UDK — UDC 05:624 GRADBENI VESTNIK LJ U B LJ A N A, A P R I L 1971 LETNIK 20, ŠT. 4, STR. 101 — 132 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA: Zaščita skalnate brežine s sidrano armiranobetonsko steno ob železniški progi Ljubljana—Zagreb na postaji Zidani most I f S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave PETER FAJFAR: Articles, studies, proceedings P rispevek k računu torzijsko obrem enjenih jeder v visokogradnji . 101 C ontribution to analysis of torsional-loaded shafts in m ulti-storey buildings VLADIMIR BREZAR: N ekatere značilnosti razvoja fasadnih konstrukcijskih sistemov po­ slovnih stavb v L j u b l j a n i ............................................................................106 Some characteristics of the facade structure system developm ent on the office buildings in L jub ljana Vesti iz inozemstva News from foreign countries SVETKO LAPAJNE: G ra jen je prednapetih mostov s »potiskanjem« 110 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises s tro šk i G radisovega v e s t n i k a ...................................................................... 113 Nove investicije Zdravilišča R a d e n c i ............................................................113 Za varstvo pri d e l u ................................................................................................113 D robne novice iz SGP » P r i m o r j e « ............................................. . . 113 Nova gradbišča SGP » K o n s tr u k to r « .................................................................113 G rad n ja za t r g ..........................................................................................................113 K orzičani p i š e j o .....................................................................................................113 Pism o iz Bad G o d e s b e rg a ..................................................................................... 114 Razvojni program SGP » S ta v b e n ik « ................................................................. 114 Z optim izm om v leto 1 9 7 1 ................................................................................ 114 Vesti iz ZGIT News from ACE Stališča Zveze GIT S lovenije do predloga za dopolnitev zakona o tehn. i n š p e k c i j a h ................................................................................................ 115 Jubilej Jubilee J. B.: U niverzitetn i profesor dr. M ilovan G o lje v šče k ........................................ 115 Nove strokovne knjige New technical books B. F.: Nove strokovne knjige 117 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij 118 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana LEOPOLD VEHOVAR: R ebrasto betonsko jeklo, problem i varivosti in te rm itno varjen je tega jek la O dgovorn i u red n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. inž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B ogo F atur U red n išk i odb or: J a n k o B le iw e is , d ip l. inž ., V la d im ir Čadež, d ip l. inž . M a r ja n G aspari, d ip l. in ž . d r . M iloš M arinček , M ak s M egu šar , d ip l. in ž ., A n to n P o d g o ršek , S a š a Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž . R ev ijo iz d a ja Z v eza grad b en ih in žen irjev in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n pri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a t i s k a r n a » T o n e ta T o m šiča* v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in , z a š tu d e n te 20 d in , za p o d je t ja , z av o d e in u s ta n o v e 300 d in VESTNIH ŠT 4 — LETNIK 20 — 1971 Prispevek k računu torzijsko obremenjenih jeder v visokogradnji UDK 624.042:624.9 p e t e r f a j f a r , d i p l . i n ž . UVOD A rm iranobetonska je d ra so zelo pogost no­ siln i elem ent stolpnic n a po tresn ih področjih. J e ­ d ra so skoraj vedno oslabljena z odprtinam i, k i so n a jv ečk ra t tak o velike, da jih n i mogoče enostavno zanem ariti. Če je tlo ris celo tne zg radbe sim etričen v obeh g lavn ih sm ereh, potem je m ožno jed ro raz­ deliti n a posam ezne stene, k i jih računam o po m etodi elastične kon tinu irane povezave (glej npr. [1], [2], [3]) a li p a z m etodo nadom estn ih okvirov [4]. K olikor tlo ris zgradbe n i sim etričen, je jedro obrem enjeno tud i torzijsko. V najnovejšem času obravnava ta problem več a v to rjev (npr. [5], [8], [7]), v en d ar po m ojem m n en ju do zdaj še ni bila pokazana splošna rešitev , p r im e rn a za najširšo p rak tičn o uporabo. V p riču jočem članku je p rik a ­ zan način računa, ki p red s tav lja kom binacijo Ros- m anove m etode računa po p rin c ip u poliedričnih lup in (Faltw erke) [8] in m etode nadom estnih okvirjev . M etoda je povsem splošna in omogoča račun p o ljubn ih jeder, k i im ajo lahko sprem enljiv p rerez po višin i zgradbe. Za celo ten račun, k i se­ sto ji iz dveh delov, je p o treb en e lek tronski raču­ nalnik , k i im a n a razpolago STRESS program [9] a li d rug u strezen p rog ram za raču n okvirjev. N aj­ p re j se določi torzij ska togostna m atrik a jedra, nato p a se za dano zunanjo obtežbo izračunajo no­ tra n je sta tičn e količine v posam eznih stenah in prečkah. K ad ar jed ro n i ed in i nosiln i elem ent za horizontalno obtežbo, je po treb n o celotno zuna­ n jo obtežbo razdeliti n a vse n osilne elem ente. V ta nam en lahko uporabim o m etodo, opisano v [10], P odatek za raču n razdelitve obtežbe je med d ru ­ gim tu d i togostna m a trik a jed ra . K o poznam o kom ponente obtežbe, k i odpadejo n a jedro, je po­ stopek določevanja n o tra n jih sil identičen ko t p ri jed ru , k i je edini nosiln i elem ent. V d rugem delu č lanka je p rik azan p rim er apli­ kacije op isane m etode. Z asnova p ro jek tiran ih sto lp­ nic »B avarsk i dvor« v L ju b lja n i p redv ideva dve visoki a rm iranobetonsk i jed ri, k i m ora ta zarad i ne­ sim etričnega tlo risa p rev ze ti p rece jšn jo torzijsko obtežbo. Obe jed ri sta o slab ljen i s po trem i v rstam i odprtin . O dprtine so tako velike, da j ih n ikakor ni mogoče zanem ariti, še večje n ap ak e pa b i dobili, če b i upoštevali d rugo m ejno p redpostavko in zane­ m arili elastično povezavo posam eznih sten, ki jo p red stav lja jo prečke. O b jek ta sta bila zato raču n a ­ n a po točne j ši m etodi, k i upošteva elastično pove­ zavo. V članku so p rik azan e računske shem e kon­ stru k c ije in važnejši rezu lta ti. M ETODA RAČUNA Splošne predpostavke M etoda tem elji n a običajn i predpostavki, da so etažne plošče v svo ji rav n in i neskončno toge in da to re j ne dopuščajo tlo risn ih deform acij p rereza, p ravokotno na svojo ravn ino p a so neskončno gib­ ke, tak o da ne m orejo p revze ti upogibnih m om en­ tov. N adaljn ja p redp o stav k a predvideva, da se na stičnih m estih posam eznih sten, to je v vogalih je ­ dra , p renašajo sam o p rečn e sile. Če uspem o to rz ij- sk i m om ent Mt v vsak i e taži razstav iti na dve dvo­ jic i sil P i in P;j te r P 4 in Pa (slika 1) tako, da bodo izpolnjeni ravno težn i in kom patib ilite tn i pogoji po celotni višini jed ra , potem lahko jed ro v p o lju b ­ nem vogalu prerežem o in ga razvijem o v ravnino . P r i tem idealiziram o konstrukcijo po p rinc ipu n a ­ dom estnih okvirjev. V vogalih, k je r je povezava toga (1 in 2 na slik i 1 ), povežemo stene tako , da Sl. 2. P o m ik i s te n p r i m a jh n e m z a s u k u uvedemo fiktivne prečke velike togosti. Primer računske sheme jedra po slikah 3 in 4 je prikazan v sliki 7. Pri tem je upoštevano, da je konstrukcija simetrična glede na x-os. Za praktičen račun obre­ menimo posamezne stene namesto z obtežbo P, ra­ je z ustreznimi pomiki, kot je to razvidno iz na­ daljnjih izvajanj. Na ta način razstavimo torzijiski moment samo implicitno. D oločitev centra rotacije Za določitev pravilnih vrednosti obtežbe P; moramo poznati položaj centra rotacije. Ker sploš­ ne metode določanja centra rotacije ne sodijo v obseg pričujočega članka, se omejimo samo na slu­ čaj pravokotnega jedra z enoosno simetrijo (slika 1). Ob predpostavki, da se položaj centra rotacije po višini jedra ne spreminja, morajo za vsak pre­ rez veljati ravnotežne in kompatibilitetne enačbe Pje® — P4e4 Piei = P.sesj . . . 1 I P iei = Mt . . . 2 i= l u i : U'2 : U3: U4 = e i : e2 : es : e4 . . . 3 u; predstavlja pom ik stene i zaradi zasuka

večje zasuke. V slik i 8 so p rikazane še p rečne sile v prečkah. P rečke v sten i 1 so obrem enjene sam o p r i delovanju obtežbe v p rečn i smeri. V v išjih e tažah je m erodaj­ na po tresna obtežba (višje dopustne napetosti), v n ižjih pa ob težba z vetrom . M aksim alne prečne sile v p rečkah m ed stenam a 2 in 3 povzroči po tres­ na obtežba v vzdolžni sm eri. Za p rim erjav o si oglejm o še rezu lta te zelo p r i­ bližne m etode računa. Če zanem arim o odprtine, lahko izračunam o strižne sile v je d ru po B red tovi form uli 2F k je r p red s tav lja F ploščino tlo risa jed ra . Za prerez na m estu v p e tja znaša to rz ijsk i m om ent p r i po­ tresn i obtežbi 1049 M pm in tako izračunam o T - 4.58 Mpm. Če sedaj predpostav im o, da m ora p re ­ vzeti p rečk a celotno strižno silo po višini etaže, do­ bimo Q = h . T = 3.4 X 4.58 = 15.6 Mp P rim e rja v a s p rečnim i silam i v slik i 8 kaže, da je m aksim alna p rečna s ila Qt zarad i to rzije ravno enaka, p rečna sila Q23 p a je precej m anjša od Q. Z m anjšan je prečnih sil je doseženo na račun upogibnih m om entov in osnih sil v stenah, k i se po jav ijo zaradi vp liva ov irane torzije (W olbkraft- torsion). ZA K LJU ČEK Za analizo ekscentrično obrem enjenih a rm ira ­ nobetonskih jed e r v v isokogradnji zaenkra t v lite ­ ra tu r i še ni b ila pokazana za vsakodnevno prakso p rim ern a splošna m etoda. T udi način računa, p r i­ kazan v tem članku, gotovo ne p redstav lja dokonč­ ne rešitve problem a. P rik azan a je le ena izm ed m ožnosti, kako je možno ob upoštevanju n ek a te rih poenostavitev rešev a ti kom plicirane konstrukcije z uporabo stan d ard n ih računaln išk ih program ov. S p rim ern o idealizacijo konstrukcije je uspelo av to r­ ju p rip rav iti računsko shem o, k i je sp re jem ljiva za verzijo STRESS prog ram a na računaln iku IBM 1130. U porabljena računska shem a dokaj dobro ustreza dejanski k o n stru k c iji 'in tako tu d i iz raču­ n an i rezu lta ti dO'Volj točno ustrezajo silam v kon­ strukciji. P rip rav a podatkov je enostavna, vse ob­ sežno računsko delo prevzam e računalnik , ročno je po trebno op rav iti smo n ekaj vm esnih računsk ih operacij. Za raču n se lahko uporabi vsak raču n a l­ nik, k i im a v p rog ram sk i b ib lio tek i STRESS pro­ g ram in program za reševan je sistem ov lin earn ih enačb. V Sloveniji je nekaj računalnikov, k i izpol­ n ju je jo naveden pogoj, to re j so dane vse možnosti, da se p ri s ta tičn ih raču n ih zah tevnejših objek tov v v isokogradnji p rične jo na splošno u p o rab lja ti m etode, ki omogočajo va rn e jše in ekonom ičnejše d im enzioniranje konstrukcij. LITERATURA [1] Rosman R.: S ta tik und Dynamik der Scheiben­ systeme des Hochbaues, Springer Verlag 1968. [2] Coull A., P uri R.: Analysis of pierced shear walls, Journal of the S truc tu ral Division, ASCE, Vol 94, 1968/1. [3] Coull A., Irw in A. W.: Analysis of load d istri­ bu tion in m ulti-storey shear w all structures., T he S truc tu ral Engineer, Vel. 48, 1970/8. [4] Duhovnik J., F a jfa r P.: Račun konstrukcij z elektronskim i računalniki, G radbeni vestnik 1969/10, 11, 12 . [5] Rosman R.: Theorie der versteiften dünnw an­ digen Stäbe, Die Bautechnik 1970/10. [6] Rosman R.: N um erisches V erfahren zur exak­ ten Untersuchung m ehrparam etriger Scheibensystem e des Hochbaues, Die B autechnik 1969/4. [7] Glück J.: L atera l-load analysis of asym m etric m ultistory structures, Jo u rn a l of S tructural Division, ASCE, Vol. 96, 1970/2. [8] Rosman R.: F altw erke m it gegliederten Schei­ ben, 2. Teil; Der B auingenieur 44, 1969/11. [9] S truc tu ral Engineering System Solver (STRESS) for the IBM 1130, IBM A pplication Program . [10] W inokur A., G lück J.: L iteral loads in asym ­ m etric m ultistory structures, Journal of the S tru c tu ra l Division, ASCE, Vol. 94, 1968/3. U D K 624.042:624.9 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 4, ST R . 