremeni v sončno ženo. V igrici nastopata tudi psiček in mucka. Med temi se splete dejanje, ki nam ga ,Turc takole ponovi: Gledali ste ,Ierico, mačeho in sestro zlo. ,Jerco v gozd sta napodili, da bi hišico dobili. Jerci sončna žena zala je zdravilni kamen dala. Ko pa je še hčerka zla po zdravilni kamen šla, kazen jo zadela huda, vsi smo tresli se od studa. ,Terca ji je pomagala, spet obraz p>oprejšnji dala. Predstavo spremlia glasba, ki jo je skomponiral Blaž Arnič. R. J.