101—106 Peter F ajfar: PRISPEVEK K RAČUNU TORZIJSKO OBREMENJENIH JEDER V VISOKOGRADNJI P rikazana je splošna m etoda za račun, torzijsko ob­ rem enjenih arm iranobetonskih jeder v visokogradnji. M etoda predstav lja kom binacijo Rosmanove metode računa po principu poliedničnih lupin in m etode nado­ m estnih okvirjev za račun sten z odprtinam i. Za račun je prim eren vsak računaln ik , ki razpolaga s STRESS program om ali drugim ustreznim program om za račun linijskih konstrukcij. K ot prim er aplikacije opisane m e­ tode je prikazan račun 23-etažnega objekta »Bavarski dvor« v L jubljani. UDC 624.042:624.9 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R. 4, P P . 101—106 P eter F ajfar: CONTRIBUTION TO ANALYSIS OF TORSIONAL- LOADED SHAFTS IN MULTI-STOREY BUILDINGS G eneral m ethod of reinforced concrete torsional- loaded shafts analysis is presented. I t is a com bination of Rosm an's m ethod of folded pla te analysis and »sup­ plem enting fram es« m ethod of pierced shear w all a n a ­ lysis. Any com puter w ith STRESS or an o ther Pro­ gram m for lin ear structures is suitable. As an applica­ tion of described m ethod the la tera l-load analysis of 23-storey bu ild ing »Bavarski dvor« in L jubljana, sub­ jected to bending and torsion, is shown. Nekatere značilnosti razvoja fasadnih konstrukcijskih sistemov poslovnih stavb v Ljubljani UDK 69.022.3:729.3 V l a d i m i r b r e z a r , d i p l . i n ž . a r u . Če bi upoštevali dosežke iz pionirske dobe m o­ derne a rh itek tu re , ko se po jav lja jo prvič p roblem i okrog novih m ateria lo v (jeklo, beton), ko se p o ja ­ vijo nova g led an ja n a optično razlikovan je m ed no­ silnim in nošenim , ko nosilni zid zam enjajo stebri in tra n sp a re n tn a polnila, ko nam esto tek tonsko zložene fasade dobim o nosilno fasadno m režo — potem bi m orda lah k o govorili o trad ic ionalnem za- m udništvu. Že bežen preg led najnovejših trendov v svetu pa nam pove, da so vsi p rvo tn i p rob lem i in iskan ja še vedno tu , da se vračajo, nikoli do konca rešena te r odvisna od vedno novih m om entov, ki niso vedno samo sta tističnega ali tehnološkega zna­ čaja. Samo en p rim er: zgradba Hancock B uild inga v Chicagu p red stav lja s svojo palično nosilno lup i­ no fasade dokaj konvencionalno konstrukcijo , k i pa bi b ila n erešljiva b rez najsodobnejših raču n a ln i­ kov. Po d ru g i s tra n i p a m oram o ugotoviti, d a je bil v zadnjih d v a jse tih le tih p ri nas s to rjen ta k -napre­ dek, da lahko govorim o samo še o m ajhn i k van tite ti, m edtem ko je k v a lite ta idej in tehnologije n a rav ­ ni, k i se nam je n i tre b a sram ovati. To d e jstvo lah ­ ko prip isujem o tak o splošnem u razvoju naše a r­ h itek tu re ko t večji odp rto sti naših tehnološk ih si­ stem ov te r in tenz ivn i akum ulaciji inform acij. T rad icija in dediščina, na k a te rih smo m ogli po vojni n ada ljeva ti, s ta b ili skrom ni. Železobeton- ske zg radbe v L ju b lja n i so bile še večinom a zasno­ vane n a k lasičn ih tek tonsk ih prav ilih . O n jih samo vemo, da so skeletne, vidim o pa m asivne, om etane ali obložene zidove, k i so spričo velik ih izložbenih odprtin v p ritlič ju v id e ti še težji (nebotičnik, Sla- vija). Razen izjem (npr. s ta ra »Nama«) je v teh p r i­ m erih iskelert sam o sredstvo za dosego večje g rad ­ bene solidnosti objektov. Zmogli so večje višine in razpone te r potresno varnost. T udi v teo riji in p ro jek ti v i je b ilo treb a čakati n a sveže im pulze, na nove m oderne m etode v sta­ tik i, n a nove načine tem eljen ja , zave trovan ja in po­ dobno. P ra v tako je bilo tre b a čak a ti n a nove teh ­ nološke m ožnosti, zlasti za v p rašan je visokih m ark betona. Šele potem , ko so b ili rešen i problem i »know-how« in tehnologije, lahko sledim o h itre ­ m u in in tenzivnem u razvoju novih konstrukcij­ sk ih sistem ov. P r i tem gre v načelu za t r i tem eljne tendence: a) razvoj nosilne (m režaste, lam elaste) fasadne stru k tu re , k i ostaja v m ejah k lasične gradbene teh ­ nologije; b) težn je po čim lažji ob ešen i fasadi, k i je p ro­ d u k t in d u strijsk e serijske pro izvodn je in im a za posledico velike sprem em be v organizaciji te r s tru k tu r i dela n a stavbi; c) isk an je nekonvencionalnih rešitev , ki odkla­ n ja jo k lasičn i skelet in »konfekcijske« fasade. P rv i skeleti p ri nas so zapo ln jen i z opečnim zi­ dom, v ka te reg a so vzidana okna (sl. 1). Okenske o d p rtin e ise kasneje širijo in v išajo, pa rap e t nado­ m esti ograjo francoskega okna (npr.: V zajem na za­ varovalnica). Tako zid polagom a izg in ja in do prve lam elne fasade ali ra s tra n i več daleč. P o jav lam elne nosilne fasade (sl. 3) bi lahko im eli za zelo sodobnega, saj p rib ližno v istem času v svetu nasta ja jo lu p inaste nosilne stene nebotič­ nikov. V endar so nag ib i za nastanek na obeh s tra ­ neh različn i — tam težn ja po velikih v išinah in v e lik ih čistih razponih, p r i nas p a dem ateria lizacija z idane stene, enostavno fik siran je oken in p arap e- tev te r p redeln ih sten, p a verje tno tu d i form alno prib liževan je industrijsko izdelanim fasadam v k lasičn i zidarski izvedbi. M edtem ko so p rv e ta k e fasade že zapolnjene z zidanim i p a rap e ti (Dom sindikatov, L ju b ljan a tran sp o rt, PTT), so pozneje p a ra p e ti težki m ontažni sendviči (Koteks-Tobus, K onzorcij, IM P); končno pa lah k a polnila, kom ­ p le tn a okna s parepetom (Tkanina) pom enijo popol­ nom a suho m ontažo. Poseben p rim er je stavba L judske pravice, k je r je lam elna k onstrukc ija v celoti oblečena v lahko lup ino in daje videz obeše­ ne fasade. S tem je rešen sicer sta ln i p roblem la- m elaste fasade — top lo tn i m ost, k a jti običajno so okna in p a rap e ti v stav ljen i m ed lam ele, k i so zno tra j izolirane z različnim i oblogami, navadno z lesom. S kelet s klasično fasado na konzoli — p re d ­ hodn ik tega sistem a je s ta ri del »Name« — se po­ ja v lja v 50-letih (sl. 2). N avadno g re za zadan p arap e t, na kate rega je postav ljen pas oken, ki sega do gorn je plošče (npr. palača IM PEKS). Če je dob ra s tra n tak e zasnove um ik stebrov od roba stavbe v p ritlič ju (pokrit pločnik in vhodi), pa im a v tip ičn i e taži več pom anjkljivosti. P redvsem steb ri m otijo svobodno uporabo tlo risne površine; zahtevno pa je tu d i s id ran je okenskega pasu in p rik ljučk i p red e ln ih s ten na fasado. Različni debe­ lin i p a rap e ta in oken nam reč n arek u je ta specialno de ta jliran je in p r ire ja n je n a m estu , k a r je v p ri­ m eru suhom ontažnih lah k ih sten zarad i obrtn iškega značaja teg a dela deplasirano. P rav zarad i uvedbe lahk ih p rem ak ljiv ih sten, torej zarad i želje po fleksib ilnem tlorisu, p rid e do razvoja lam elaste fasade. Zdaj govorimo o lam e­ lah, k i nosijo sam e sebe in fasado, ne p a plošče (sl. 4). N avadno so to že p re fab ric iran i stebričk i, ki so postav ljen i v n ek i m odularn i mreži. T a m reža p red stav lja funkcionaln i m odul zgradbe, obenem pa določa fasadn i ra s te r in osi, v k a te rih je možno postaviti p redelne stene . Form alno se ta sistem ne loči od nosilnih lam elastih fasad, mogoče pa ga je obdelati nekoliko bolj filig ransko in e legantno (Za­ družna zveza). T an jšan je betonske lam ele p a je vendar n ek je om ejeno. Tako lahko govorim o le o vm esni razvojn i s to p n ji k obešeni fasadi, k a te re lastnost je p redvsem m an jša teža in je, vsaj obi­ čajno, kovinska. N osilna k o n stru k c ija ostane p ri obešeni fasadi (sl. 5) načelom a zno tra j ovoja in ohran i samo fu n k ­ cijo prenosa sil, m ed tem ko fasada prevzam e samo funkcijo kože (izolacije itd.). V išja cena obešene fasade se konpenzira drugod: m an jša la s tn a teža pom eni m anj a rm a tu re v k o n stru k c iji; h itra m on­ taža pom eni p rih ran ek n a času; večinom a je tud i m on tirana brez pom ožnega odra. N a stavbo p ride taka fasada že f in a liz iran a ; zah teva p a več dela v p rip rav i in p ro jek ti vi te r visoko kvalific irane de­ lavce na stavbi. Od klasične g radbene tehnologije p r i tem o stan e le malo. G re za nove m ateria le (kovine, steklo, plastične mase), problem e p r itrd it­ ve, to leranc, delovanja in vzdrževanja. Večinoma so te fasade a lum in ijaste (M etalka), lahko pa seve­ da tu d i be tonske ali kam nite. V endar je p r i teh zarad i večje teže vp rašljiv sm isel obešanja in pri izbiri m a te ria la navadno p rev lad u je jo nagibi, k i so izven naših razm išljan j. Nove nekonvencionalne rešitve, k i smo jim p riča v zadn jem času, so rezu lta t isk an ja izhoda iz togega sistem a lam el ali iz n ev arn o sti m onotoni­ je obešenih fasad. N avadno je v teh p rim erih eden izm ed nastopajočih problem ov rešen izrazito in p rev lad u je v celotni konstrukcijsk i zasnovi zgrad­ be. Tako na p rim er zasledimo m odifikacijo nosilne lam elne fasade, k a tere teža se p ren aša n a um ak­ n jen e steb re p ritlič ja p rek poševnih vu tastih ste- n astih p rek lad (sl. 6) (banka v K ran ju ). V d rugih p rim erih zasnovana stav b a izgubi obliko skeleta s steb ri te r se sprem eni v stenasto (sl. 7) (Astra), re ­ b rasto (sl. 8) (K onstrukta) a li d revesasto (sl. 9) (Trg revolucije). P o š e v n a v u ta s t a p re k la d a p r e n a š a te ž e la m e ln e p re k la d e n a s te b r e S te n a s ta z a s n o v a 7 U D K 69.022.3:729.3 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 4, ST R . 106—110 V ladim ir B rezar: NEKATERE ZNAČILNOSTI RAZVOJA FASADNIH KONSTRUKCIJSKIH SISTEMOV POSLOVNIH STAVB V LJUBLJANI Sestavek opozarja n a tr i osnovne sisteme fasadnih struktur, ki so se razv ile v zadnjih tridesetih letih . To so nosilne m režaste fasade, obešene fasade in nove ne­ konvencionalne rešitve. P ri tem išče nagibe in vzroke za nastanek enih ali d rug ih v sami funkciji fasade kot plašču in sredstvu za prenos sil, pa tudi v n jen i odvis­ nosti od vsebine in ured itve notranjega prostora ter oblikovnih pobud. vesli i i inozemstva GRAJENJE PREDNAPETIH MOSTOV S »POTISKANJEM« Prof. inž. Svetko Lapajne Francoska re v ija A nnales de IT nstitu t tech­ n ique du b ä tim en t e t des trav au x publiques nava ja v svoji m ajsk i š tev ilk i le tn ik a 1970 s precej d e ta jl­ n im opisom k a r š tir i p rim ere g ra jen ja p red n ap e tih m ostov po načinu »potiskanja«. V tem poročilu navajam o le k ra tk o obvestilo (inform acijo) o tem, za be tonerje novem , nač in u g ra jen ja : Znano je, da so nekako po 1. 1940 je k la r ji po ­ snem ali tip e m ostn ih konstrukcij, že dalje časa upo­ rab ljan ih p r i železobetonskih m ostovih, da so zmogli tekm o z n jim i. U poraba m režnih k o n stru k ­ cij (orto tropnih plošč), torzij sko odpornih vo tlih g lavnih nosilcev im a svoj izvor v betonu, je k la rji so nas posnem ali. Z uvedbo p rednapetega betona so nastopili novi m om enti: b istveno lažje betonske konstrukcije is sposobnostjo p revzem anja velik ih natezn ih n o tra n jih sil s p rednapetim i kabli. K em i­ ja nam danes n u d i z neoprenom idealna teča jn a in tečajno pom ična ležišča, s teflonom pa d rsn a le­ žišča izredno m alega tren ja . To so pogoji, k i omo­ gočajo g ra jen je p red n ap e tih m ostnih konstrukc ij na obrežju — v id ea ln ih g radbenotehnišk ih pogo­ jih , te r n jih m ontažo p re k razponov s po tiskan jem v sm eri osi kom unikacije —• vse po zgledu m on ta­ že jek len ih m ostov. D anes torej be to n erji posne­ m ajo jek la rje . N avedena rešitev seveda n i b rezpo­ gojna: zah teva se m ostna konstrukcija konstan tn e kriv ine a li p rem e n a celo dolžino, te r istočasno konstan tnega nak lona . Ta pogoj nava ja rev ija , p ri čem er so seveda še vedno možne m anjše p rilag o ­ d itve n a obeh zak lju čk ih mostu. G ra jen je na o b re ž ju je klasično: ponavad i po posam eznih odsekih, da se isti opaž u p o rab i več- UDC 69.022.3:729.3 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 4, P P . 106—110 V ladim ir B rezar: SOME CHARACTERISTICS OF THE FACADE STRUCTURE SYSTEM DEVELOPMENT OF THE OFFICE BUILDINGS IN LJUBLJANA The artic le is calling the atten tion to the th ree basic system s of the facade structures, w hich have been developed during last th irty years. There are the load bearing (gird) structures, the cu rta in walls, and some new nonconventional exam ples. The motivs for the developm ent of these are to be looked fo r in the very function of the fasade as a lem brane and a load transfe r system, and in its relation to the contents and organization of the inner space and the design in ­ tentions as well. kratno . R azum e se, da je g radben i p ro sto r p red ­ hodno tem eljito p rip rav ljen , te r ponavad i celo zbe- to n iran a d e lovna ploščad. Sam o po tiskan je m ostu p rek razpona vsebuje faze, v k a te r ih je m ostna konstru k c ija izpostav lje­ n a čisto drugačn im n o tran jim silam , kot v končni fazi. R azpored n o tran jih sil se sp rem in ja od pozi­ cije do pozicije. Za m ostne v iad u k te p rek mnogo razponov znaša betonerska e tapa ponavadi k a r en cel razpon, sam a prednapetost p a je v fazi po ti­ sk an ja enostavno točno cen trirana na težišče p re re ­ za. Z o d stran itv ijo posam eznih kablov te r dodat­ kom novih kablov na k ritičn ih m estih se po končanem p o tiskan ju p rednapetost prilagodi konč­ nem u razporedu n o tran jih sil. K ljub tem u se pojavi ob p o tiskan ju pred do­ sego p riho d n jeg a steb ra g radbena faza, v k a te ri bi b ila m ostna konstrukcija preveč p ren ap e ta in je ne bi zdržala, tu d i če bi b ila še tak o p rednapeta . Za te p rim ere, k i p ride jo v poštev p r i daljših v iaduk­ tih , p redv ideva jo Francozi dodatno podporo blizu k ra ja m ostu s pom očjo začasne vešalne konstrukci­ je v jek lu . T a vešalna konstrukcija m ora im eti n a ­ p rav o za regu lac ijo sile. Čim je okv irn i s teber vešala v sred in i razpona, je tre b a vse sile odstra­ n iti, k e r b i n jih delovanje škodovalo. Čim pa pride s teb e r v bližino ležišča, končna podpora pa n a n a j­ večjo razda ljo konzole, je po treben največji učinek vešala. V ta nam en so Francozi p redv ideli pod le ­ žiščem okv irnega steb ra h id rav lično nosilno pum ­ po, s k a te ro lahko poljubno reg u lira jo akcije ve­ šalne k o n stru k c ije n a potiskano m ostno k o n stru k ­ cijo. Poleg regu lac ije prednapetosti, poleg vešalne k onstrukc ije z regu liran im i akcijam i, je za uspešno po tiskan je po treben še t re t j i e lem ent: »kljun«. Ob dosežku p rihodn jega steb ra n i nam reč n ik d ar m o­ goče absolutno p recizirati višino. Na čelo m ostne konstukcije m ontiran i k lju n omogoča s svojo po- ševnino počasno zd rkn jen je m ostu n a prihodnji steber. Z daljšim k ljunom se da tu d i zm anjšati p revelik p rev is potiskanega polja, v en d ar so se Francozi v konkre tn ih p rim erih om ejili na soraz­ m erno k ra tk e k ljune. V »Annalih« so opisani n asled n ji objekti: A kveduk t »Abeou«, p rem era 0 5,0 m znotraj, z razponi: 2 X 33,0 m v sredi, 2 X 30,0 m ob s tra ­ neh te r dvem a konzolam a po 8,50 m. G ra jen je bil v odsekih po 11,0 m n a obrežju in sp ro ti potiskan preko razponov. Z arad i velikega vztrajnostnega m om enta in m alih razponov, te r znatnega kljuna. po treben n ikak k ljun , saj se je konstrukcija p re - plazila le preko edinega obrežnega s teb ra z vsake stran i. V iadukt čez dolino B oivre je daljši: obsega pet razponov po 43,0 m te r oba končna po 35,70 m. P re rez 13,3 m širokega vozišča nosi škatlasti nosilec z naklonjen im i brvicam i. G rajen je z enega k ra ja te r v celi dolžini 281 m po tisn jen preko doline. E tape beto n iran ja so v sak ik ra t obsegale po celo, 43 m dolgo polje. Tem u prim erno so b ile predv ide­ ne tu d i oblike kablov — za pozitivne m om entne površine ločeno in za negativne ločeno. Za fazo p o ­ tisk an ja so bili p redv iden i tu d i sim etrično položeni kabli, tako da je bilo v fazi po tiskan ja p red n ap e tje S lik a 1 posebna veša lna k onstrukc ija n i b ila potrebna. Teflonska ležišča so izkazala vsega 2 % tren ja , več­ ja sila za v leko n i bila po trebna. Pač pa je bilo treb a s s transk im i vodilnim i n ap rav am i s pomočjo h id rav like točno p rid ržev a ti položaj m ostu sproti. D alje sta opisana dva k ra jša m estna mosta, obadva p reko tre h razponov, dveh s transk ih k ra t­ k ih in enega srednjega večjega: M ost: C ham pigny su r Y onne: 35,0 + 70,0 + 35,0 m in M ost: B resilley su r 1’Ognon: 22,50 + 46,0 + 22,50 m. O badva sta b ila k o n stru iran a na obrežjih , pol n a eni, pol n a drugi stran i, te r po p red n ap e tju po­ tisn jen a p rek o reke. N aknadno sta b ila v sredini spojena tu d i fizično — s p red n ap e tim i kabli, v enotno, k o n tin u irao konstrukcijo . K er je največji negativn i m om ent nad vm esno podporo v končni fazi večji od m om enta začasne faze m ostne kon­ strukcije , posebna vešalna k o n stru k c ija n i bila po trebna. P r i drugem , k ra jšem m ostu se je po ja­ v ila posebnost: zarad i težav n a obrežju so p rip ra ­ v ili m ostno konstrukcijo izven osi m ostu, te r so jo v tlo risu poševno potiskali do določenega m esta, na to zav rte li v pravo os m ostu, te r dokončali po ti­ skanje p reko reke. P r i obeh m ostovih tu d i n i bil RETOUR DES APPUIS "a LVEOFLON DESCENTE S lik a 2 cen trirano n a težišče prereza. Po končanem potis­ kan ju so b ili eni k ab li odstranjeni, d rugi pa doda­ ni. Poročilo navaja , da im a m ost tr i d ruž ine k a b ­ lov: P rv a je takoj d efin itivna in se takoj in jic ira . D ruga je začasna in se po nam estitv i odstrani. T re tja d ruž ina se doda po nam estitv i m ostu in te ­ daj injicira. P r i p o tisk an ju so upo rab lja li poseben jek len i k lun in veliko vešalno konstrukcijo z osred­ n jim okvirnim 'Stebrom. Tudi steb ri — Francozi im ajo n a jra jš i p rečn o stoječe I prereze, — so bili p rednapeti z dvem a družinam a kablov: p rva , defi­ n itivna je čisto cen trično obrem enjevala stebre, druga pa je b ila dodana le začasno na s tran i, od k atere se je m ost po tiskal. S tem so se zavarovali tud i p ro ti m oreb itn im večjim silam tren ja , a li pa če bi se kaj zataknilo . Iz vseh opisov je v ideti, da p ri g ra jen ju n i bilo posebnih težav. R azum e se, da je bilo tre b a sile UDC G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) ST . 4, ST R . 110—112 S. Lapajne GRADNJA MOSTOV S »POTISKANJEM« Članek poroča o nekaterih izvedbah p rednapetih betonskih mostov s »potiskanjem «, ki so p rikazane v rev iji: A nnales de lT nstitu t Technique du B atim en t et des T ravaux Publics. Mostovi se potiskajo v sm eri osi kom unikacije po zgledu m ontaže jeklenih mostov. Ta način g radn je zah teva konstantni naklon in konstan t­ no krivino, a so še vedno možne m anjše prilagoditve na obeh zaključkih mostu. Različni položaji m ed g ra­ jenjem zahtevajo različne načine prednapenjan ja. S lik a 3 v vešaln i konstru k c iji s po tiskan jem sp ro ti izpre- m in jati, zan je je bil za vsako fazo p redv iden nek i m inim um in nek i m aksim um , m ed ka te rim a je ta s ila m orala ostati. V opise tem eljev , k i so več ali m anj k lasičnega značaja, v zagatnicah, ali n a b lo­ k ih ali n a betonskih kolih, se nism o spuščali. A vtor č lanka pripom inja , da se je k prv im a dvem a v rs tam a g ra jen ja preko razponov brez poseb­ nega odra: k m ontaži z žerjavi, k g ra jen ju prosto v previs, p rid ru ž il še ta tre tj i način : potiskanje gotove konstru k c ije p rek razpona. Vsi tr ije način i pa im ajo svoj zgled v g ra jen ju jek len ih k o n stru k ­ cij. Razum e se, da še vedno ostanejo v veliki go­ spodarnosti vse v rs te prem ičnih odrov, ki se potis­ kajo p rek razponov, beton pa se vnaša že nad raz ­ pon. Te se dajo p rilagoditi tu d i za razne tlo risne in n ive le tne kaprice trase, za k a r je navedeni poti- skovalni nač in neuporaben. U D K G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) N R . 4, P P . 110—112 S. L apajne BRIDGE-CONSTRUCTION BY PUSHING In th is artic le some exem ples of pushed p restres­ sed concrete bridges are reported, taken by the revue: A nnales de lT nstitu t Technique du B atim ent et des T ravaux Publics. The bridges, poured on the bank, w ere pushed over the spans like the iron bridges. This m anner request a constant inclination and a con­ stan t courva tu re of the bridge, only very small d iffe­ rences n ea r the abutm ents could be tolerated. The differents positions under construction request dif- feren ts m anners of prestressing. iz naših kolektivov STROŠKI GRADISOVEGA VESTNIKA M esečna nak lada Gradisovega vestnika, ki že š tiri­ najsto leto uspešno inform ira, vzgaja in izpopolnjuje vse člane tega največjega gradbenega kolektiva Slove­ nije, stane 14.600 dinarjev, torej le tno 175.000 dinarjev. NOVE INVESTICIJE ZDRAVILIŠČA RADENCI Kot povzemamo iz aprilske številke »Gradisovega vestnika«, je »Gradis« začel grad iti v tem zdravilišču že leta 1958. Zgradil je v rsto novih objektov, med n ji­ mi — prvo sodobno klet v S loveniji (Boračevo), nato olim pijski bazen, lep rekreacijski cen ter z vsemi objekti, dalje stanovanjski blok, hotel »B« kategorije, »Zdravi­ liški dom«, itd. V le tu 1970 pa se je zdravilišče odločilo zopet za večjo investicijo. Ko bodo vsi po urbanističnem načrtu dograjeni ob jek ti gotovi, bo stala ca. 8 S m ilijard. Kaj vse bo pa novega do 1972. le ta v Radencih? 1. Hotel »Radiu«, A kategorije s 154 sobami v 6 nadstopjih, z družabnim i prostori. V p ritlič ju bo velika recepcija s pripadajočim i prostori, trgovina s spominki in časopisi, čakalnica, snack bar, ku h in ja in restavra­ cija z odprto teraso. Hotel bo im el 6 dvigal, od tega dve osebni. V kleti pa so nam eščene garderobe in san ita rije za strežno osebje, večja pralnica, hladiln ica in skladišče. Tam je določena še stro jn ica za ogrevanje in klim a naprave tako, da bo ta hotel najsodobnejše oprem ljen stal ca. 3,5 m ilijarde S din. 2. Drugi objekt je »Terapija«, ta im a v pritličju velik bazen, v drugih treh etažah pa bodo kabine za vsakovrstno kopanje, m anjši bazeni za masaže in ko­ pan je bolnikov, savne in razne ordinacije , k jer bo p a­ cientom n a voljo vse, k ar zd rav ljen je pp sodobnih principih pač zahteva. Da bi oba objekta skladno funkcionirala, bosta po­ vezana m ed seboj z 21 m širokim in 133 m dolgim vez­ nim hodnikom. Ta bo povezoval nov hotel prek sta ­ rega Zdraviliškega doma« in novo terap ijo tako, da bodo gostje po toplem in pokritem hodniku lahko ho­ dili na kopan je v terap ijo oz. n a zdrav ljen je v »stari hotel« (k jer so ordinacije). K om pleten zvezni tra k t — hodnik bo predvidom a velja l 600 S milijonov. Za nem oteno funkcioranje objektov bo treba na­ praviti vzporedne objekte, ki pa tudi niso m ajhni: a) kanalizacija III. celotnega zdraviliškega predela (150 milij.), b) črpa lna postaja in čistilna naprava (120 milij.), c) tris to postelj (le garderobni del — 40 milij.), č) u red itev okolive s park irišč i in dovozno cesto (300 milij.), d) kanaliza za elektriko, cen tralno kurjavo, d rena­ ža okoli obektov, postaja itd. Hotel bo odprt že poleti, drugi objekti pa naj bi bili gotovi do konca leta. P reizkušeni gradisovci se od ju tra do večera trudijo, da bo delo kvalitetno izvršeno. ZA VARSTVO PRI DELU 2,221.000 DINARJEV je letos nam enil odbor za varstvo pri delu GIP GRADIS. Uspehi službe varstv a p ri delu so očitni, saj se je npr. v letu 1958 poškodoval vsak peti delavec, v letu 1970 pa le še vsak ena jsti delavec. DROBNE NOVICE IZ SGP »PRIMORJE« Enota Anhovo je p red dobrim mesecem pričela z gradnjo zagatne stene p ri jezu v Ajbi. Tam bodo So­ ške elek trarne vgradile v jez dodatni pretočni agregat in tako izkoristile višek vode iz um etnega jezera. Enota Postojna je k ljub zimi letos neprekinjeno delala. Opravili so om ete na hotelu Jam a in domu upokojencev. To so jim omogočili Tajfuni, s katerim i so ogrevali prostore in pa stroj za ogrevanje peska K er- her. NOVA GRADBIŠČA SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR N a področju M aribora smo pričeli z izgradnjo sto lp­ nice ST-11 in dveh tra fo postaj v soseski S-21, z 'iz­ gradnjo poslovne zgradbe za SDK M aribor ob K opali­ ški ulici te r sam opostrežne trgovine Verne v Razvanju, s povečavo hale C m ariborske livarne (severni del), s predelavo prostorov za sirarno p ri m ariborski m lekar­ ni, z izgradnjo trafo postaje p ri bloku ob vhodu v bol­ nišnico in raznim i m anjšim i deli p ri vzdrževanju objek­ tov — predvsem v tovarnah. Skupna vrednost p revzetih del znaša 32,876.740,50 dinarjev . Zunaj M aribora smo 'prevzeli v izvršitev naslednje objekte — pečno halo za Fe-Si p ri tovarn i dušika R u­ še, proizvodno halo za M arles v Lim bušu, g radbena dela za proizvodno halo in p ripadajoče objekte za P a ­ nonijo in Ločilko v M urski Soboti, 9-razredno osnov­ no šolo Grad, I. etapo izg radn je osnovne šole V idem ob Ščavnici in vzdrževalna dela I. in II. faze na objektu grad Viltuš. Vrednost prevzetih del znaša 22,090.9,185 d inarjev . GRADNJA ZA TRG Do konca ap rila letošnjega leta bomo predali kup­ cem stanovanj dv a večja stanovanjska objekta, in si­ cer poslovno stanovanjski blok ob vhodu v bolnišnico ob L jubljansk i ulici 1, l a in 3 in 3a in 10-nadstropno stanovanjsko stolpnico ST-8 ob Rapočevi ulici 18. O bjekt ob vhodu v bolnišnico bo zgrajen v m arcu 1971. V pritlič ju objekta je lokal, ki ga je prvotno od­ kupila elektronska industrija Niš. K er E l ni izpolnje­ vala pogodbenih obveznosti, je bila pogodba razveljav ­ ljena. Novi kupec lokala je Jugotehnika L jubljana. V 6 etažah ob jek ta je 72 stanovanj. O bjekt je a rh i­ tektonsko zelo zanim iv, saj je p rv i objekt v M ariboru z ložami po vsej dolžini fasade. Ob Rapočevi ulici 18 je v zadnji fazi izgradnje tre t ja od petih 88-stanovanjskih stolpnic na lokaciji S-21. Objekt bo končan predvidom a letos v aprilu. Vsa stanovanja v ob jek tu so že prodana. Med k u p ­ ci je bilo veliko zan im anje za ta stanovanja zarad i n ji­ hove izredne funkcionalnosti in ugodnih p rodajn ih cen. Ob stolpnici ST-8 gradim o trgovski paviljon. S tem objektom bo naselje S-21 pridobilo na svoji funkci­ onalnosti ;in urejenosti. KORZIČANI PIŠEJO Na Korziki p ričen ja druga sezona našega dela v Franciji. V času, odkar smo prvič stopili na korziška tla, se je p ri nas mnogo naredilo. Od večjih objektov je p rv a stolpnica v naselju Vitulo vseljena, d ruga je pod stre­ ho, za tre tjo pa smo pričeli izkope v sred in i marca. O dpirajo se široke perspektive za večletne nalo­ ge, ki jih bo občinska uprava zaupala našem u podjetju. Tudi sodelovanje z domačim i obrtn im i podjetji je dobro. P odjetn ika, ki nam izdeluje F iligrane, smo n a­ učili te proizvodnje te r v pričetku pom agali p ri uva­ ja n ju novih izdelkov. Sedaj nam dobavlja izdelke deset odstotkov ceneje kot drugim. In sta la te r za vodo in kurjavo, ki je delal za nas, se je odločil, da se s svojim podjetjem vključi v naše pod­ jetje. Tudi tu m arsikdo spozna, da m u pom eni veliko podjetje razvoj in stabilnost, m alo pod je tje pa nima možnosti za obstoj. P red nekaj dnevi je zapadel tudi p ri nas sneg, kar je velika redkost. Ob m orju ni zapadel že deset let. Se­ daj pa je tu že p rava pomlad. Lani nism o videli dež­ ja več kot šest mesecev. Pozdravljam o vse K onstruktorjevce dom a in po svetu te r vabim o nove sodelavce, da p rid e jo na »otok lepote«, kot im enujejo Korziko Francozi. PISMO IZ BAD GODESBERGA Še nekaj mesecev nas loči, ko bo g radbena skupina na gradbišču v Bad Godesbergu zabeležila tr i le ta tru ­ da polnega dela daleč od domovine in m atičnega pod­ je tja . Kot vsak začetek je bilo tud i za to skupino dokaj težavno začetno delo, predvsem zaradi tega, ker smo bili povsem nepoznani in so nas povsod nezaupljivo gledali. S prizadevnostjo m atičnega podjetja , vodstva pod­ je tja v Miiinchnu, gradbenega vodstva n a gradbišču in slehernega delavca nam ie uspelo, d a smo si prido­ bili ugled ne sam o p ri investitorju , tem več daleč n a­ okrog pri gradbenih strokovnjakih in oblasteh. V ilustracijo želim prikazati nekaj vtisov, ki so jih dobili obiskovalci p ri odhodu z našega gradbišča. F ir­ ma »HÜNEBECK«, naš dobavitelj opažnih m iz in sten­ skih opažev, si je izbrala za svoje rek lam no področje naše gradbišče in je v 1970. le tu p rip e lja la na ogled tega gradbišča gradbene strokovnjake iz Japonske, Švedske, Nizozemske, Belgije, Češkoslovaške in Jugo­ slavije. Obiskovalci se niso mogli načud iti že zgrajenim objektom in naglem u tem pu gradnje, kak o r tud i k v a­ liteti. Ni bilo obiskovalca, ki ne bi posnel s svojo kino- kam ero ali s fotografskim aparatom delček tega dokaj velikega gradbišča. Z velikim zadovoljstvom zasledujejo potek grad­ benih del n a zadnjem objektu, ki je nam enjen ruski am abasadi, zastopniki riške am basade in se prav tako ne m orejo načuditi nagli g radn ji te r p ripom in jajo » ju­ goslovanski rabotn lk i harašo«. Tudi zastopniki grad­ benih podjetij 'iz Jugoslavije (Beograda, Zagreba, Sa­ rajeva, B anje Luke, Bitole, Reke itd.) n e m orejo ver­ jeti, da so iz jugoslovanskih rok zrastli ti res p rekras­ ni objekti. Razen tega pa p rihaja jo iz raznih k ra je v Zahodne Nemčije avtobusi s skupinam i društev arh itek tov in gradbenih inženirjev, ki izrekajo vse p rizn an je našemu delu. Posebno pozornost našem u delu pa je posvečal nem ški tisk v svojih dnevnikih: B onner Rundschau, G eneral Anzeiger, K ölner-A llgem einezeitung itd. R a­ diotelevizija iz Zahodne Nem čije — ZDF — pa je v lanskem le tu m eseca ju n ija posnela celotno gradbišče in je teden dni pozneje p redvaja la reportažo o naši gradnji, p ri čem er se je izrekla p rav pohvalno o delu naših gradbenih delavcev. Iz vtisov, ki so jih dobili vsi obiskovalci našega gradbišča, lahko vsekakor trdimo, da ne zaostajam o za nobenim gradbenim podjetjem v tu jin i in se lahko ob vsakem času in povsod uvrstim o m ed vrhunske pro­ izvajalce. RAZVOJNI PROGRAM »SGP STAVBENIK« KOPER D elavski svet je že spreje l razvojni program tega pod je tja za obdobje 1971—1975. Program predvideva pom em bno povečanje osnovnih sredstev in sicer sku­ paj za 53 m ilijonov dinarjev. Zbirn i pregled investi­ ra n ja je naslednji: d in 1. O brati Koper (dokončanje hale p refabrikatov in železo- krivince, zunanja ureditev in ureditev skladišč) 3.000.000 2'. U prava in projekt, konstr. b iro 2.700.000 3. Novi obrati Izola (tudi centr. betonarna z laboratorijem , tesar, obrat, in obr. m ontažnih konstr.) 16.200.000 4. K am nolom Osp 6.400.000 5. M ehanizacija za vse obrate in PE (grad­ bene) 21.000.000 6. G radbiščni provizorij 400.000 7. M ehanografija in p isarn iška oprem a 2.400.000 8. U reditev prostorov za PE P ira n 350.000 9. U reditev prostorov za GV L jub ljana 550.000 Analogno se bodo seveda povečala tudi obratna sredstva podjetja. Z OPTIMIZMOM V LETO 1971 KOLEKTIV — časopis SG P Slovenija ceste p rina­ ša v štev. 36—37 pogovor z d irektorjem kom erciale F rancem Solino. Iz objavljenega sestavka povzemamo del razgovora, ki se nanaša n a perspektive podjetja v tekočem letu. K ar uvodoma bi lahko rekel, da so perspektive za leto 1971 ugodne in lahko grem o z optim izm om v novo sezono. Z akaj? Predvsem zato, ker imamo že v zim ­ skih m esecih precej dela, tako da bomo letos že v prvem če trtle tju zelo verje tno aktivni. Če začnemo z visokim i gradnjam i, bi lahko rekel, daim am o že zdaj skoraj vse zm ogljivosti za to zvrst g radnje zasedene. Letos bomo nadaljevali gradnjo sto l­ pičev za trg v Luciji, n a vrsto p ride tud i druga stolp­ nica ob Celovški cesti v L jub ljan i. V pogovorih smo s tovarno »Stol« v Duplici za neka te re nove objekte, v Um agu p a bomo adap tira li stavbo podjetja »Istraavto«. V L ju b ljan i bomo gradili še v Javn ih skladiščih, v tiskarn i »Toneta Tomšiča« in v Podm ilščakovi ulici, k je r je že kupljeno zemljišče, p rip rav ljena lokacija in izdelani načrti. To je le nekaj večjih gradbišč. T udi n a področju nizkih gradenj bo dela letos več kot dovolj. V Buškem B latu računam o na realizacijo okrog 16 m ilijonov, n a avto cesti pa okrog 46 m ilijo­ nov. Z adar in Jastrebarsko bosta letos vsekakor konča­ la, zato pa bo dovolj dela v Portorožu, Kopru, Rovinju, Um agu — in še nekaterih k ra jih . V Portorožu m ora­ mo usposobiti približno 700 m dolgo štiripasovno cesto, u red iti kanalizacijo, zgraditi oporno zidovje, obnoviti cesto Beli križ — S tru n jan in še nekaj del. Vsa om e­ n jena dela v naših obm orskih k ra jih m orajo biti kon­ čana še pred turistično sezono, v glavnem do konca aprila, neka te ra pa celo do 5. ap rila . V rh tega pričaku­ jemo, da bo treba do 20. ap rila obnoviti tudi letališče v Puli. Sedanjo, letališko betonsko stezo bi m orali po­ k riti z 21 cm debelim slojem asfalta. Če bo ta naloga zaupana nam — in vse kaže, da bomo to delo dobili — bomo sam o v Puli realizirali delo v vrednosti okrog 10 m ilijonov N dinarjev . Če p a seštejem o vse, kar bo­ mo delali letos ob m orju, je znesek še precej večji. Se­ veda smo za to nalogo naše enote ob m orju prim erno okrepili, saj je šla že 15. ja n u a r ja v Portorož celotna ekipa enote L jub ljana — nizke gradnje, v rh tega pa bosta ob m orju zaposleni tud i naši enoti Istra in P iran , v pomoč pa nam je prišla tudi vodna skupnost »Ko­ per«. Dovolj dela bo vse leto na avto cesti, k a r velja tud i za Buško Blato. Veliko bo tud i m anjših gradbišč, m orda se bo pa že poleti odprlo tudi kakšno večje. Ni izključeno, da bomo že letos poleti spet šli n a Brnik, k je r bi m orali usposobiti ru lne steze. Seveda se bomo udeležili tud i več pom em bnih licitacij, tako za odseka avto ceste Postojna-R azdrto in Hoče-Levec. S lišali simo, da bo za prvi odsek licitacija razpisana že spomladi, za drugega pa jeseni. Udeležili se bomo verje tno lici­ tacij — n ajb rž skupno z združenjem »Jugoslavija-put« nesli iz ZEIT STALIŠČE ZVEZE GIT SLOVENIJE DO PREDLOGA ZA DOPOLNITEV ZAKONA O TEHN. INŠPEKCIJAH* Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije je dne 6. IV. 1971 prejela osnutek Zakona o tehničnih inšpekcijah na področju in d u strije in gradbeništva, ki ga je izdelal Republiški gradbeni inšpektorat in ga predložil Sekretariatu za gospodarstvo SRS v postopek. Po om enjenem osnutku naj bi se obstoječi rep u b ­ liški zakon o tehn. inšpekcijah dopolnil s tem, da se sprem eni člen 17, ki se nanaša na prehodne določbe tako, d a se omogoči nadaljn je oprav ljan je inšpekcij­ skih služb tudi tehnikom , ki im ajo srednjo strokovno izobrazbo in delovno dobo 25 le t in kateri so bili na delovnem m estu inšpektorja najm anj 15 le t ožirom a če im ajo delovno dobo najm an j 20 let, od katerih so bili na delovnem m estu inšpek to rja najm anj 10 let. Za inžen irje I. stopnje naj b i veljali is ti pogoji s tem. da se zahtevana delovna doba zm anjša za 5 let. S tako spremembo obstoječega Zakona o tehn. in ­ špekciji b i se omogočilo gradbenim tehnikom in g rad ­ benim inženirjem I. stopnje, ki oprav ljajo dejavnost gradbenega inšpektorja in zadovoljujejo om enjene po­ goje, da še nadalje vršijo službo 'inšpektorja v skladu z zakonom. To pa hkrati pomeni, da se za inšpektorja ne m ore na novo postaviti gradbeni tehn ik ozirom a * IO Z v e z e g r a d b e n i h i n ž e n i r j e v i n t e h n i k o v S lo v e n i j e j e o b r a v n a v a l s p r e m e m b o p r e d p i s o v z a k o n s k e g a o s n u t k a o t e h n . i n š p e k c i j a h n a p o d r o č j u i n d u s t r i j e i n g r a d b e n i š t v a t e r j e s p r e j e l s v o j a s ta l i š č a , k i j i h j e p r e d lo ž i l S e k r e t a r i a t u z a g o s p o d a r s tv o S R S lo v e n i je i n K o m is i j i z a v lo g e i n p r i t o ž ­ b e S k u p š č i n e S R S lo v e n i je . jubilej UNIVERZITETNI PROFESOR DR. MILOVAN GOLJEVŠCEK — EMERITUS 9. m aja letos je potekla univerzitetnem u profesor­ ju dr. M ilovanu Goljevščku doba, po k a teri veljavni zakoni in univerzitetni sta tu ti razbrem enjujejo a k a ­ dem ske učitelje vseh šolskih obveznosti in jim puščajo ves razpoložljivi čas za raziskovanje na posebnih pod­ ročjih, ki so najbolj pritegnila njihovo zanim anje. To lim ito sicer dosega večje število un iverzitetn ih učiteljev, vendar so izredno redk i tisti, ki so obdobje, ki so ga preživeli n a slovenski univerzi, izpolnili tako —■ za gradnjo m odernih m agistral m ed Zenico in Sa­ rajevom te r med Beogradom in Novim Sadom. Vse je tudi p rip rav ljeno za gradnjo velikega m ed­ narodnega letališča blizu Črnega kala, tako d a bi to letališče hkrati služilo Trstu, K opru in sploh vsemu področju slovenske obale te r severnim predelom Istre. Če bi prišlo do resnejših zaključkov ali celo do realizacije te zamisli, se mi zdi, da im a naše podjetje po Brniku, Splitu, P u li in Zadru več kot dovolj re fe­ renc in s tem tud i dokazov, da smo usposobljeni za najzahtevnejše g radn je in da znam o tud i najsodob­ nejša letališča grad iti predvsem hitro, kvalite tno in tudi po konkurenčnih cenah. B o g d a n M elih ar inženir I. stopnje, tem več samo d iplom irani gradbeni inženir. O predlogu za sprem em bo in dopolnitev republi­ škega Zakona o tehn. inšpekcijah za področje industri­ je in gradbeništva je razprav lja l Izvršni odbor Zveze GIT Slovenije 19. ap rila 1971 te r spreje l naslednji sk lep : Zveza gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije se v celoti s tr in ja s predloženo dopolnitvijo 17. člena Zakona o tehn. inšpekcijah, tako kot je predvideno v predlogu, ki ga je izdelal S ekretaria t za gospodarstvo SR Slovenije. Takšen položaj sta re jših tehnikov in g radbenih in ­ ženirjev I. stopnje, ki že opravljajo posle g radbene in ­ špekcije, je popolnoma v skladu s stališčem naše Zveze, kakor tud i s stališči, k i j:ih zastopa Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, zato menimo, da je predloženo zakonsko sprem em bo treb a izvršiti. Od republiškega sekre taria ta za gospodarstvo SRS naj se zahteva, da naša stališča posreduje vsem or­ ganom, k i bodo v postopku za sprem em bo in dopolni­ tev republiškega Zakona o tehn. inšpekcijah razprav­ lja li in odločali. P rav tako naj se od istega S ek reta ri­ a ta zahteva, da Zveza GIT Slovenije obvešča o m ore­ bitn ih težavah in ovirah, ki bi nastopile v postopku sprejem a sprem em be Zakona. Prosim o S ek re ta ria t za gospodarstvo SRS, da se om enjena stališča Zveze GIT Slovenije upoštevajo, ker lahko v nasprotnem prim eru pride do znatn ih kadrov­ skih težav. popolno, tako koristno in katerih dejavnost pušča tako pom em bne in vidne sledove v razvoju naše univerze in v razvoju jugoslovanske hidrotehnike. Prof. Goljevšček je prišel n a Zavod za vodne zgradbe ljub ljanske univerze kot asisten t le ta 1932 po štiriletni operativni praksi. Že km alu po prihodu na univerzo, ko je spoznal, da h idro tehnika nu jno po tre­ buje eksperim entalno ustanovo, se je z neum orno po­ žrtvovalnostjo lo til p ro jek ta zgraditve Vodogradbene- ga laboratorija. Od le ta 1933, tj. le ta ustanovitve D ru­ štva za zgradbo hidrotehničnega lab o ra to rija v L jub­ ljani, m im o le ta 1935, ko so pričeli z g radbenim i deli za provizorij labora to rija na Viču p ri L jubljani, do feb ruarja le ta 1937, ko je bil ta provizorij usposobljen za delo, so prof. Goljevščka — poleg rednega asistent­ skega dela — polno zaposlovali p ro jekti, detajli in nadzor nad izvajan jem del na tem provizoričnem labo­ ratoriju . P red pričetkom druge vojne je prof. Goljevščku ostajalo tako le m alo časa, da se je le ta 1940 habilitira l za docenta, potem ko je leta 1939 opravil na novo zgrajenih in sta lacijah modelno raziskavo jezu na Sa­ v in ji pri Celju, k i je bila p rva p ri nas nap rav ljena h i­ dravlična m odelna raziskava. M edtem , ko je bil leta 1943 prom oviran za doktorja tehn ičn ih ved in izbran leta 1946 za izrednega, že le ta 1948 p a za rednega un i­ verzitetnega profesorja, se je po končani vojni z vso njem u lastno vztra jnostjo lotil g radnje definitivnega objekta labo ra to rija , n a katerem so se, v izjem no te ­ žavnih razm erah prvih povojnih let, p riče la dela leta 1946 in ki je bil le ta 1948 toliko dokončan, da se je vanj vselil h idrotehnični odsek T ehniške fakultete. 2e s sam o fizično dograditvijo institucije, ki je bila prva po vo jn i zgrajena velika un iverz ite tna stav­ ba, bi bile jub ilan tove zasluge velike. Toda dograditev ljubljanskega Vodogradbenega labo ra to rija pom eni za našo hidrotehniko mnogo več kot to, k a r je na zunaj vidno in m erljivo. Novo zgrajeni laboratorij se je pod vodstvom prof. Goljevščka razrastel v najpom em bnej­ šo raziskovalno ustanovo v državi. Ne le, da je s svo­ jim tem peram entom in s svojo nikoli m irujočo delav­ nostjo znal navdušiti in p ritegn iti v rsto m lajših sode­ lavcev, novi laboratorij je postal šola za raziskovalce, ki so danes n a vodilnih m estih dom ala n a vseh m la j­ ših h idrotehničnih raziskovalnih ustanovah v državi. Vsi ti so bili k ra jš i ali daljši čas sodelavci prof. Goljev­ ščka, vse je uvajal in uvedel v raziskovalno delo, ki je dvignilo našo hidrotehniko n a sodobno višino. Za organizacijo V odogradbenega laboratorija in raziskovalnega dela s področja h idrotehnike je prof. Goljevšček leta 1949 preje l P rešernovo nagrado in viso­ ko p riznan je z nagrado vlade FLR J. Ob dejstvu, da je prof. G oljevščka od leta 1933 pa vse do le ta 1948 močno zaposlovalo delo za izgradnjo raziskovalne baze, je njegovo študijsko in raziskoval­ no delo zavidljivo obsežno'. Več kot 55 del je opravil sam ali s sodelavci. Od del, ki jih je opravil sam, je bilo doslej 31 objavljenih v razn ih domačih strokovnih revijah . Čeprav je bilo raziskovalno delo prof. Goljev­ ščka zarad i zahtev dobe usm erjeno bolj v reševanje konkretn ih primerov, ki zadevajo izgradnjo p ro jek tira­ nih h idrotehničnih objektov, je m ed publiciranim i deli tudi več študij tem eljnega pom ena. M ed te prištevam o razprave o možnosti uporabe različka Freudovega šte­ vila za proučevanje h idrodinam ičnih pojavov v um et­ nih in naravn ih strugah, razprave o dim enzioniranju ven tilacijsk ih vodov za tem eljne izpuste dolinskih p re ­ grad, za katere je b ila jub ilan tu podeljena le ta 1961 nagrada S klada Borisa K idriča, študijo o lastni novi m etodi za določevanje h idrav ličn ih lastnosti cevovo­ dov, ki delu jejo v prehodnem obm očju med h idravlič­ no hrapav im in hidravlično gladkim režimom, še pose­ bej p a je v zadnjih le tih pom em bno njegovo študijsko delo s področja kavitacije, zarad i katere so ogroženi deli hidrotehničnih objektov. M edtem ko je iz nap isan ih študij lahko izluščiti jub ilantovo strokovno ra s t in poglabljanje, pa ni p re ­ gleda o strokovnem sodelovanju p ri izgradnji naših h i­ droenergetskih objektov. Od sredine štiridesetih pa do konca šestdesetih le t gotovo n i bil zgrajen v Jugo­ slaviji noben pom em bnejši hidroenergetski objekt, p ri katerega izgradnji ali p ro jek tiran ju ne bi na ta ali drug način sodeloval prof. Goljevšček. Dejavnost na tem področju je tolika pom em bnejša, ker spada v tisto obdobje v naši izgradnji, ko sm o se lotevali gradnje težavnih objektov brez izkušenj in takorekoč brez s ti­ ka z zunanjim svetom. O svojih dognanjih in ugotovitvah je prof. Goljevšček redno seznanjal strokovno javnost, saj do leta 1963 ni bilo kongresa Jugoslovanskega d ru ­ štva za dolinske pregrade, za katerega prof. Goljev­ šček ne bi p rip rav il enega ali več prispevkov. S pode­ litv ijo zaslužnega članstva v Jugoslovanskem društvu za h id rav lične preiskave in častnega članstva Zveze gradbenih inžen irjev in tehnikov je strokovna javnost tudi dokazala, da prav ilno ceni jubilantovo dejavnost. Red dela I. stopnje, red dela II. stopnje te r le ta 1970 red republike s srebrn im vencem pa so priznanja, ki jih je za svoje delo preje l od naših najvišjih političnih in up ravn ih organov. Ob pom em bni obletnici, ko se jub ilan t lahko ozre z radostno zavestjo n a pošteno opravljeno obilno delo in na dosežene rezultate, m u mnogoštevilni kolegi po Jugoslaviji, zlasti pa tisti, k i jih je učil in vzgajal v stroki, želijo še mnogo zadovoljstva in uspehov v p r i­ hodnosti. J. B. nove strokovne hnjige LES DEFORMATIONS DU BETON (d’apres la mesure de six composantes) (Deform acija betona, ugotav ljan je z m erjenjem šestih komponent) A vtor: A. M. B r a n d t . Založba: Eyrolles, Paris. FF 44. Delo vsebuje pregled m nenj in spoznanj o defor- m abilnosti betona v luči eksperim entalnih rezultatov. Pisec je omejil svojo študijo na hipne deform acije, ki jih povzročijo statične obrem enitve kratkega tr a ja ­ nja, k a terih intenzivnost ne presega tre tjine porušenih obrem enitev. Po k ritičn i preiskavi dosedanjih preiskav o n o tra ­ n jih deform acijah v betonskih elem entih uvaja av tor novo m etodo meritev, ki jih je opravil glede na šest kom ponent tenzorja deform acije. Ti rezultati m orajo privesti do splošnejše in preciznejše obravnave defor- m abilnosti, tako v predhodnih preiskavah kot v no r­ m ah in predpisih. M erilno m etodo lahko tudi ap lic ira ­ mo n a kontrolo deform abilnosti konstrukcijskih ele­ m entov in zgradb. Delo obsega naslednja specialna poglavja: I. Uvod. II. P rim erjava in analiza rezultatov m erjen ja no­ tra n jih deform acij v betonskih elementih. III. Popis metode m erjen ja v poskusih, ki jih je izvršil avtor, dobljeni rezu ltati in njihova analiza. IV. A plikacija m erilnih rezultatov v poskusu sploš­ ne analize današnjega znanja v deform acijah betona. KUNSTSTOFFVERZEICHNIS (anwendung im bauwesen) (Seznam umetnih mas, uporaba v gradbeništvu) Izdala: Skupnost za racionalizacijo gradbeništva, obdelal Zvezni zavod za raziskavo m ateriala, Berlin) Založba: Bauverlag W iesbaden und Berlin. DM 32,— P ri gradbenem p lan iran ju in gradbenih izvedbah se vedno pojavljajo negotovosti glede uporabnih m ož­ nosti plastičnih mas. N atančnejše podatke o različnih lastnostih in kvalitetnih karak teristikah je dostik ra t mogoče dobiti šele po zelo zam udnem preizkušanju. Tej pom anjkljivosti hoče odpomoči p rikazana kn ji­ ga. P reprečiti hoče škode, ki lahko nastanejo v g rad ­ beništvu ob ustrezni uporabi um etnih mas. Z izčrp­ nim i podatki je tu na razpolago objektiven pregled lastnosti in uporabnih možnosti. V katalogu ob ravna­ vani proizvodi um etnih m as so prikazani v enotni ob­ liki, d a jih n i mogoče m ed seboj kritično prim erja ti. K atalog navaja v zapovrstnem redu proizvajalca, t r ­ govsko oznako proizvoda, opis proizvoda, dobavne ob­ like in dim enzije in strokovne opombe. Z ozirom na vse večjo uporabo um etnih m as na vseh področjih gradbeništva in glede na ogrom no množico proizvodov in n jihovih lastnosti je s knjigo »K unstoff-Verzeich­ nis« podana možnost, da se in teresen t v najk ra jšem m ožnem času pouči o dobavnih oblikah in dim enzijah, posebnih lastnostih in uporabn ih možnostih, sestavu in v rs ti elem enta iz plastične mase, ki ga nam erava uporabiti. Upoštevane so vse um etne snovi, ki se upo­ rab lja jo v visokogradnji. Razčlenitev v priročniku je naslednja: Plastične mase pri zunanjih delih Elem enti za zunanje stene — Preobleke za zunanje stene — K rovni m ateriali — N aprave za odvajan je vo­ de n a strehah — P ribor za zunan ja v rata in okna — Sipe, nadsvetloba, svetlobne stene — Rolete — B alkon­ ske preobleke — Ograje. Plastične mase pri notranjih delih G radbeni elem enti za notranje stene —1 N otranje prevleke — Talne obloge — P ribor za n o tran ja v ra ta — Pribor za stopnice — Vodovodne napeljave — Od­ vajan je no tran je vode. Vsako poglavje im a uvod in nato podrobno obde­ lavo vseh karak teristik ustrezne um etne snovi. Poseb­ no važno je pri tem upoštevanje kvalite tn ih navodil in kontrolnih predpisov. Vse delo im a značaj izrazitega priročnika za gradbenega praktika in teoretika. FER TIG TE» .KATALOG (Katalog m ontažnih elementov) Založba: Bauverlag W iesbaden und Berlin. DM 26,80 Osnovna misel tega kataloga, ki je bil p rip rav ljen po naročilu nem škega Zveznega m in istrstva za stano­ vanjske zadeve in gradnjo mest, je v tem, da nudi uporabniku koristne napotke za m nogostranske upo­ rabne možnosti g radbenih elem entov — zlasti v pove­ zavi s konvencionalnim gradbenim načinom . V načelu je vse m ontažne elem ente mogoče izm enjati, uporaba je splošna, dobiti jih je možno posamezno a li v m anjših serijah. V katalogu je sleherni m ontažni gradbeni elem ent prikazan v enotni risbi, da je elem ente možno m edse­ bojno p rim erja ti. Tekst prinaša v eno tn i in pregledni form ulaciji podatke: proizvajalec, dobavitelj, tehnični opis dimenzije, teža, dobavni rok, cena, transport, m on­ taža, garancija in podatke o kontro ln ih preizkusih. »Fertigteilkatalog« je nam enjen širšem u krogu in ­ teresentov: trgovini gradbenega m ateriala, gradbenim podjetjem , arhitektom , inženirjem in investitorjem . V njem so podatki o naslednjih elem entih: — strehe — okna — garaže — instalacije — kam ni — čistilne naprave — jaški — zaščitni elem enti — boksi za sm eti — stopnice — vrata — stene. MET ALLBAU ARBEITEN (Kovinska gradbena dela) A v to r: K arl R o n g e Založba: Bauverlag W iesbaden und Berlin. DM 48 V posebno preglednem sistemu so v tem priročniku obravnavana najvažnejša kovinska (kjučavničarska) gradbena dela, ki p redstav lja jo to likokrat p rob lem atič­ ni in kom plicirani elem ent v gradbenem izvajanju. Predloge, ki jih podaja knjiga, lahko izvajalci, a rh itek ­ ti in inženirji takoj uporabijo pri vseh vp rašan jih ob projektiranju , kalku laciji in gradbenem delu. Za vsa tovrstna dela p rin aša priročnik jasne tehnične opise, zelo uporabne zlasti p ri ponudbah in razpisih. Priročnik je razdeljen v 2 dela: n a jp re j so podane razlage pojmov, tem eljn i prikazi in priporočila za de­ lovno prakso. V drugem delu kn jige najdem o po kon­ strukcijskih grupah razvrščene detajlne predloge za p lan iran je in g radbena izvajanja (npr. strehe, ograje itd.) Tako lahko priročn ik sprem lja izvajalca ob p ro­ g ram iran ju do čim racionalnejše izvedbe posam eznih del. P ro f. B . F. iz strohuvnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971. St. 3 Mgr. Ing. I. S e n j a n o v i ć , asist. univ. Jedno p rak­ tično r ješen je diferencialne jednadžbe torisferične ljuske opterećene jednolikim pritiskom . Str. NG 49—56, 4 sl.. Dr. ing. I. S o v i n e , prof. univ.: A naliza distorzijskih deform acija tla pod tem eljim a sk lad išta u luci Ko­ per. S tr. NG 56—62, 11 si., 4 tab. Ing. L. K o d e l j a : S anacija zgrada u Banjoj Luci oštećenih zem ljotresom . S tr. NG 63—65, 7 sl. Dr. ing. D. I g n j a t o v i č : P rim ena elektronskih ra- čunara u gradjevinarstvu, geodeziji i arh itekturi. Str. NG 66 — 72a, 7 sl. Simpozij um o ispucalosti stenskih m asa od 4. do 6. 10. 1971 u N ansiju, Francuska. S tr. NG 72b. Oblaganje fasada m erm ernim pločam a. S tr. 72 c—72' d. Izvodi i ano taclje članaka koji su od in te resa za struč­ njake iz ob lasti g rad jev inarstva (iz drug ih priloga Tehnike). S tr. NG 72 e. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. St. 1—2. Prof. Dr. D. S r e b r e n o v i ć : M aksim alni dotoci s ravnih m elioracionih površinah. H idrologija povr­ šinske odvodnje. Str. 1—17, 8 sl. Ing. N. P i n t a r i č : Bušeni piloti u suvrem enom grad jevinarstvu. Str. 18—26, 17 sl. Prof. M. J a n č i k o v i ć : G radn ja HE »Mratdnje«. Str. 26—30, 8 sl. Ing. T. T r i č k o v i ć : P ro jek t HE »M ratinje«. S tr 31 do 33, 3 sl. K ratke vijesti. S tr. 34—36. G radjevinski m aterija li. Str. 34—36. Kongresi i sastanci. S tr. 42—44, 1 sl. Iz inozem skih časopisa. Str. 44—47, 8 sl. Obavijesti. S tr. 48—50. IZGRADNJA — Beograd, 1971. St. 4 Ing. M. J a r i ć : Perspektivni plan izg radn je puteva u Jugoslaviji. S tr. 1—5, 5 sl. Prof. Ing. D. J e v t i č : Osobine očvrslog betona. Str. 6—19, 21 sl., 12 tab. Ing. Č. V u j i č i č : Dva p rim era spuštan ja kesona kroz vodu n a rečno dno uz koriščenje plovnih ob­ jekata. S tr. 20—37, 23 sl. Ing. Z. J o k s i č : U ticaj zbijenosti i vlažnosti m ate­ rija la n a nosivnost izraženu indeksom CBR. Sir. 31—37, 8 sl., 1 tab. Ing. arh. I. M l a d j e n o v i č : Siporeks ploče u platon­ skoj konstrukciji sistem a IMS »Zeželj«. Str. 38—41. 3 sl. Ing. V D u č i č , Ing. M. K r a s t a v č e v i č : Pojava 'izdvajanja k reča u obliku belih p rev lek a na be ton - skiskim površinam a. Str. 41—43, 6 sl. S tan je radne snage u g rad jev inarstvu i aktuelni p ro ­ blem i u vezi sa stanjema, zapošljavanjem i obrazo­ vanjem . Str. 44—47. P ro jek t m osta preko M esinskog m oreuza. Str. 48—49. Ing. J. T u c a k o v : Opšti pogled izgradnje visokih b ran a u svetu. Str. 49—50. Vesti i saopštenja. Str. 15 Pregled m esečne periodike i knjiga. Str. 51. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. St. 2 Sovijetski Savez unap red ju je standardizaciju u rang m inistarstva. Str. 27. A notacije predloga standarda. S tr. 28—3.3. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. S tr. 34—35. K alendar zasedanja organa m edjunarodnih organizaci­ ja za standardizaciju (od 16. 2. do 31. 5. 1971). Str. 35—36. Inform acije M edjunarodne organizacije za standard iza­ ciju ISO. Str. 36—38. Novi objavljeni JUS standard i. S tr. 39—44. DOKUMENTACIJA za GRADJEVINARSTVO i ARHITEKTURU — Beograd, 1971. St. 215. ILG — 446. Proizvodnja u g rad jev inarstvu u 1970. g. 4. str. ILG —• 447. Lični dohodci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede u novem bru 1970. g. 2. str. ILC — 448. S tam bena izg radn ja u društvenom sektoru u 1970. g. 2 str. ILC — 448. S tam bena izgradnja u društvenom sektoru u 1970. g. 2 str. ILG — 449. Program m a terija la za časopis »Dokumen­ tac ija za gradjevinarstvo i arh itek turu« za 1971. g. 8 str. DGA — 1131. P rim ena transportnog modela linearnog p rog ram iran ja p ri p ro jek tovanju organizacije iz ­ g radn je gradjevinskih ob jekata niskogradnje. 14. str. DGA — 1134. G radjevinski m a te rija li i oprem a izlože­ n i n a S talnoj izložbi Jugoslovanskog gradjevinskog cnetra. 24 str. DGA — 1136. Analiza osnova stanova — Rad studena­ ta A rhitektonskog fak u lte ta u Beogradu 1969/1970. školske godine. 16 str. DGA — 1137. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovi- m a za projektovanje i izvodjenje nadzem nih čelič­ n ih rezervoara (Nacrt). 22. str. K IG — 114. K lasifikovani ind ika to ri za g rad jev inar­ stvo. 32. str. TKD — 176. Cene gradnje Vinskog m aterija la u decem ­ bru 1970. g. 20 str. tabele. Ing. A. S. INFORMACIJE i» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lato X II 4 Serija: N O VI MATERIALI APRIL 1971 Rebrasto betonsko jeklo, problemi varivosti in termitno varjenje tega jekla v gradbeništvu 1. UVOD Mnoge tehnično razvite države že vrsto le t m no­ žično uporab ljajo pri g radn ji visokovredna reb rasta betonska jekla. P ri večini teh dežel je uporaba reb ra ­ stega betonskega jekla, p roduciranega v različnih iz­ vedbah tako po obliki kot tud i kem ični sestavi in nači­ nu tehnološke predelave, p rerasla uporabo navadnega betonskega jekla. Iz lite ra tu rn ih podatkov od le ta 1969 je razvidno, da drugod samo ca. 20 % celotne po trošnje odpade na navadno gladko betonsko' jeklo, ostalih 80 % pa zajem a predvsem rebrasto betonsko jeklo te r delo­ m a v arjen e mreže in »Bi-jekLa«. P ri nas je položaj ravno nasproten, saj najnovejši podatki kažejo, da je v a rm iran o betonskih konstrukcijah delež rebrastega betonskega jek la nekje v povprečju, ki znaša 20 %. P ri cenah iz leta 1969 za navadno betonsko in rebrasto be­ tonsko jeklo (CBR 40) se ekonom ski pokazatelj (denar) g iblje v m ejah od 14—28 % v korist rebraste arm atu re, neka te re ekonomske analize pa celo prikazujejo p r i­ h ran ek n a denarju od 30—40 %, vendar pod predpostav­ ko. da so v polni m eri izkoriščene napetosti v arm atu ri, k a r p a je v praksi 100 % neizvedljivo. D ejstvo je, da p ri ob jektih z m anjšim i razponi (pod 4 m) napetosti niso polno izkoriščene zaradi zadostitve tehničnim predpisom . Vrednost teh reb rastih jekel nekoliko zn i­ žuje tud i višja cena v p rim erjav i z navadnim beton­ skim jeklom , večji odstotek odpadkov in večkrat slabi pogoji m ontaže na gradbišču. V endar je to zanem arlji­ vo v prim erjav i s prednostm i kot so predvsem višja m eja plastičnosti, k i omogoča uporabo višjih dopust­ n ih napetosti v jeklu, in povečana adhezivnost m ed jek leno palico in betonom. Z uporabo reb rastega betonskega jek la se je v sa­ mem začetku po raja l tud i problem njegove varivosti, k a r predstav lja p ri nas p ri trenu tn i izbiri postopkov varjen ja kot sta ročno obločno ali uporovno čelno obži- galno z neprogram iranim i stroji in p ri obstoječem zna­ n ju tehnologije v a rje n ja večine gradbenikov v opera­ tiv i pravi problem v sm eri u stv a rjan ja kvalite tn ih zva­ rov, ki bi naj ustrezali predpisom. V naslednjem so podane osnovne m ehanske la st­ nosti in kem ična sestava dom ačih reb rastih jekel (v nadaljn jem tekstu ČBR 40), splošno o varivosti in s tru k ­ tu rn ih sprem em bah pri varjen ju z aplikacijo n a ČBR40, in na koncu že dolgo časa dobro vpeljan te r v inozem ­ stvu visoko cenjen te rm itn i postopek v a rje n ja re b ra ­ stih jekel. Ta postopek je pri nas vsaj gradbenikom docela nepoznan. 2. MEHANSKE LASTNOSTI IN KEMIČNA SESTAVA DOMAČIH REBRASTIH BETONSKIH JEK EL O bstajata dve tehnologiji za izdelavo rebrastega betonskega jekla, katerega razm erom a visoke vredno­ sti za m ejo plastičnosti in trdnosti so posledica bodisi hladne učvrstitve m ehkih jekel, p ri ka terih je odstotek ogljika in m angana nizek, bodisi so to naravno trda jekla, k je r je v išja trdnost in m eja plastičnosti odraz povišane vsebnosti og ljika in m angana, p ri legiranih tovrstnih jeklih p a še zvišan odstotek silicija. Domača reb rasta betonska jekla, ki jih izdeluje edini proizvajalec »Željezara Zenica«, so naravno trda. 2. I. Kemična sestava ČBR 40 V rednosti za kem ično sestavo so podane v tabeli 1. T a b e l a 1 P r e m e r K e m i č n a s e s t a v a v % p a l i c e m m L i t j e c S i M n p s 8—14 polpom irjeno 0,38—0,45 m ax 0,09 0,55—0,75 m ax 0,045 m ax 0,045 8—14 pom irjeno 0,36—0,44 0,15—0,35 0,55—0,75 m ax 0,045 m ax 0,045 16 pom irjeno 0,48—0,56 0,15—0,35 0,70—1,00 m ax 0,045 m ax 0,045 vsi legirano pom irjeno 0,30—0,36 0,60—0,90 0,80—1,20 m ax 0,040 m ax 0,040 2. 2. Mehanske lastnosti M ehanske lastnosti za ČBR40 so za je te v tehničnih predpisih za uporabo tega jekla. Z ahtevane vrednosti za trdnost, m ejo plastičnost in raztezek so podane v tabeli 2. T a b e l a 2 P r e m e t M e ja p l a s t i č n o s t i T r d n o s t O z n a k a P a M c e 0 v m i n . 0 m m i n . j®“ , m m k p /m m ! k p / m m s 0 ČBR40 22' 40,0 50,0 10,0 V odnosu na gladko betonsko jeklo C. 0200 (mini­ m alna m eja p lastičnosti 2 4kp 'm 2 in m in im alna trdnost 36 kp/m m 2), p ri katerem so dovoljene napetosti do 14 kp/m m 2, nud i ČBR 40 dopustne napetosti od 22 do 26 kp/m m 2, v odvisnosti od m arke betona In dimenzij produciranih elem entov. 3. SPLOŠNO O VARIVOSTI JEK EL Z APLIKACIJO NA VARIVOST ČBR40 Z v arjen jem dovedena toplota im a m očan vpliv na struk turo zvara in bližnje okolice, saj se p ri tem ra z ­ v ija jo mnogi procesi kot so ta ljen je (tekoča faza v zvaru) in segrevanje osnovnega nepretaljenega m ate­ riala, katerega n ajv išja tem peratu ra je v prehodu med tekočo in trd n o fazo. Od te m eje v n o tran jo st m ateri­ ala tem peratu ra upada, k a r pa je povezano z mnogimi struk turn im i sprem em bam i, ki so neugodne in poslab­ šujejo m ehanske te r tehnološke lastnosti varjenca. Ne­ dvomno to poslabšanje ni n iti tako usodno, da jekla, posebno tak šn a za nosilne konstrukcije, ne bi smeli variti. V naspro tnem prim eru se tehn ika v a rjen ja ne bi v takšni m eri razm ahnila in nedvom no danes zvar ne bi p redstav lja l prvorazredni konstrukcijski element. V prašanje, ki nas pri tem najbolj zanima, je, v kakšni m eri nastopa pri konstrukcijsk ih elem entih takšno poslabšanje in kakšna so sredstva za odstran je­ vanje teh napak . S tem smo že ind irek tno odgovorili na vprašan je »kaj je varivost jekla«. Naš s tandard JUS C. T 3.001 nava ja zelo enostavno definicijo in sicer: »Varivost je sposobnost m ateriala, da se da variti.« Za sam o znanost ta definicija ni dovolj točna — M ednarodna organizacija za v a rjen je (IIW /IIS) pred­ laga naslednjo razlago: »Jeklo je za določene nam ene in načine varivo, če je sposobno, d a se uporabi za izdelavo zvarov kot kon­ strukcijskih elem entov v varjen i konstrukciji, v kateri se zagotavlja kontinu iteta zvarov.« Vairivost je nedvom no zelo kom pleksen pojem. To ni neka konstan tna lastnost jekla, tem več bolj obnaša­ n je tega v času varjen ja in po varen ju . V arivost ni odvisna le od narave jek la in tehnološkega postopka varjen ja, am pak tud i od dodajnega m a te ria la in v a ril­ ca. Poznam o več vrst varivosti kot so: operativna, m e­ talurška, tehnološka, lokalna, konstruk tivna in global­ na. O perativna varivost se nanaša na obnašanje jekla p ri ta lje n ju v času v arje n ja ali navarjan ja . Vsa naša konstrukcijska jekla na bazi ogljika so dobro operativ­ no variva , kar pa še ne pomeni, da so tud i m ehanske lastnosti p ri varjen ju p ri vseh jek lih enako dobre. M etalurška varivost se n an aša na vse kem ijsko fizikalne spremembe, katere nastopijo na m estu zvara zaradi term ičnega 'impulza. Tehnološka varivost je sposobnost m ateriala, da se vari s tem ali onim postopkom (ročno obločno, čelno obžigalno, term itsko itd.). L okalna varivost, ki se uporab lja po predlogu Francozov, je dejansko skupno prikazana operativna in m etalu rška varivost. K onstruk tivna varivost za jem a vse tiste lastnosti zvara, ki jih išče konstruktor. D ejstvo je, da ni spre­ jem ljivo le to, da im a zvar sam o neko lokalno trdnost, am pak predvsem tud i plastičnost, da bi kasneje izdržal vse napetosti ne oziraje se n a položaj v konstrukciji, na vrsto obrem enitve in na zunan jo tem peraturo. K on­ struk to r se vsled tega najbolj boji krhkega loma. G lobalna varivost združuje lokalno in konstruktiv­ no varivost. V nadaljn jem je obširneje obdelana le m etalurška varivost, k i je nedvom no odločujoči in najvplivnejši faktor. M etalurška varivost se običajno izraža z ekv i­ valentom ogljika Ck, ki se iz računa iz enačbe: „ , Mn % , Cr % , Mo % , Va % ,ck - c % + + — - + + —-— 4- 6 5 4 4 . . . 1 Ni % Cu % P % 15 13 2 Em pirično je bilo dokazano, da ima jeklo še dobro m etalurško varivost, če je v rednost za Ck pri neki de­ belini varjenca naslednja: debelina varjenca: do 6 12' 25 50 mm m aksim alni Ck 0,60 0,50 0,45 0,40 Ce je vrednost za Ck večja, je potrebno varjenec p redgrevati do določene tem pera tu re z namenom, da se zniža tem peraturn i g rad ien t m ed zvarom in osnov­ nim m aterialom . Na ta način se izognemo zakalitvi v zvaru ali prehodni — toplotno vplivani coni v tren u t­ ku, ko se zvar ohlaja. Ck je možno izračunati tud i iz formule, ki je m o­ d ifikacija prejšnje. Form ula se glasi: Ck = 100 C + 16 Mn + 7 Ni + 20 Cr + 25 Mo + 20 Va . J , 2 V rednosti za Ck iz te enačbe so nekoliko drugačne kot iz enačbe (1), zato se ne u jem ajo tudi tem perature predgrevan ja p ri istem Ck. Za določitev tem peratu re p redgrevanja Tp je D. Se- f eri an predlagal naslednjo form ulo: Tp = 350 V [C] — 0,25 . . . 3 [C] je skupni ekvivalen t ogljika. Ta je enak vsoti Ck, ki se izračuna iz kem ične sestave in ekvivalenta ogljika debeline varjenca Cd, ki je odvisen od dim en­ zij varjenca. Iz tega sledi: [C] = Ck + Cd . . . 4 Seferian izračunava Ck na naslednji način: 360'C1(j = 360 O + 40 (Mn + Cr) + 20'Niv+ 28 Mo . . , 5 E kvivalent ogljika debeline varjenca Cd pa: Cd = 0,005 . d . Ck, p ri čem er je d — debelina varjenca v m m ; 0,005 je koeficient debeline dognan izkustveno. Skupni ekvivalent ogljika [C] je potem [C] = Ck (1 + 0,005 d) Kot p rim er vzemimo jeklo ČBR40 s 0 22 mm in skušajm o ugotoviti njegovo varivost. Povprečna ke­ m ična sestava za to jeklo je: "/o c °/o si •/« M n •/, p •/• s 0,52 0,25 0,85 m ax 0,045 m ax 0,045 Po S eferianu je: Ck = 0,61 Cd = 0,067 [C] = 0,67 Iz gornje vrednosti za Ck, izračunan iz enačbe (1), je razvidno, da je ČBR40 le pogojno varivo, saj je za izračunano debelino 2'2 mm dovoljen m aksim alni Ck —- 0,45. S kupni ekvivalent [C] je še višji, ker je p riš te t še Cd, k ar p a kaže na še slabšo varivost. Iz p re jšn jih izvajan j sledi, da je potrebno takšno jeklo pred v a r­ jen jem predgrevati in sicer izračunano po Seferianu na tem peraturo Tp = 227°C. K olikor se varjenee ne predgreva, je odvod toplote od zvara v osnovni m a te ­ ria l tako velik (hitro ohlajenje), da se zvar ali vsaj p re ­ hod, to je toplotno vplivana cona zakali, k a r p a ni do­ pustno. 4. STRUKTURNE KARAKTERISTIKE ZVARA IN NJEGOVE OKOLICE Č eprav so osnovne stru k tu re gradbenih jekel in dodajnega m ateriala relativno preproste, pride pri p ro ­ cesih v a rjen ja do stru k tu rn ih sprem em b, ki jih je prip isa ti deloma fazni prem eni iz tekočega v trdno s ta ­ n je (zvar), deloma pa faznim prem enam v trdnem stan ju (osnovni m aterial). Da bi bolje razum eli odvis- RAVNOTEŽNI DIAGRAM Fe-C S l ik a 2 nost struk ture zvara in okolice od tem perature , si na- splošno oglejmo kakšen je pri v a rjen ju ustrezn i tem ­ peratu rn i režim. Shem atično to prikazu je sl. 1. Iz slike je razvidno, da je b il zvar segret na tem perature , ki so višje od tališča, osnovni m ateria l pa je bil v okolici zvara segret na različne tem perature od ta lišča jekla nazdol do navadne tem perature (toplotno vplivana cona). Ustrezno tem u je v posam eznih področjih to­ plotno vplivane cone prišlo do prekristalizacije. S pre- kristalizacijo je m išljeno segrevanje preko 723“ C, k jer se osnovna feritno -perlitna s tru k tu ra p rične že delno transform irati v austenit. Nad črto GOS v Fe — C diagram u sl. 2 p a je iz­ vedena že popolna prekristalizacija, ko se feritno -per­ litna struk tu ra p retvori v austen itno t. j. gam a železo. V nekaterih področjih varjenca je p rek rista lizac ija le delna, v določenih področjih pa do n je sploh ne pride. Naj omenimo, da zavisi širina prehodne cone in s tem izraženost posam eznih s truk tu rn ih pasov predvsem od toplotnega režim a t. j. od h itrosti dovajan ja in odva­ jan ja toplote in je zato posredno odvisna od izbranega procesa varjen ja, debeline varjenca, tip a in debeline elektrode, vrste in jakosti električnega toka, p redgret- ja osnovnega m ateria la itd. Za nadaljn je razg lab ljan je je po trebno bežno ome­ niti Fe-C diagram . Ta je prikazan na sl. 2 in sicer sa­ mo del, ki se nanaša n a jekla.S lik a l S lik a 3 V odvisnosti od procenta ogljika, ki je najvažnejši ligirrii elem ent v železu, ločimo podevtektoidna, evtek- toidna in nadevtek to idna jekla. Posam ezni prehodi mo­ difikacij so označeni s črko A s tem, da je p ri oh la ja­ n ju črki A dodan indeks r, p ri segrevanju p a indeks c. V diagram u so v odvisnosti od tem pera tu re nazorno prikazana različna področja za ka tera so značilni raz­ lični procesi kot so sferoidizacija, norm alizacija, homo­ genizacija itd . Vsii ti procesi se tudi odvijajo pri var­ jen ju v toplotno vp livani coni. Na sl. 3 je m akroskopsko prikazan m etalografski obrusek zvara (varjenec je obdelan v X zvar), katere­ ga obroblja svetle jši pas, t.j. toplotno vp livana cona. Ta cona je dejansko še širša, vendar m noge sprem em ­ be, k i nastopajo še pri n ižjih tem peratu rah , ni možno prikazati m etalografsko z jedkanjem . O glejm o si n a j­ prej s truk tu rne karak teristike zvara. Po varjen ju se staljeni dodajni m a te ria l (pri upo­ rovnem čelno obžigalnem v arjen ju sta ljen i osnovni m aterial) več ali m anj h itro ohlaja, k a r im a za posledi­ co, da se razv ije s truk tu ra , ki je tip ična za v lito jeklo sl. 4. Za to s tru k tu ro so značilni dolgi steb rasti kristali S l ik a 4 (transkristali), ki so usm erjeni vzporedno s sm erjo od­ va jan ja toplote, oziroma pravokotno na površino zvara. V prim eru, da je bil zvar izveden v eni sami legi, z enim varkom , se v lita s tru k tu ra ne sprem eni več in ostane ohran jena do navadne tem perature . M ehanske vrednosti vlite s truk tu re so za rad i grobega zrna in usm erjenosti zrn vsekakor slabše od norm alne struk ­ tu re jekla, ki sestoji iz enakoosnih fin ih kristalov ferita in perlita. Tej grobi s tru k tu ri v zvaru se izogne­ mo s tem , da zvar norm aliziram o, da bi po varjen ju lahko dobili homogeno fino zrna to kristalno struk turo1. S tem dosežemo, da se v zvaru izvrši prekristalizacija iz grobega v fino zrno. Z norm alizacijo ne dosežemo samo izboljšanje kristalnega zrna zvara, temveč v ena- S lik a 5 ki m eri tudi izboljšanje s tru k tu re toplotno vplivane cone osnovnega m ateriala, k a r im a za posledico, da postanejo struk tu rn i prehodi iz osnovnega m ateriala v zvar finozrnati in homogeni. V prim eru, da je b il zvar izveden v več zvarkih, se posam ezni zvarki norm alizirajo že m ed varjenjem . V saka novo nanešena p last zagreje tisto, ki leži pod njo tako visoko, da p ride v n je j do prekristalizacije in s tem do izboljšanja krista lnega zrna. S tru k tu rn i prehod iz zvara v osnovni m aterial je v p rim eru nenorm aliziranega zvara relativno oster, saj se n a m eji obeh stikata dve karak terističn i struk turi, t.j. v lita stru k tu ra zvara in p regreta , grobozrnata cona osnovnega m ateriala, ki im a največk ra t W idm anstät- tensko obliko, katere izgled je prikazan na sl. 5. D ru­ gačne p a so razm ere v norm aliziranem stanju. S truk ­ tu rn i prehodi iz zvara v osnovni m aterial so v tem prim eru tako homogeni in finozrnati, da je včasih p re ­ hod težko identificirati. (D alje ) L eo p o ld V eh ovar, d ip l. inž. Vibracijski valjarji z lastnim pogonom ali na traktorsko vleko DYNAPAC CA 25 Ta vibracijski valjar s h id rav lič­ nim krm iljen jem in prenosom moči je kom binacija vibracijskega v a lja r­ ja in trak to rja . Lahko uprav ljan je . K om paktira zemljino h itro in eko­ nom ično za vse potrebe. DYNAPAC CH 60 Visoki učinek in zm ogljivost kam - pak tiran ja . Glede na svojo močno in solidno konstrukcijo in 50 m m debe­ lo ploščo je ta vibracijski v a lja r po­ sebno prim eren za kom paktiran je gram oznih ta l v plasteh do 2 m. DYNAPAC CH 33/44/45 V aljarji z gladkim bobnom, p r i­ m ern i za številne naloge kom pakti- ra n ja : po lnjenje napisov, spodnji in zgornji ustroj cest in le tališk ih pist, itd. K er je ohišje pri CH in CF v a lja r­ jih enako, je gladki boben lahko za­ m en jati z ustreznim drugačnim bob­ nom in obratno. V ibracijski v a lja rji so uvedli novo dobo v kom paktiranju , p rinesli so nove možnosti za ekonom sko zgošče­ vanje m aterialov, ka tere je bilo p o ­ prej zelo težavno obdelovati. V ibro- V erken vibracijski v a lja rji obsegajo vse vrste v ibracijskih v a lja rjev z la ­ stnim pogonom ali n a trak torsko vleko za vse nam ene kom paktiran ja . Spodaj navedeni v a lja r ji p redstav ­ lja jo nekaj prim erov iz naše proiz­ vodnje — za podrobnejše 'inform aci­ je se posvetujte z našim zastopni­ kom! DYNAPAC CC 40 V ibriranje in p rem ikan je na obeh bobnih. A m plitudo je mogoče regu­ lira ti (5 položajev). Zelo okreten zla­ sti p ri kom paktiran ju brežin, spod­ njega in zgornjega ustro ja cest, kot tudi za asfaltne prevleke in b itu ­ m ensko stabilizirana cestišča. Vse inform acije o V ibro-V erken v ibracijsk ih v a lja rjih , live lirn ih stro ­ jih, tem perjih in oprem i za izdelavo betona dobite p ri našem zastopstvu v Jugoslaviji: INTERTEHNA, pošt­ ni predal 852, Beograd. Vibro-Verken P. O. Box 1103, S-171 22 Solna, Sweden Tel. Stockholm (08) 82 01 60 I Z D E L U J E M O K Gradbene stolpne samomontažne žerjave na tir­ nicah in gumenih kolesih — višina dviga do 35 m s sidranjem na zgradbo do 67 m — dolžina ročice do 35 m — nosilnost na koncu ročice do 1000kg — daljinsko upravljanje — urejena servisna služba z rezervnimi deli INFORMACIJE. telefon: hišna centrala 76 801 direktor 76 857 prodaja 76 855 ■ Cisterne za tekoči bitumen s prostornino od 20 do 50 m3, ogrevanje z vročim oljem — indirektno — cisterna, glavna — z avtomatiko — cisterne, pomožne — TRABANT — brez avto­ matike — cisterna TRABANT se ogreva z oljem iz glavne cisterne ■ Bitu-elevator z zmogljivostjo 2 t/h rabi za segre­ vanje in črpanje tekočega bitumna do višine 50 m ■ Jeklene konstrukcije za razne objekte — indu­ strijske hale, nadstrešnice, mostne konstrukcije, razne podeste in drugo industrijsko opremo TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME, METALNIH KONSTRUKCIJ IN LIVARNA A T M O S M A R I B O R - H O Č E Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja , s čim er je zagotovljena kom paktnost osnov­ nega m ateria la in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ m astim prstanom in m atico od 0 50 do 0 500 mm. M atica in gum asti tesn iln i p rstan se dobav­ lja ta skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dim enzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski kom adi za vodovodne cevi se p rav tako proizvajajo z dvem a v rstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLCAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski kom adi se toplo prem azu- je jo z no tran je in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje n ikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO METALURŠKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae 3/1 Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekcaiomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m3 toplotna izolacija: 1 = 0,13 kcal/mk °C je praktično negorljiv. T ovarna penobetona proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dim enzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm D ipester je praktično negorljiv. O bdelava 'in dodelava izredno lahka: d iperster lahko žagate, v rta te , brusite. Sodoben transport: nak ladan je in razk ladan je vam omogoča paletizacija. D ipester je izredno lahek gradbeni m aterial VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH — Tel. 83 279, 51 618 COPILIT POTRJUJE VSE, KAR Ml OBLJUBLJAMO In mi trdimo, da boste z nakupom COpiLITa imeli material, primeren za vsako uporabo. In ne samo zato, ker lahko z njim gradite okrogle stolpe, industrijske objekte, kongresne dvorane, namenske zgradbe vsake vrste in velikosti, zgradbe za urade, čakalnice, bungalove, terase, bencinske postaje, kioske, telefon­ ske govorilnice, sejemske stojnice, športne objekte, permske strehe . . toda ne želimo «as nadlegovati z naštevanjem. Sami zelo dobro vesie. kaj vse vam nudi COPILIT. , Mi pa ponavljamo: COPILIT potrjuje vse. kar obljubljamo ZASTOPNIK Merkantile. Zagreb. POB 23 G L A S - K E R A M I K VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB DER DEUTSCHEN DEMOKRATI SCHEN REPUBLIK DDR 108 BERLIN, K R O N E N S T R A S S E 19-19a NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA Od malte pa do zaključnega premaza stropov Vinnapas-disperzini, katranski polimeri za malte, povečujejo sprijem ljivost in so odporni proti klimatskim vplivom Silikonski osnovni premazi delajo podlogo vodotesno Vinnapas-raztopine utrju je jo površino Vinnapas-disperzini, katranski polimeri za zunanje in notranje premaze, so odporni proti obrabi in proti učinku alkalnih sredstev, primerni za pigmentiranje v veliki koncentraciji Raztopine silikonskih smol za silikonske premaze z veliko propustnostjo za vodne pare, vodotesnostjo in odpornostjo proti plesnenju; lahko jih nanašamo tudi na svežo apneno malto Silikonska zaščitna sredstva za zgradbe za impregniranje zidov in malt Vinnapas-disperzivni prah za suhe malte in barve v prahu, se zlahka redispergira, je zelo odporen proti miljenju in izredno povečuje sprijem ljivost Naši strokovnjaki za uporabno tehniko vam bodo radi pomagali pri določanju recepture. W A C K E R — CHEMIE G M B H 8 München 22, Postfach, Telephon: 0811/21091 Telex: 05/28 121 BR Deutschland Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 m m višina 3800 m m širina 2500 m m med obratovanjem: dolž. min. 6500 mm; maks. 6730 m m višina min. 4530 m m ; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta lin. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40km/h Oprema: 1. Protitočni m ešalec s prisilnim m ešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. T ehtnica za gram oz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. T ehtnica za cem ent 7. P nevm atska instalacija 8. K om andna m iza 9. Vodni števec s priključkom IV4" 10. Š tirje kosi m ehaničnih dvigalk Vsa om enjena oprem a je m ontirana n a šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom . Ostala oprema, tj. silos za cem ent 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana m ontažna stena zvezde, se p re­ važajo posebej. D im enzije betonarne v prevoznem stan ju so v dopustnih m ejah cestnoprom etnih p red ­ pisov. B etonarno m ontirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 m ehaničnim i dvigalkam i. Cem entni silos je sa- m opostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. N jeno delovanje je polavtom atsko. De­ lavec ob kom andi mizi regu lira doziranje gramoza, m edtem ko drugi u p rav lja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtom atizirane. M inim alni p r i­ tisk vode je 3 atm ; voda m ora b iti brez prim esi — iz vodovodnega om režja a li filtrirana . Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 U porabljam o jo za proizvodnjo asfalta pri g rad ­ n ji in popravilu m an jših in srednjih cest. Suh m ateria l doziram o težinsko, kom pletno bazo pa u p rav lja en delavec p rek kom andne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 m m širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg prik ljučna moč in sta liran ih elektrom otorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujem o v K ovinskih obratih L ju b ljan a in M aribor stro je in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreper j e — M ehanične dozatorje 18 m 3/h in 30 m3/h — P ra lne valje 12 m 3/h in 2'0 m 3/h — D ehidratorje 7 m 3/h in 12 m3/h — N akladalne naprave za beton 4,5 m 3 — Stabilne in prevozne betonarne — P rotitočne m ešalnike PM 250 in PM' 500 — M ešalnike m alte MM 150 — A sfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke te r drugo stro jno opremo po naročilu. O pravljam o generalni rem ont lahke in težke gradbene m ehanizacije, W acker-Servis, te r stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR Električni ročni v ibracijsk i v rta ln i stro j VVS-08/II p redstav lja univerzalen in priročen v rta ln i stro j, s katerim lahko v r ta te v les, jeklo in druge kovine te r kam en, beton, m arm or, k linker, g ran it in podobne gradbene materia-le, ki jih z običajnim i v rtaln im i stroji ne bi mogli obdelovati. Stroj je dvojno izoliran, k ar omogoča največjo varnost p ro ti dotiku z deli stroja, ki so pod napetostjo. Moč stro ja je 300 W in im a 1000 v rtlja jev v m inuti v praznem teku. Poleg običajnega v rtan ja im a še tr i v ibracijske stopnje, ki jih izbiramo glede na trdoto m ateria la in debelino svedra. Sposobnost v rtan ja v jeklo je 10 mm, v beton 12 mm in v opeko 18 mm. Teža stro ja je 3,5 kg. Izdeluje ga ISKRA E lektrom ehanika, K ranj. VVS-08/II je stro j, k i je predvsem nam enjen za domača in obrtn iška dela, k je r se lahko izkoristijo vse njegove kvalitete. S tro je lahko dobite v vseh naših indu strijsk ih prodajalnah in drugih specializi­ ran ih trgovinah, razen tega pa tu d i o rig inalne svedre z w idia konico dimenzij od 0 3 mm do 0 25 m m različnih dolžin. ISKRA izdeluje tu d i električni ročni v ibracijsk i v rtaln i stroj VVS-10/II, k i služi v iste nam ene kot VVS-08/II, le d a je m očnejši, večji te r nam enjen za groba dela na gradbiščih, v delavnicah ipd. Im a p rav tako dvojno izolacijo; nazivna moč je 400 W, število v r tlja je v v praznem teku je 800 vrt./m in. Sposobnost v rtan ja v jeklo je 13 mm, v beton 25 m m in v opeko 70 mm. Teža stro ja je 6,4 kg. m n n let ZP — ISKRA ISKRA Iskra Commerce, Ljubljana V svojem proizvodnem programu izdelujemo VELOX specialne gradbene plošče. V OBRATU GRADBENIH ELEMENTOV predelujemo VELOX in izdelujemo montaž­ ne stropne elemente. Gradimo montažne weekend objekte, montažne garaže, delavniške in druge objekte po posebnem naročilu. VELOX — KVALITETA — HITRA IN POCENI GRADNJA lk I ^ se informacije: HOJA, predelava lesa, LJUBLJANA 1 I J g [JJJ I Langusova 8, tel. 22 042, telex YU HOJA 31 150 I j f L i U ^ k P O S L O V N O Z D R U Ž E N J E R U D I S RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST TRBOVLJE, JUGOSLAVIJA INŽENIRING DEJAVNOST: geodetska dela, geologija in v rtan ja , raz iskave m a­ te ria la in konstrukdij, tehnologija, [projektiranje, ru d a rsk a dela, gradbeništvo, p ro izvodnja g radbenega m ateria la , p ro izvodn ja ru ­ darske in in d u strijsk e oprem e, zastopan je tu jih firm , in d u strijsk a kooperacija, šo lan je kadrov, izvoz in uvoz. TELEFONI: 80 406, 80 426, 80 446, 80 466 TELEGRAM: RUDIS Trbovlje TELEX: 335-20 Iz g ra d n ja h o m o g e n iz a c i js k ih s ilo so v v C e m e n ta rn i T rb o v lje . V iš in a s i lo so v 66 m . nov o n a f rzis cu Zidne ob loge iz p lutovine lahko uspešno u p o rab ite za oprem o reprezen tančn ih , poslovnih in stanovan jsk ih prostorov. Plošče form ata 300 X 300 X 3 mm p ritrd ite n a zid z lep ili n a bazi neoprena (Neostik, Svntelan ipd.) N izek koeficient top lo tne prevodnosti in do b ra zvočna absorpcija p lu tovine pom em bno p rispeva ta k u d ob ju delovnega p rosto ra in stanovanja. Im pregnacija s težko ta ljiv im parafinom omogoča čiščenje obloge z raztopino detergenta . Izb ira vzorcev v tem n ih in svetlih n a rav n ih ton ih omogoča estetsko priv lačne b arv n e kom binacije celotne obloge. Z idne obloge in vse p o treb n e inform acije vam posreduje: PLUTAL-Ljublj ana, Celovška 32, telefon 311266 SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a V t O k I a V i r a n e tlačne Cevi Za VOdOVOde Anhovo Jugoslavija jn nam akalne sistem e Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r Zahtevajte prospekte in informacije KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKO ČI R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M E S T O